ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA SVETIH GORAH NAD SOTLO
PAOLA KOROŠEC
Ljubljana
Naslednje poročilo zajema arheološke raziskave, narejene v letih 1971 in 1972. Dozdaj 
opravljena dela na zunanjem prostoru zgornjega platoja na Svetih gorah so pokazala, 
da se kulturna plast razteza v glavnem na vzhodno in severno pobočje ter delno na terase, 
ki leže nekoliko niže. Zato smo vse nadaljnje raziskave usmerili na omenjene areale. Delno 
je tako usmeritev narekovalo usklajevanje z restavracijskimi deli na sakralnih stavbah 
tega hriba.1 Tako so v letu 1971 zunanje raziskave opravljene na prostoru (sektor A) med 
glavno fasado Marijine cerkve in apsido kapele sv. Jurija. Tu je položen strelovod z zvonika 
in preurejeno stopnišče, ki vodi v vežo pod njim. Leta 1971 so raziskana tudi tla v Boštjanovi 
kapeli, ki so po odkritju in konzervaciji fresk (iz 15. in 16. st.) na novo tlakovana. Čeprav 
so zunanja dela v tem letu, glede na nakazana finančna sredstva Posavskega muzeja v Bre­
žicah bila omejena le na nujno raziskovanje vnaprej določenega prostora, smo sondirali tudi 
areal (D) n a spodnjem koncu današnjih stopnic, ki peljejo od nove strme poti na vrh hriba.
Najdbe in rezultati dognanj preteklih let so narekovali načrtno prekopavanje zem­
ljišča, kar je pokazalo, da je arheološko zanimiv areal prostranejši kot so domnevali na 
začetku.
Leta 1972 je podpora Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS omogočila 
načrtnejše raziskave najdišča. Prekopano je bilo področje severno od apside omenjene 
Marijine cerkve proti prostoru, ki je bil prekopan 1967/68. 1. (sektor B) ter od tod proti 
lurdski kapeli (oziroma na sektorju C), kjer smo 1967.1. odkrili sondi 5—5 a, vendar zaradi 
vremenskih pogojev tedaj nismo do konca raziskali.2 S prekopanimi sektorji so bile načrtno 
povezane n a vzhodnem pobočju vse sonde, narejene v prejšnjih letih v 5 m širokem pasu, 
in to od Jurijeve kapele do mesta, kjer sta bili omenjeni sondi iz leta 1967.
V tem letu smo raziskali tudi tla M artinove kapele. Dvignili smo betonsko plast, ki je 
prekrivala ladjo in prezbiterij, ter istočasno odprli sonde v humusu pod njo. Tudi na zi­
dovih v ladji smo naredili manjše sonde in očistili del zidu, na katerem so strgali omet.
Od preostalih del moramo omeniti še manjšo sondo pod robom zgornje terase za lurdsko 
kapelo. D ela na tem prostoru (sektor E) so priprava za nadaljnje raziskave.
Sektor A. N a tem prostoru so dognali globljo vdolbino,3 zaprto na zahodu s skalnatim 
grebenom, ki gre z določenim nagibom od zvonika proti jugu. To vdolbino deli manjša 
skala v dve kotanjici. Skalnata tla n a tem prostoru se proti severu nekoliko pogrezajo, 
medtem ko se proti jugu vzdigujejo, tako da pri apsidi Jurijeve kapele dosežejo zunanji
nivo zemljišča. Glede na konfiguracijo tal smo tu odprli 3,90 x 5,75 m — 2,30 x 2 m 
veliko sondo.4 Sediment, ki je izpolnjeval vdolbino v severnem delu v dolžini zvonika, je 
v zgornji plasti pod recentnim humusom gradbeni šut, medtem ko je na preostalem delu 
rjavo siva in globlje sivo črna zemlja, ki v severnem delu formira šele tretjo plast. V tej 
plasti so bili vkopani grobovi. Debelina sedimenta je varirala od zahoda proti vzhodu od 
1,10—0,70 m, v severnem in v južnem delu 0,30—0,10 m. Glede na to, d aje plast nekdanjega 
humusa (rjavo siva zemlja) bila relativno tanka, so dna vseh grobov vkopana v skalnata tla. 
Kjer so bila dna zelo plitka, so rakev obkrožili z večjimi kamni. (Pril. 1, 2.)
Sektor B. N a tem prostoru smo odprli 2,10 x 5 m veliko sondo. Tu se pod današnjim 
humusom (0,10 m) pojavlja kulturna plast, k ije relativno plitka (0,20 m). Tudi tu so grobne 
jam e vklesane v skalo in na enak način omejene kot v prejšnjem sektorju.
N a podlagi teh dognanj na sektorju za Boštjanovo apsido lahko trdimo, da se do Ju­
rijeve kapele in verjetno še dalje proti jugu razteza razsežna zgodnjesrednjeveška nekropola, 
katere grobovi so večinoma pripadali zgodnji slovanski fazi. D a se grobiščni prostor širi 
proti zahodu govore dna grobnih jam , ki smo jih zasledili v skalnati zasnovi tal Boštjanove 
kapele.6 Razm etane kosti pod omenjenim stopniščem pri zvoniku Marijine cerkve in druge 
indicije tudi pričajo, da so bili grobovi tudi na delu vzhodne polovice Marijine cerkve in 
zlasti na prostoru njene apside.8 Ali se je grobišče širilo na posameznih mestih tudi ob robu 
zahodnega pobočja, je glede na najdbe v posameznih sondah7 za sedaj težko sklepati, 
zlasti ker so denudacija na zgornjem delu hriba8 in novejše imbonacije terena za razširitev 
zemljišča ob Marijini cerkvi9 popolnoma spremenile nekdanji videz vrha. Med vzroki, 
ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgornje terase, so tudi številne gradbene de­
javnosti, o katerih bomo pozneje govorili.
V sektorju A je bilo deset bolj ali manj nepoškodovanih grobov in grob, ki je bil očitno 
v sekundarni legi,1 0 v sektorju B pa so bili le trije dobro ohranjeni pokopi. Odkriti grobovi 
so ležali v dveh plasteh. Čeprav so bili vkopani v humusni plasti in so bile grobne jame 
vklesane v skalo, so bila dna posuta s kamenim drobirjem in rečnim peskom. Skeleti so 
imeli praviloma hrbtno lego z različno obrnjeno glavo. Roke so bile položene ob telesu 
ali zvite v komolcu ter položene na stegnenico, kolk ali prsi. Smer skeletov je imela večji 
ali manjši odklon od osi Z—V, obstajala pa je tudi izrazita orientacija J—S. Skeleti so 
ležali v jam ah posamično, bilo pa je nekaj primerov, da sta bila skupaj tudi po dva indi­
vidua (odrasel in otrok). Sledov desk ali krst ni bilo. Kosti so bile relativno dobro ohra­
njene, čeprav so zaradi pritiska zemlje in hoje vse razpokane in nalomljene. V severnem 
kotu sektorja A je bilo videti dokajšnje število uničenih grobov, ne samo s polaganjem novega 
strelovoda, marveč tudi pri izgradnji omenjenih stopnic, ki peljejo v vežo pod zvonikom.
