Prirodoznanstvo ali fizika v Ijudski šoli. (Dalje.) Učitelj. Opazujte na tanko kredo in druga kamna! Akoravno so te stvari med sabo prav različne, so pa vendar v tem enake, da je vsaka skoz in skoz enakošna. Ako odkerhnem od krede ali od premoga košček, imam v tem koščeku ravno tisto kredo in ravno listi premog, kakor popred, samo, da je kos manji. Ali vidimo na kaki teh stvari kaki del, ki bi bil od drugih bitno različen? Učenec. Ne. Naj drobneji prah krede je ravno tako kreda, kakor velik kos krede. Učitelj. Povejte več takih stvari, ki so enakošne tvarine, in na kterih se ne razločijo posebni deli za posebne namene! Učenec. Take stvari so n. pr.: peščenjak, žeplo, premog, ilovica, glina i. t. d. Učitelj. Dobro! Kako pa smo imenovali take stvari, sej smo že mnogo o njih brali in govorili? Učenec. Take stvari so rudnlne. Učitelj. Vidiš, ljubi moj, tudi z rudninami se peča prirodopisje, in ta vednost imenuje se rudninoslovje ali mineralogija. Učenec. Ali je drevo živa ali mertva stvar? Učitelj. Preden ti to odgovorim, mi moraš popred še kaj drugega odgovoriti. Primerjaj kamen z drevesom! Ali nima drevo posebnih del, ki imajo posebne podobe pa tudi posebni namen? Poreži mlademu drevescu korenine ali lubje, in videl boš, da bode kmalu usahnilo. Če ti pokažem malo skorjico ali jever od kakega drevesa, ali mi že moreš povcdati, kakšno je celo drevo, od kterega so ti deli? Učenec. Tcga bi ne vedel. Učitplj. Ali si že majil z verbnih vej piščalke? Kaj je bilo pod vejino kožo? U č e n e c. Nekaka mokrota ali sok. Učitelj. Ako drevo ali kako drugo rastlino znotrej prav pazljivo ogledujpmo, vidimo, da se v notranjem gibajo sokovi gori in doli, da se tekočine iz njih izparijo, ali pa, da jih oni jemljejo v se. Zapomni si: Stvan, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno od zunaj gibati ne morpjo, imenujemo rastline; vednost pa, ki se peča z rastlinami, imeuuje se rastlinoslovje ali botanika, in je tudi velik del prirodopisja. Učenec. Ali se živali tudi štejejo k rastlinam? Učitelj. Po tem, da imajo rastline življenje v sebi, se stpjejo se ve da, kakor živali, k živim stvarein; toda živali se razločujejo od rastlin po tem, da se morejo svojevoljno gibati, da morejo ne !e spremeniti lego in niesto svojih posamesnih delov, ampak tudi same premikati se iz enega mesta na drugo. Zapomni si: Stvari, ki itnajo dele posebnih podob za posebna opravila, in ki se morejo po svoji volji gibati, imenujejo se živali. Znanost pa, ki se s tem peča, je živaloslovje ali zoologija. Rastline in živali imajo tedaj dele posebnih podob za posebna pravila, in ti deli imenujejo se organi. Skupno delavnost vseh organov pri rastlinah in živalih imenujemo živIjenje. Rastline in živali so po teh znamenjih žive stvan. Primerjajte rasilinsko in živalsko življenje! V čeni je rastlinsko življenje podobno živalskemu življenju, v čem pa ne? Zakaj so rudnine nežive stvan? Primerjajle rudnine z rastlinami! (Dalje prih.)