Politični ogled. Avstrijske dežele. Nadvojvoda Albreht, višji nadzornik avstrijske vojne, obhaja dnes oOletnico svoje vojaške službe; vsi naši generali in vojni poveljniki so mu prišli Sestitat; ruski car je poslal kneza Mečerskija, da pozdravi slavnega Albrebta, ki je I. 1866. Italijane pri Custozzi slavno pobil. On je tudi sedaj edini general, kateiemu bi nasi vojaki radi zaupali ob času vojske. — Uhacijevih novib kanonov je sedaj zlitih 1560; zlili jih bodo še 780 težkih in 120 lebkih za gorate kraje. — Stajerski deželni zbor je sklenil postavo, po kateri bo deželni šolski svet v Gradcu sam učitelje nastavljal in prestavljal; okrajni šolski sveti zgubijo dosedanjo pravico itnenovanja učiteljev, krajni šolski sveti pa so itak že skoro le peto kolo, čeravno so liberalci 1. 1868. upijali: mesuiki ne smejo ničesar pri šoli vgovavjati, ampak kmeti, ki šolo plačujejo. No, sedaj pa naj le govorijo, 5e imajo kaj ! Plačevati imajo že, govoriti pa toliko, kakor nič, zlasti vsled nove postave. — Cudna je se druga nova postava, po katerej bodo vsi dolgovi, katere bodo srenjski ali okrajni zastopi napravili, zamogli iztirjevati se tako, da bo deželni odbor srenjske naklade povzviseval, dokler ne bo dolg popiačau. Poslanci bi popravljanje Murine struge radi od 20 na 10 let skrčili, pa veliki stroški tega ne dopuščajo. — G. Žuža-tu v Grižah se je dovolilo pobiranje mostnine od mosta črez Savinjo; Brežice smejo skozi 3 leta vžitnine pobirati 1 fl. od hektolitra vpeljane pive ali pira; Sevnica pa sme pesjega davka naložiti za vsakega, psa 2 fl. v trgu in v 3 sosednib mu srenjah. Cresnovce in Peče prosijo za stezo po Lozniški dolini. Razpieanje srenje v Smarji se ni hitro dovolilo, čeravno sta poslanca g. Herman in dr. Vošnjak to tirjala. Pristavo: Hjgiaina pri Dobrni bo kupila dežela za 30.000 fl. Iztrebljenje savinjske struge pri Zidanem mostu bo stalo 6000 fl. — Srenjski stroški govsod naraSčajo ; nekaterim sienjam na gornjem Stajerskem se je dovolilo po 80 in 100 °/0, v Avstrijskem pa celo po 192 in 322 %• Najrefc stroškov delajo srenjam ubožci in aole. V Lincu in v Salcburgu so se konservativci in liberalci hudo spopali; prvi tirjajo prenaredbo nove šole, drugi pa slednjo branijo. V Ljubljani snujejo postavo zoper dolžnike, kateii posestva nalašČ unicujejo, kedar vidijo, da pridejo na boben. — V Moravskem dobijo Nemci novo t. j. 13. realko, Slavjani, ki so veeina prebivalstva, pa iraajo samo eno. — Magjarski državni zbor je poklican v Pešt na 21. den aprila. Stavljenje železnice od Lipoglave do Ormuža je dovoljeno. Vnanje države. Na Ruskem postajajo Ijndje čedalje bolj hudi na jude, ker jib ti grdo oguljufujejo in derejo; začeli so jib izganjati. Prusbi minister Bismark ni odstopil, ampak je dobil do meseca angusta odpuet za odpočitek; prav za prav pa hoče sedanje svoje liberalne miaisterske tovarie in poslauce otresti in krenoti na drugo pot, ker vidi, da mu je dosedanja pogubna. Tudi se hoče ogniti sitnim vprašanjem pri bližnji rusko-turški vojski — Francozi so pred 20 leti Turka branili zoper Rusa, sedaj so sklenoli popolnem tiho djati. Italijanski, francoski, belgiški in angleški katoličani so začeli od svojih vlad zahtevati, naj ne pustijo sv. Očeta popolnem pod silo italijanskega kralja in jegovih freimaurerskib ministiov, ki hočejo ce!6 potovanje v Rim katoličanom zabraniti. — Angleži bodo vendarle za Turka meč potegnili; v Indiji zbirajo 100.000 mož Turkom v pomoč. Toda skrbeti jih je začelo, da se se^erni Amerikanci, stari nasprotniki Angležev, tem bolj bližajo Rusom iu že sedaj svoje vojno brodovje zbirajo v Nizzi na Italijanskem. Turške homatije. V bližnji Bosniji sta vstaša Amelica in hrabri Golob 3 bataljone Turkov počakala bliza Grbovaca in jih po ljutem boju vrgla nazaj; 140 Turkov je mrtvib obležalo, vstaii so  vlovili 20 Turkov in nabrali 480 pušek. Tudi vstaš Babič se je sreSno vojskoval in pri Topoli ubil 210 musulmanov. Sulejman-paša se sedaj pomika iz Mostara v Hercegovini mimo Gačke proti Nikšicu, da izstradanim Turkom v mestice spiavi 500 centov moke. Ali črnogorski knez in bercegovinski vstaši ga že pricakujejo y Duški soteski. Dervišpaša zoper Miridite ni nič opravil z svojimi 16.000 vojaki. Greški kralj hoče sredi maja na Turke udariti z 60.000 moži. Rumunski knez Karol gre ruskemn earu nasproti in je vol.jen  sam povelje prevzeti črez rumunsko vojsko; tudi  Srbi bodo težko roke križem držali zaslišavši grom ruskib kanonov, Rasija bo Turkom sedaj gotovo  napovedala boj; ruski car in jegov sin naslednik se podata 19. aprila k južni vojni; ta stoji združena  tik tui ško-rumunske meje kakih 255.000 mož močna.  Druga vojska stoji v Aziji in se je 13. aprila začela od Kavkaza proti Turčiji pomikati naprej. Šteje 135.000 mož in 350 kanonov. V Taškend v srednji Aziji so Rasi poslali 20.000 mož, da vkrotijo turskega zaveznika Jakab-bega v Kašgarakem. Ob enem tirja ruski zaveznik perzijski kTalj od Tnrkov vse pokrajine do Bagdada in je odposlal 45.000 in 45 kanonov na turako mejo. Magjarski listi pa so začeli trditi, da bo avstrijska vojna kmalu maiširala v Turško in zasedla Bosnijo in Hercegovino za nogerskega kialja". Sploh od vseh strani bližajo se turikim divjakom smrtne sile! Po človeški razsodbi je konec TurSije prišel! Turkoljubi bodo se nekoliko zacvilili in zatulili, potem pa za vsclej omolknili!