Grobovi v sektorju B, ki so ležali dokaj plitko (0,15 m) pod površino zemlje, se ne ločijo 
od prejšnjjh. Čeprav ne moremo zaradi majhne raziskane površine dati dokončnega sklepa, 
je nedvomno, da so bili na tem m estu vkopi enakomerno razporejeni.
N e glede na uničene grobove ali na še neodkrite dele grobišča, je izpričano, da je bil 
slovanski del nekropole dokaj velik. D o sedaj smo na kompletnem arealu odkrili 16 grobov 
z okoli 27 dognanimi pokopi. Razen v primeru groba št. 1 in 1 a ter 7 in 10, o katerih smo že 
poročali in za katere domnevamo, da pokopa nista istočasna,1 1 je nedvomno, da so tudi 
na Svetih gorah pokopavali pri istočasni smrti odraslega in otroka v isto grobno jam o 
(grob št. 2, 18 in 19).
Pridatke je med do zdaj odkritimi grobovi imelo malo število, in sicer le 30% grobov. 
K er smo za posamezne elemente, ki smo jih odkrili pri prvih raziskavah, že dali podrobne 
analize, se bomo omejili na konstatacijo, da sodijo nove najdbe v isti kulturni okvir,1 8 s to 
razliko, da smo odkrili še druge elemente belobrdske variante, ki je znana ne samo na 
ozemlju Svetih gora marveč na vsem vzhodnem delu Slovenije, in katera po prenehanju
Sl. 1. Pogled na del nekropole v sektorju A 
Fig. 1. Vue d’une partie de la nécropole dans le secteur A
SI. 2. Pogled na uničen germanski grob v sondi 5—5a/67 
Fig. 2. Vue d’une tombe germanique détruite dans le sondage 5—5a/67
ketlaške kulturne skupine zavzema tudi njen zahodni del. Zaradi najdenega navadnega 
grozdastega uhana v grobu št. 2 (6) se kronološka meja lahko prestavi v sredino 11. stoletja 
ali celo na njegov konec. (Tab. VI, sl. 1—3.)
O usmeritvi grobov v osi J—S lahko sklepamo glede na pridatke v grobovih, da ta 
nima določenega kulturnega pomena, in da je rte moremo vezati na neko določeno fazo. 
Dejstvo, da se enaki elementi materialne kulture pojavljajo v grobovih z usmeritvijo Z—V 
in J—S, potrjuje, da sta bili hkrati v rabi. Toda zelo pogosta uporaba usmeritve J—S kaže, 
d aje bila izjemno priljubljena prav na tem najdišču in je morda celo vezana na neko starejšo 
tradicijo.1 3 ( l ab. I, sl. 1.)
Najdbe v sektorju C. N a tem sektorju je kulturna plast ležala takoj pod rušo in je glede 
na obliko skalnate zasnove bila različno debela (0,30— 1,20 m). Sediment je sestavljen 
iz relativno črno rjave prsti med katero je bilo določeno število večjih in manjših kamnov. 
Žal je bil skoraj ves severni del zlasti ob vzhodnem pobočju, k ije bil najbogatejši z najdbami, 
dokaj uničen z recentnimi jamam i za odlaganje smeti in pepela. Sonda je v tem sektorju 
merila 10,5 X 5,5 m, na nekaterih mestih tudi samo 2,5 m. Z odkopom v dolžini 6,50 m 
od zidu Boštjanove kapele smo zajeli prostor, ki 1967. leta ni bil v celoti raziskan, medtem 
ko je bil ostali del prvič odprt.
N a raziskanem sektorju razen groba v sondi 5—5a/67 ni bilo nobenih sledi, ki bi govorile 
o morebitnih ostankih grobnih jam. Razen nekaj fragmentov človeških kosti v sondi št. 
19/67 ob zahodnem vogalu severne stene Boštjanove kapele1 4 na preostalem prostoru ni 
bilo podobnih najdb. Preseneča množina keramičnih fragmentov v sedimentu vzhodnega 
dela in zlasti njihovo večje število v severnem kot južnem delu. Nekaj fragmentov keramike 
na površju m esta sonde 5—5a/67 kažej da ta prihaja z erozijo z višje ležečih točk, ter da je 
na tem m estu v sekundarni legi. (Tab. I, sl. 2.)
Sediment na tem sektorju je imel neenako višino. Čeprav je neenakomerna površina 
skalnate zasnove imela na več mestih manjše vdolbine, je bil prostor, kjer je bila narejena 
sonda 5—5a/67, posebej poglobljen in poravnan, tako d a je bil na tem mestu tudi sediment 
debel 0,98 m. Medtem ko je bil ves prostor pod rušo prekrit z navadno rjavo zemljo, se je 
na vzhodni strani v bližini omenjene sonde še 10 cm nadaljevala plast črne zemlje, pod 
katero so ležali večji kamni. Večja gomila tako nevezanih kamnov je tudi na severni in južni 
strani rakve. Med njima je bila črno rjava zemlja, v kateri je bilo 0,90 m globoko nekaj 
razmetanih človeških kosti. Približno 10 cm nižje, ob severovzhodnem robu, smo našli 
fragment železnega umba, dva železna noža in nekaj fragmentov železne in bakrene plo­
čevine. D no jam e je bilo prekrito z 10 cm debelo plastjo rdeče peskaste zemlje. N a njeni 
zgornji površini je bil edini fragment črno sive bikonične skledice in dva kosa okovja. 
Približno 2,60 m od vsekane skale in 2 m severno od zidu Boštjanove kapele smo zasledili 
ostanke zidu, ki je šel vzporedno z osrednjim vzhodnim grebenom hriba proti severu. 
Po ca. 1 m dolžine je sled zidu popolnom a zbrisana z recentnimi vkopi.
Iz teh arheoloških podatkov je razvidno, da je bil nekdaj tudi ta sektor del vzhodnega 
pobočja hriba, katerega so v mlajšem času preoblikovali sprva z omenjenim zidom, pozneje 
pa z vsekom današnje poti.
Omenjeni predmeti, fragmenti kosti, oblika in velikost jam e so nespodbitni dokazi, 
da gre za uničen grob. Medtem ko za vse naštete elemente najdemo razlage, tega ni možno 
reči za pojavljanje številnih kamnov, ki se nedvomno kljub njihovi dislokaciji, vežejo za 
arhitekturo grobne jame. Grobovi tega tipa nimajo za sedaj primerjave na področju Slove­
nije. Glede n a to, da kamni niso m ed seboj povezani z malto, da so različno veliki in da 
imajo različno obliko, kaže da niso pripadali kakemu zidanemu objektu. Gre nedvomno 
za kamne, ki so bili nametani ozirom položeni na grob v obliki gomile ali samo zloženi 
čez grob. Tip groba z napisom kam nov ali obložen s kamnom (t. i. Steinpakungsgräber)
Sl. 1. Grob št. 10 (15) s pridatki 
Fig. 1. Tombe No 10 (15) avec mobilier
Sl. 2. Grob št. 2 (6) 
Fig. 2. Tombe No 2 (6)
je značilen za področje Polabja, in to za srednjo Nemčijo1 6 ter severno Češko.1 ’ Oba tipa 
pokopov sodita v skupino planih grobov. Za prvi tip so ugotovili, da so dali mrtveca v 
krsto, ki so jo obložili s kamni v obliki svoda, pri drugem tipu pa, da so kamne naložili 
kar na mrtveca. Ker je naš grob dokaj uničen, je glede na sporadične fragmente zoglene­
lega lesa v sedimentu1 8 težko soditi, ali gre tudi v našem primeru za krsto ali samo za na­
vadno desko.1 9 (Tab. V, sl. 2.)
Glede na to, kako je bilo oblikovano dno rakve, je skelet lahko ležal v smeri S—J ali 
J—S. Rezultati raziskav na nekropolah s temi tipi grobov so pokazali, d aje večina ležala v 
smeri S—J, po tem lahko domnevamo, da je tudi v našem primeru skelet imel enako lego.2 0
Rezultati raziskav na nekropolah s takimi tipi grobov so pokazali, da so značilni na 
Češkem za vinarie stopnjo, in to za njeno starejšo fazo, ki po B. Svobodi zajema čas do 
konca 5. st.2 1 Enako datirajo najdbe Niemberger skupine na območju srednje Nemčije, le 
da se posamezni tako usmerjeni grobovi pojavljajo tudi v 6. st. kot tendenca po obnovi 
starejših šeg.2 2
Premično gradivo, ki ga lahko prištevamo k pridatkom tega uničenega groba, je dalo 
ravno tako nekaj zelo zanimivih podatkov.
Umbo. — N i dvoma, da je najbolj zanimiv predm et te jam e umbo. Čeprav fragment 
pripada samo zgornjemu koničastemu delu z dolgim podaljškom, ni težko presoditi njegove 
prave oblike. Danes vemo, da je bil ta železni del pritrjen na zunanji strani usnjenega ali 
lesenega ščita in da je imel lahko znotraj tudi železno držalo.2 3 Žal, na našem primeru ni 
ohranjena nikakršna sled, ki bi pričala o kakovosti ostalega dela ščita, niti ni med ostalimi 
skupaj najdenimi kovinskimi fragmenti ničesar, kar bi sodilo k manjkajočemu delu umba 
ali njegovemu ročaju. (Tab. VIII, sl 3; XIII, sl. 1.)
N a območju Slovenije je ta umbo do zdaj med zgodnjesrednjeveškimi najdbami prvi pri­
mer te vrste. Po objavljenem gradivu je verjetno tudi edini v Jugoslaviji.2 3 3 Sicer se umbo 
omenja pri nekropoli, ki so jo odkrili na najdišču »Pesak« v bližini vasi Bočar.2 4 Ker to 
nekropolo avtorja postavljata v začasnem poročilu na konec 5. in na začetek 6. st., etnično 
pa jo prisojata Gepidom,2 5 čeprav se omenjajo tudi sarmatski in avaroslovanski grobovi,2 6 
je težko presoditi, ali lahko svetogorski umbo primerjamo s to najdbo.2 7 Glede na to, da 
spada omenjeni umbo k t. i. turinškemu tipu, pridejo za nas kot primerjalno gradivo v 
poštev umbi iz germanskih krogov severno od Donave in ne umbi, ki se pojavljajo južno 
od tod, imenovani »panonski« ali gepidski tip. Za turinški tip um ba domnevajo, da se je 
v splošnem razvil iz antičnih prototipov,2 8 da je v 5. st. doživljal določen razvoj v kulturnih 
skupinah srednjenemškega kroga,2 9 na začetku naslednjega stoletja pa je začenjal počasi 
spreminjati svojo obliko. Tako se njegov zunanji stožčasti del v dokajšnji meri zaokroži 
v bolj kalostasto obliko, trnek se občutno zniža in dobi gumbast sploščen vrh, ki je lahko 
tako kot zakovice ornamentiran.3 0 Po tem lahko sodimo, da naš fragment, kljub majhnemu 
ohranjenemu delu, prepričljivo pripada tipu s stožčastim zgornjim delom, ki se na vrhu 
končuje z dolgim trnom.3 1
D o zdaj je najpopolnejša slika o razvoju umba in s tem tudi njegova kronološka raz­
vrstitev podana v mejah srednjenemškega kulturnega kroga. Če primerjamo naš fragment 
um ba z raznimi fazami razvoja s tega področja, lahko rečemo, da sodi v fazo II b, ki jo pred­
laga B. Schmidt za omenjeni kulturni krog. Približno enako kronologijo in razvoj so lahko 
dognali tudi na področju Češke.3 2 Kronološko postavljajo to fazo v leta med 480 in 5253 3 
oziroma na konec petega stoletja.3 4
Noži. — Skupaj z umbom sta bila najdena dva noža. Če analiziramo njune elemente, lahko 
rečemo, da pripadata tipu z dolgim trnom. N aša primera predstavljata bolj majhne nože 
z ostro ločenim ozkim rezilom. Eden je z nekoliko širšim in krajšim trnom, drugi z zelo 
ozkim in dolgim trnom. Po obliki zelo spominjata na stilete,3 5 samo da je naš tip mnogo
Sl. 1. Grob št. 6(11) 
Fig. 1. Tombe No 6 (11)
Sl. 2. Grob št. 1 (4—5), 3 (7), 3a (8)
Fig. 2. Tombe No 1 (4—5), 3 (7), 3a (8)
manjši in zato nedvomno predstavlja navaden nož. N a področju Slovenije je znan z nekro­
pol in drugih najdišč iz poznorimskega obdobja in zlasti iz časa preseljevanja narodov. 
(Tab. VII, sl. 6, 7; VIII, sl. 6, 7; X III, sl. 1—3, 6.)
Ta varianta nožev je v splošnem zelo razširjena in jo srečujemo gotovo v vseh kulturnih 
krogih zgodnjega srednjega veka.3 6 Prevladuje mnenje, da ima germanski izvor3 7 oziroma 
da je izdelek germanskih obrtnikov še v rimskem času, ko so jih izdelovali v srebru in celo 
pozlačene.3 8 N ož se najbolj pogosto pojavlja v grobovih sam,3 9 ne izostaja pa tudi v in­
ventarju z orožjem.4 0 Čeprav spominjajo na stilete — predvsem zaradi vzdolžne kanelure 
na enem nožu (tab. XIII, sl. 1) — kaže obraba rezila na nekaterih slučajno najdenih primerih 
(tab. VIII, sl. 6; XIII, sl. 3), da so jih rabili kot navadne nože.
Vsi noži, najdeni zlasti v grobovih, so zelo zanimivi, ker kažejo način izdelave. Po 
vdolbinah, ki so se pokazale izpod rje, je vidna s kovanjem obdelana površina in rezilo.
Fragment koničaste posode. — Fragm ent pripada skledici, od katere je ohranjen samo 
vrat in spodnji konusni del. N a kleku je ohranjen zelo poškodovan in majhen delček po­
vršine, ki govori, da je bila na tem delu, ki je bil dokaj izvlečen, še posebno okrašen. Po 
ohranjenih sledovih neravnin lahko sklepamo, da so bile na kleku manjše vzbokline, na­
stale s posebno nalepljenimi bradavicami, s širšimi prečnimi vmesnimi odtisi ali pa z ločni­
mi izsečki. Za ta fragment je značilno, da ima čvrsto fakturo, in da je črno sivo enakomerno 
žgan. Izdelan je iz dobro prečiščene zemlje, kateri je v večji meri dodan zdrobljen kremenec. 
Oblikovan je ročno in verjetno dodelan na lončarskem vretenu manjše rotacije. Po frag­
mentu sodeč je bila posoda relativno m ajhna (tab. XII, sl. 2).
N a našem ozemlju do zdaj niso našli podobne keramike. Posode z okrasnimi venci 
na največji periferiji so značilne za pozno rimsko obdobje in za začetek obdobja preseljevanja 
narodov na območju Češke1 1 in Polabja.4 2 Sprva ima ta posoda m ajhne plastične vzbokline in 
se veže pretežno na žgane grobove, pozneje pa so zanjo značilni ločni izseki in rahlo navzven 
potegnjeno nekoliko stanjšano ravno odrezano ustje.4 3 V primerjavi s temi primerki sodi 
naša posoda glede na ornamente k variantam , ki niso bogato okrašene, oziroma ki nimajo 
drugega ornamentnega detajla razen omenjenega plastično oblikovanega roba.4 4
Čeprav je naš fragment poškodovan prav na delu, ki je za natančnejšo opredelitev zelo 
pomemben, bom o uvrstili posodo v mlajše časovno obdobje. Če upoštevamo kulturno — 
s tem tudi oblikovno — in kronološko razporeditev posameznih variant teh posod, je to čas, 
k ije na Češkem zaznamovan s stopnjo vinarie. Skledice z izrezljanim robom se pojavljajo na 
tem ozemlju v več variantah in bo sodile k raznim razvojnim stopnjam. Glede na to, da se 
enake pojavljajo tudi na področju Polabja v skupini Niemberg, jih na Češkem pripisujejo ke­
ramiki, ki je nastala pod zunanjim vplivom. Po Svobodi zajema vinarie stopnja relativno 
dolgo obdobje. Pojavlja se z že formiranimi elementi na začetku 5. st. in traja vse do njego­
vega zadnjega desetletja.4 5 Tudi na področju Polabja jo postavljajo približno v enako ob­
dobje. Glede na to, da tu nekatere grobne celote vsebujejo mlajše elemente, postavljajo njeno 
uporabo še v prvo četrtino 6. st.4 6 in ker se pojavljajo tudi v grobovih z deformirano lobanjo, 
sklepajo, da ne morejo biti mlajše.4 7
Kovinasto okovje in drugi fragmenti. — Poleg dela ščita in nožev so bili na obravnava­
nem mestu še nekateri metalni deli, med katerimi so nekateri pripadali okovju.
Elipsasto zvit nesklenjen prstan, izdelan iz širšega železnega traku, je lahko sodil k 
okovju nekega večjega predmeta. Tudi drugi fragment je nedvom no del okovja, ki je bil 
z zakovicami pritrjen na nek predmet. (Tab. VII, sl. 4.)
Sledita dva večja fragmenta pločevine (eden iz brona, drugi iz železa), ki bi glede na 
prepognjeni rob lahko bila fragmenta kovinskih posod. Fragm ent bronaste pločevine kaže, 
da gre za posodo z ravnim vodoravnim ustjem. N a področju Češke se omenjajo v grobovih 
vinarie stopnje bronaste posode v obliki kotla ali vedra z ročajem iz debelejše žice.4 8 Tudi
Sl. 1. Grob št. 8 (13) 
Fig. 1. Tombe No 8 (13)
Sl. 2. Grob št. 5 (10) in pod njim št. 9 (14)
Fig. 2. Tombe No 5 (10) et au-dessous d’ elle No 9 (14)
na območju Polabja omenjajo podobne bronaste posode, ki se pridružujejo elementom 
tamkajšnje IL in III. stopnje.4 9 Zanimivo je, da ni nikjer omenjena posoda iz železa, zato 
tudi ostaja vprašanje glede našega železnega fragmenta odprto. (Tab. VII, sl. 1, 2.)
D a so bile v krogih zgodnjesrednjeveških kulturnih skupin v rabi tudi posode, narejene 
iz železne pločevine, priča najdba s Polhograjske gore nad Polhovim Gradcem.5 0 Poleg 
fragmentov dveh tolčenih bronastih skodel z bisernim nizom na robu5 1 so bili tu najdeni tudi 
fragmenti neke večje železne skodele, pokrova z nizkim cilindričnim nastavkom, krožnika, 
manjše skodelice, koničnega tulca in še ploskega krožnika.5 3 Po naštetih oblikah je vi­
deti, da niti eni naštetih posod ne ustrezajo naši fragmenti. Navzlic tej ugotovitvi je ne­
dvomno, da je uporabo posod iz železne pločevine tudi za ta področja možno prisoditi 
poznemu 5. in zelo zgodnjemu 6. st., čeprav polhograjske najdbe povezujemo z lango­
bardskim in frankovskim prodorom v te kraje, tj. v obdobje po letu 535 oziroma med 
letoma 547 in 548.5 4
N e glede na predmete, ki jih za sedaj ne moremo zanesljivo klasificirati,6 5 tvori gradivo, 
zlasti sulica, izkopana pri prvih raziskovalnih delih, s sedanjim gradivom zaprto kulturno 
celoto. Čeprav smo tedaj uvrstili v širok kulturni okvir obdobja preseljevanja narodov, 
zahvaljujoč obdelanim najdbam, ji lahko bolj natančno določimo mesto.5 0
Sulice s tulastim nastavkom so bile (za razliko od drugih germanskih kulturnih skupin5 7 ) 
na območju Polabja v rabi nepretrgom a od rimskega časa dalje. Ščit, meč in drugo orožje 
je glavni del inventarja bojevniških grobov.5 8 Nasprotno se na Češkem pojavljajo v grobovih 
merovinške faze in sodijo, glede na ostalo gradivo v posameznih zaprtih kulturnih celotah, 
da so značilne za 1. pol. 6. stoletja.5 6
Če strnem o arheološke podatke, ki smo jih dobili z analizo posameznih najdb, lahko 
brez tveganja postavimo grob iz sonde 5— 5a/67 v skupino bojevniških pokopov z območja 
Polabja in severne Češke. To opredelitev opravičuje tip groba, umbo, noži, sulica in pred­
vsem keramika. Glede na datacijo posameznih elementov, katere izpričujejo dobro raziskana 
najdišča omenjenih pokrajin, je nedvomno, da predstavlja sulica med njimi najmlajši 
element. Če upoštevamo ta moment in izpričani skeletni pokop sodijo najdbe v prvo če­
trtino 6. stoletja (po B. Svobodi).6 0
Čeprav je možno kronološko opredeliti našo najdbo, ostaja nedognano, kako po­
vezati njen pojav z ostalimi kulturnim i manifestacijami tega časa na vzhodnoalpskem 
ozemlju. Sklepajoč po ohranjenih elementih, je očitno, da predstavlja najdba na našem 
področju popolnoma tuj in osamljen pojav.6 1 Glede na to, da se veže na kulturni krog 
Polabja in Češke, moramo omeniti najdbe s področja zahodne Madžarske, katere pripi­
sujejo t.i. vzhodnemu merovinškemu krogu planih grobov, ki so značilni za področje se­
verno od Donave. Med temi je tudi določeno število bojevniških grobov, ki so, sodeč po 
pridatkih, mlajši kot naš primer. Upoštevaje dejstvo, da se ostala materialna kultura teh 
najdb veže s svojimi elementi na najdbe onstran Donave, sklepajo, da sta bili obe področji 
istočasno naseljeni, zlasti ker se med gradivom pojavljajo tipični elementi Polabja.6 3 V 
kronološki tabli B. Svobode je razvidno, da na področju Češke, verjetno tudi Moravske, 
po vdoru turinškega kroga na tem področju paralelno še živi nekdanja kultura.6 3
Sektor D. V zadnjih štirih letih so večkrat ob robu »nove« poti, ki pelje po severnem 
pobočju zahodno od omenjenih stopnic, zasledili fragmente keramike, živalske kosti in 
druge drobne predmete. Najdbe so bile zlasti pogostne ob samih stopnicah. Prvotno smo 
imeli nam en očistiti mesto in fotografirati profil. Pri tem delu smo naleteli na zelo velike 
kamne, ki so bili povezani z močno apnenčasto malto, zato smo odprli 6 m dolgo in 1 m 
široko sondo. Pod rušo in gozdnim humusom (0,20 m deb.) je bila nekoliko svetlejša 
humusna plast temne zemlje, v kateri smo zasledili nekaj keramičnih fragmentov in mnogo 
živalskih kosti, ki so bile, sodeč po patini, iz recentnega časa. Očitno je bilo, daje to sediment
Sl. 1. Grob št. 1 (17) 
Fig. 1. Tombe No 1 (17)
Sl. 2. Detajl germanskega groba v sondi 5—5a/67 
Fig. 2. Détail d’une tombe germanique au sondage 5—5a/67
Sl. 1. Pridatki groba št. 10 (15). Sl. 2. Št. 9 (14). Sl. 3. Slučajna najdba št. 2 (6). Sl. 4. Slučajna najdba
št. 10 (15). Sl. 5—6. Slučajni najdbi
Fig. 1. Mobilier de la tombe No 10 (15); fig. 2. No 9 (14); fig. 3. Trouvaille occasionnelle No 2 
(6); fig. Trouvaille occasionnelle No 10 (15); fig. 5—6. Trouvailles occasionnelles
Sl. 1—7. Pridatki germanskega groba 
Fig. 1 —7. Mobilier d’une tombe germanique
z višjih površinskih točk. Pri poglabljanju smo v globini 0,45 m naleteli na zgornjo površino 
omenjenega zidu. Velike neravnine na njem in ob njegovih straneh pričajo, da je bil zid 
nekoč višji in širši. V sondi, ki je bila v višini omenjenega zidu, se je v smeri proti pobočju 
hriba pokazala plast gosto položenih kosov zdrobljenega kamenja, ki niso bili sestavni del 
omenjene konstrukcije. Razširili smo sondo za 1 m in dognali, da je tu peljala starejša 
steza, ki je v loku zavijala okoli tega dela hriba in se spojila z današnjo cesto, ki pelje za 
lurdsko kapelo na najvišjo teraso.
Ostanek omenjenega zidu je pri raziskavah meril še 4 m v dolžino in 1,60 m v višino. 
Čeprav je m alta vsebovala presenetljivo velik odstotek apna, je bil zid iz mlajšega (mogoče 
iz prejšnjega) stoletja. Porušen je bil pri gradnji današnje ceste za vozove. Ali je ta ostanek 
zidu pripadal temeljem neke kapele, ostaja za zdaj odprto vprašanje, ni pa izključeno, da 
predstavlja del navadnega obzidja.
Zadnja popravila in restavriranje sakralnih objektov so terjala v letu 1972 razširitev 
omenjene ceste za dovoz gradbenega materiala. Izravnavanje terena z buldožerjem in šir­
jenje cestišča je na več mestih na zgornjem delu pobočja odprlo nove profile v zemlji. N a 
teh mestih je zaradi padavin prišlo na površje precejšnje število fragmentov keramike in 
večje število kovinskih bolj ali manj fragmentiranih predmetov.
V sektorju E, ki leži ca. 1,60 m višje od omenjenega ostanka zidu, je majhen terasast 
prostor. K er je bil videti, kot da bi bil namenoma narejen, smo na tem mestu odprli manjšo 
sondo (3x3 m). Pod rušjem, gozdnim osipom in humusom (deb. 0,25 m) se je pokazala 
površina, ki je bila pravilno tlakovana z srednje velikimi kosi ploščatih kamnov. Ob robu, 
ki se drži pobočja, smo zasledili neko vrsto suhozida, ki je služil kot podpora proti osipanju 
zgornjih plasti zemlje. V relativno tenki plasti kulturnega hum usa nad omenjeno podlago 
smo zbiali relativno veliko število fragmentov keramike, fragmentov železne in druge 
pločevine, dobro ohranjen nož in železni zapah. (Tab. VIII, sl. 2—6; IX.)
Premično gradivo in slučajne najdbe. — V opisanih sondah ter na drugih že omenjenih 
točkah smo naleteli na številno gradivo. Med naštetimi fragmenti železne pločevine, ki so 
verjetno pripadali prevleki kakih vrat, zapaha, ki izvira m orda iz 16. st., je:
1. Bronast, kavljasto zvit okov. Kljub izrazito Iatenoidnemu videzu sodi k predmetom 
zgodnje antike. Prav tak je najden v Halternu, le da je iz železa. G. Kropatscheck 6 3 a ga pri­
števa k okovju konjske opreme (tab. VI, sl. 5; XII, sl. 7). Vel. 7,3 X 4,4, pr. 0,45 cm.
2. Zapestnici podoben obroč, k ije ležal v zasipni zemlji v grobu št. 10 (16/71) v sektorju 
A. Izdelan je iz relativno tanke železne žice z nekoliko sploščenimi in razširjenimi konci. 
Direktne analogije za tak tip zapestnice iz železa nimamo. N jena faktura spominja na slo­
vanske uhane, izdelane ravno tako iz železne žice, čeprav je ta nekoliko tanjša.6 4 Čeprav 
je obroč pripadal grobnemu inventarju, ostane odprto vprašanje, kateremu času pripada. 
K er vemo, da zapestnice niso značilne za slovanske grobove na področju vzhodnih Alp, 
lahko domnevamo, da sodi v obdobje pred slovansko naselitvijo (tab. VI, sl. 4; XII, sl. 5). 
Vel. 7,0 X 3,65, pr. 0,2 cm.
3. M ajhen sileks, kakršnega poznamo iz vrste prazgodovinskih najdišč, ter zgodnje- 
srednjeveških6 5 in slovanskih grobov,6 6 za katere je ugotovljeno, da bi lahko bili pod vplivom 
Panonije. Po teh podatkih bi lahko sklepali, da je tudi naš prim er del kakega grobnega in­
ventarja (tab. XII, sl. 8). Viš. 1,4 cm.
4. V plasti pod recentnim hum usom v sektorju A smo poleg nekaj recentnih svetilnic 
in cenenega recentnega nakita našli dokaj izlizan bakren pozlačen kovanec. Ker napisa 
ni možno prebrati, domnevamo, da je ogrskega izvora iz 16. st.6 7
5. M anjši fragment ročaja ali okovje nedoločljivega predm eta iz zlitine železa, svinca 
in bakra (tab. X III, sl. 4). Dolž. 3,1 cm.
6. Nekoliko fragmentiran biser iz steklene modre paste (tab. X III, sl. 10). Pr. 0,7 cm.
Sl. 1. Fragment skodelice iz germanskega groba. Sl. 2—7. Slučajne najbe 
Fig. 1. Fragment d’ écuelle d’une tombe germanique. Fig. 2—7. Trouvailles fortuites
32 — A rheološki v estn ik 497
Fragment železnega zapaha 
Verrou en fer fragmenté
7. Keramika. Izkopani in zbrani fragmenti posod niso enotni. Razlike so bolj občutne 
v njihovi izdelavi kot v oblikah, čeprav so tudi te v nekaterih primerih odvisne od tipov 
in se razlikujejo druga od druge. Glede na to, da nimamo zanesljivih stratigrafskih podatkov 
o najdbah, ker je ugotovljeno, da je vse v sondah naplavljeno, se bomo pri obdelavi držali 
predvsem delitve po fakturi. Tak način obravnave terja dejstvo, da se prav določena faktura 
veže samo n a določeno keramično skupino, katero ločijo tudi določene oblike posod.
Popolnom a ločeno se postavljata dva fragmenta, od katerih pripada eden dnu in spod­
njemu delu posode, drugi pa delu ramen in največji periferiji. Prvi fragment je del posode, 
ki je bila v spodnjem delu koničasto oblikovana. Izdelana je iz dobro presejane zemlje, 
prevlečene s tanko plastjo fine gline in verjetno barvana. Oblikovana je na lončarskem 
vretenu in verjetno opekasto rdeče žgana.
Drugi fragment je ravno tako izdelan iz presejane zemlje, prekrit z obeh strani s fino 
prevleko in ni dvoma, daje bila vsa posoda na zunanji strani rdeče oranžno barvana. Izdelana 
je bila na lončarskem vretenu in opekasto rdeče žgana. Spominja na imitacijo terre sigillate. 
Fragm enta sta izjemna in za zdaj nim ata primerjave.6 8
Med keramiko tega najdišča je tudi določeno število fragmentov črno sivo ali sivo črno 
enakomerno žganih posod, izdelanih iz presejane zemlje, kateri je dodan droben pesek. 
Obdelane so na lončarskem vretenu. Med tipi posod prevladuje polkroglasta koničasta 
skleda (tab. X, sl. 1) z navzven potegnjenim ustjem. Rob ustja je pogosto odebeljen (tab. X, 
sl. 4) ali potegnjen navznoter in navadno profiliran (tab. X, sl. 10; XII, sl. 4, 6) na vrhu 
ali ob strani. Koničaste oblike imajo rob na zunanji strani odebeljen (tab. X, sl. 3). Poleg 
posod so zastopani tudi pokrovi (tab. X, sl. 9), ki so polkroglastega tipa s stlačenim gumbom 
na vrhu.
Čeprav lahko rečemo, da ta keram ika ni ornamentirana, am pak samo facetirana, 
so bile v ta nam en uporabljene vodoravne, plitve kanelure ali navadni žlebovi (tab. X, 
sl. 4, 10).
Verjetno sodijo v to skupino keramike tudi nekateri primerki zelo dobre kakovosti, 
ki so izdelani iz presejane zemlje, prevlečeni s finim premazom in na koncu progasto ali celo 
črno barvani do sijaja (tab. XIII, sl. 7). Takšni fragmenti pripadajo koničastim, dokaj 
plitkim posodam z navznoter odebeljenim robom ustja. Oblikovani so na lončarskem vre­
tenu in predstavljajo izdelke visoke kakovosti. Med našimi najdbami je najden le en primer.
Med boljše izdelke, ki se popolnoma ločijo od te in naslednje keramike, so fragmenti 
kroglastega vrča z ozkim vratom in ročajem elipsoidnega preseka. Izdelan je iz zem'je, 
pomešane s peskom, in zelo drobnega kvarcita ter prevlečen z zelo finim premazom, ki se 
v vodi topi (tab. X, sl. 7, 8). Posoda je bila ornamentirana od ram ena navzdol z vodorav­
nimi paralelnimi in pravilnimi žlebovi. Izdelana je na lončarskem vretenu.6 9
Po fakturi in obliki je popolnom a osamljen fragment z navzven potegnjenim ustjem 
in koničnim vratom, verjetno neke bolj podolgovato jajčaste posode. Posoda je bila izdelana 
iz dobro presejane zemlje s primesjo sljude. Prevlečena je bila z gladkim premazom, rjavo 
rumeno žgana in glajena do sijaja. Zgotovljena je bila na lončarskem vretenu (tab. X, sl. 2).
Za zgoraj naštete fragmente keramike lahko rečemo, da predstavljajo dokaj enotno 
skupino, razen fragmentov, ki so za zdaj brez paralele in omenjeni fragment vrča. Čeprav 
se zadnji loči po fakturi od antičnih vrčev, s svojo svetlo barvo in obliko zelo spominja nanje, 
ki so, sodeč po nekaterih fragmentih dna (tab. X, sl. 12), verjetno bili tudi tu zastopani. 
Preostala keramika kaže standardne tipe 1. st. n. e., ki se pojavljajo pogosto na ozemlju 
vzhodnih Alp, predalpskega področja in Panonije. N a našem ozemlju je značilna za najdišča 
ki so ležala na dokaj odročnih krajih.
Preostalo keramiko lahko uvrstimo v drugo skupino, ki po fakturi in oblikah kaže 
skupne lastnosti. Njena posebnost je, d a je izdelana iz zemlje, pomešane z velikim odstotkom
zdrobljenega kvarcita, kar se kaže na površini posode in jo dela hrapavo, čeprav je ta prevle­
čena z bolj ali manj fino glinasto prevleko. Zgotovljena je na lončarskem vretenu, katerega 
sledovi so vidni v notranjosti, na zunanji strani in zlasti na ustju posode. Med keramiko te 
fakture se pojavljajo lonci jajčasto podolgovate oblike, z bolj ali manj usločenim vratom 
ter navzven upognjenim ustjem, ki je lahko neprofilirano ali nažlebljeno na zunanji in 
notranji strani (tab. X, sl. 5; XI, sl. 1, 3, 4, 6, 7, 10— 13). Popolnoma so identični vrči, 
katerih ročaj elipsoidnega preseka je povezoval ustje in rame posode. Dno je ravno, brez 
odebeljenega roba (tab. X, sl. 11), vendar na zunanji strani ni ostro ločeno. Drugih znakov 
na dnu nimajo. Od preostalih oblik je moč omeniti še koničaste pokrove s stlačenim gumbom 
na vrhu (tab. X, sl. 6),7 0 dalje posode, katere bi lahko uvrstili med krožnike (tab. XIII, 
sl. 8).7 1 N i izključeno, d a je število oblik nekoliko večje, videti pa je, da se pojavljajo v glav­
nem samo omenjeni tipi v več variantah. Zanimivo je tudi, da na najdišču posode ne pre­
segajo srednje velikosti. Tako med fragmenti najdenih primerkov ni takih, ki bi jih lahko 
uvrstili med velike posode za shranjevanje živil.7 2
Razlika med številnimi fragmenti obstaja le v barvi, ki je pri enem delu svetlo rumeno 
siva, pri drugem delu pa so odtenki sivo črne ali črno sive barve. Glede na skupne lastnosti 
obeh keramik bi različna barva žganja in delno različna ornam entika kazali na možnost, 
da pripadata dvema variantama. To domnevo podpirajo nekatere slučajne najdbe svetlo 
žgane keramike, ki je neornam entirana ali okrašena z vodoravnimi žlebovi od ramena do 
iznad dna, in ki je na posameznih najdiščih sama zastopana.7 3 Za razliko od takih pojavov 
se na Svetih gorah pojavlja svetla varianta, čeprav najpogosteje s paralelnimi vodorav­
nimi žlebovi, včasih tudi z enojno valovnico, ki je lahko omejena s skupinami vodoravno 
vrezanih črt ali z večjimi vbodi (tab. XI, sl. 3, 4). Če uporabim o tip ornamentike kot dolo­
čeno merilo, moramo omeniti, da se vodoravni žlebovi na večji površini pojavljajo tudi na 
posodah, ki so črno sivo žgane. Ta tip ornamenta ima posoda z valovnico, in sicer je en motiv 
na notranji, drugi pa na zunanji strani (tab. XI, sl. 2). Ne glede na take primerke, ki so sicer 
dokaj redki, pojavljanje obeh variant keramike na Svetih gorah ni izjemno, saj se pojavljata 
na številnih najdiščih Slovenije7 4 in Hrvatske7 6 istočasno.7 6
Za razliko od mnogih najdišč med fragmenti s Svetih gora ni bil do zdaj najden niti en 
fragment s fakturo, ki bi lahko pripadal vrsti mestne keramike ali kateri njenih imitacij.7 7
Preden preidemo na vprašanje kronologije, velja opozoriti še na nekatere druge m o­
mente. Glede na to, da se ta zvrst keramike pojavlja najpogosteje na najdiščih seliščnega 
značaja, je videti, da so to izdelki, ki so jih med preprostejšo lončevino začele po keltskih 
predlogah zelo zgodaj izdelovati domače lončarske delavnice.7 8 Ugotovljeno je, da je lonec 
tega tipa zelo značilen za obdobje pred Markomanskimi vojnami. Po tem času naj bi bil 
upad, ker začnejo domači lončarji imitirati izdelke zahodnorimskih delavnic. Vračanje 
k prvotnemu je zaslediti v mlajši dobi.7 9 Čeprav te ugotovitve veljajo za večje naselbine, 
zlasti mestnega značaja (kot so Emona, Petovija, Zagreb, Siscia, Andautonia, Aquae 
Jassae itd.), moramo domnevati, d a je v določeni meri prišlo do sprememb tudi na keramiki 
podeželja. K er je prav barva posode odvisna od načina žganja, menimo, da moramo spre­
membo v barvi te podeželske keramike iskati v želji posnemati lončevino boljše kakovosti.
Datirane najdbe kažejo, da se najpogosteje pojavlja dom ača keramika z avtohtonimi 
elementi v prvem stoletju, poleg nekaterih še izrazito latenskih posod, v obliki velikih 
loncev za shranjevanje živil.8 0 Večji del teh posod je bil izdelan ročno, po pravilu sivo črno 
ali črno sivo žgan in če je bil ornam entiran, so pri tem uporabljali okraševanje z metličastimi 
potezami, ki so šli od ramena navzdol ali vodoravno po vsej površini posode. Zelo redka 
je enojna ali večkratna valovnica, kot tudi večkratni vodoravni žlebovi.8 1 Za te najdbe 
se ve, da so bile v rabi po vsem cesarstvu še v drugem stoletju. V drugi polovici istega sto­
letja se že pojavlja druga faktura in svetlo žgana, nekoliko mlajša varianta.8 2 Za razliko
Sl. 1—12. Slučajno najdeni fragmenti keramike 
Fig. 1—12. Fragments de céramique trouvés par hasard
od prejšnjih uporabljajo novo fakturo in svetlo žganje samo za srednje velike posode za 
domačo rabo. Ta posoda je izdelana na lončarskem vretenu, katerega sledovi se kažejo 
na ravnih površinah, v pravilni oblikovanosti ter v žlebljenju robov ustja. Ni dvoma, da 
moramo s to izdelavo povezati tudi enako žlebljenje motiva. Videti je, da tako žgana ke­
ramika spada v drugo polovico 2. in v 3. stoletje, čeprav se na nekaterih lokalitetah obdeži 
določen čas, kot npr. na Svetih gorah. Temu sledi keramika, žgana v temno sivih odtenkih, 
o čemer nam pričajo številna najdišča, zlasti iz 4. in 5. stoletja (Panorama in grad v Ptuju, 
verjetno del nekropole v Obrežu pri Dobovi, del nekropole v Brezjah pri Zrečah, grob 
iz Roj pri M oravčah itd.).8 3 Na splošno ta lončevina ne kaže spremembe niti v obliki niti 
v sestavu zemlje iz katere je izdelana, ampak je bila nedvomno žgana pod drugimi pogoji. 
Če primerjamo prejšnje ugotovitve o splošnem razvoju keramike rimskega časa in te, 
izhaja, da sovpada pojav svetlo žgane keramike s fazo, ko lončarji skušajo im itirati izdelke 
zahodnih vzorov.
Čeprav ni bilo moč dognati natančne stratigrafske podatke o keramiki, ker je bila 
povsod v sekundarni legi, obstajajo določeni pojavi in momenti, katere bi lahko upoštevali. 
Ti bi trenutno bili manj pomembni za ozko kronološko definiranje posameznih faz razvoja, 
toda tehtni za določanje izvora številnih najdb. Ker fragmenti niso bili razsuti po vsej 
terasi, marveč samo na severnem delu, t. j. na področju severno od Boštjanove kapele 
in ker so najdeni samo v zgornjih plasteh, lahko z gotovostjo trdimo, da imajo tudi tu 
sekundarno lego, oziroma da predstavljajo erozijsko gradivo z višje ležečih točk terase. 
Navzlic tem momentom sonda na mali jasi v sektorju D in najdbe ob cesti za vozila8 4 go­
vorijo, da je treba prav na tem področju iskati izvor teh najdb. Današnja situacija na tem 
delu hriba sili k domnevi, da ga je treba iskati ne toliko na delu terase za lurdsko kapelo, 
ki je danes že popolnoma gola, marveč na pobočju pod njo in na nekoliko nižje ležečem 
prostoru, kjer je majhna ravnina in danes gosto zaraščena kotanjica.
Zadnje raziskave na Svetih gorah so prinesle številne nove momente, ki jih prej nismo 
poznali, določene najdbe pa so tudi potrdile marsikatere že postavljene hipoteze. Prvotni 
domnevi, da je pojavljanje provincialno rimske keramike na tem najdišču sekundarnega 
pomena, nasprotuje sedanja najdba, ki je pokazala, da je na tem področju ta tip keramike 
vodeč in po vsem sodeč včasih tudi edini, zlasti v mlajšem obdobju tega najdišča. Bogato 
gradivo daje sicer določen vpogled v razvoj keramike skozi čas antične dominacije v naših 
krajih, vendar ostane nepojasnjeno, ali pripada hišni rabi ali grobnemu inventarju. S svojim 
dominantnim položajem in dalekosežnim razgledom bi bil severni del terase primeren za 
manjšo vojaško postojanko, kakršne bi bilo pričakovati na prostoru med Malencami in Ne- 
viodunumom ob cesti v Celejo ozirom a ob meji med Norikom in provinco Savijo. Toda 
najdbe posameznih fragmentov pooglenelih človeških kosti na mestih, kjer je bilo največ 
razbitin lončevine, podkrepljujejo domnevo, da gre za žgane grobove;8 5 medtem ko najdbe 
nožev in fragmenti drugih predmetov poleg nežganih človeških kosti govore, da gre za ske­
letne pokope.
Ostale najdbe so potrdile prej postavljeno hipotezo, da so v mlajšem obdobju upo­
rabljali vrh in vzhodno pobočje hriba za pokopališče. Čeprav smo na začetku domnevali, 
da gre izključno za nekropolo zgodnjeslovanske periode, kaže grob v sondi 5—5a/67, da 
gre za daljšo tradicijo. Ali je bil na tem prostoru samo en grob iz obdobja selitve narodov, 
je za zdaj težko odgovoriti. Sekundarna najdba majhnega bisera v njegovem sedimentu 
(tab. XIII, sl. 10) bi govorila v prid možnosti, da obstaja še kak grob celo v neposredni bližini. 
Iz prakse vemo, da so lahko grobovi bojevnikov osamljeni ali p a so v sklopu manjših rodov­
nih pokopališč, obkroženi z manjšim številom ženskih grobov in grobov brez posebnih pri­
datkov.8 8 Dokajšnja verjetnost, da je svetogorska terasa služila kot pokopališče že pred 
preseljevanjem narodov, za gotovo pa po tem obdobju, daje prednost domnevi, da je bilo
Sl. 1—13. Slučajno najdeni fragmenti keramike 
Fig. 1—13. Fragments de céramique trouvés par hasard
tu več grobov iz tega časa. Čeprav je videti zaradi bolj redkih pokopov na sektorju C, 
da se v zgodnjem času ni pokopavalo južneje, ni izključeno, da bi v predslovanski fazi 
rabili prostor v te namene. Končno ni tudi izključeno, da ni pripadal določen del kosti 
uničenih grobov nekemu starejšemu horizontu na sektorju A, ki je z mlajšimi pokopi v 
slovanski fazi bil uničen. Res je, da nimamo materialne kulture, ki bi govorila v prid taki 
domnevi, imamo pa iz tega časa grobiščne kapele. M orda leži ključ do teh vprašanj prav 
na neprekopanem delu terase, m orda celo pod tlemi Marijine cerkve.
In končno kako se ujemajo splošni zgodovinski dogodki s temi arheološkimi podatki, 
ki smo jih dognali z analizo najdenih predmetov? Do zdaj najdeno gradivo ne daje zadost­
nega števila podatkov, da bi mogli popolno orisati vsa obdobja življenja na našem najdišču, 
zlasti ne v rimskem obdobju. Prav to obdobje v tem kraju je dobro obdelano zato bi naše 
poglabljanje bila le ponavljanje že danih mnenj. Za zdaj se bom o zadovoljili z dognanji 
z najdišč na tem področju.8 7
Mnogo zanimivejših in novejših momentov prinašata obe naslednji obdobji. Najnovejša 
odkritja na drugih najdiščih nekoliko širše okolice narekujejo sklep, da je Posotelje ne­
dvomno delilo v času preseljevanja narodov enako usodo kot vsi ostali predeli jugovzhodnih 
Alp.8 8 V času, ko je grob iz sonde 5— 5a/67 prišel v zemljo, je po arheoloških virih tu cvetela 
dokaj bogata kultura domorodnega romaniziranega prebivalstva, ki je bilo pod gotsko do­
minacijo.8 9 Iz zgodovinskih virov vemo, da so G oti — najbrž vse do 536. leta — držali 
v svojih rokah Noricum M editerraneum skupaj s Pannonjo II in Savijo.9 0 Med temi je 
zlasti Savia, katere zahodna meja je potekala delno čez posoteljsko območje, bila še pod 
posebno vojaško kontrolo.9 1
Glede na splošno situacijo ter na dejstvo, da se inventar našega groba kulturno ne veže 
na gotsko, niti na materialno kulturo domorodnega prebivalstva, marveč na dokaj oddaljeni 
krog, je gotovo, da ga je moč povezati samo z določenimi premiki plemen, ki se vrstijo na 
področju srednje Evrope. Med dogodke, ki so v tem času nastali in ki bi se lahko povezali 
z našo najdbo, prideta v poštev pripojitev dela Rugijcev G otom po propadu njihove države 
in zasedba rugijskega področja z langobardskimi plemeni ter odselitev Langobardov v 
Italijo. Zanje se domneva, da so s sabo potegnili še vrsto drugih plemen, zlasti z območja 
Češke.9 2 Glede na dejstvo, da so vsi elementi inventarja našega groba mnogo starejši — 
in čeprav se je marsikateri lahko dolgo držal ter spričo dejstva, da nobeden ne presega 
III. faze srednjenemške kronologije ozirom a konca češke merovinske faze — bi bilo težko 
uskladiti slednji premik z našim grobom. Več možnosti im ata prva dva dogodka, po­
sebej zato, ker se nista omejila samo na ozke selitve, am pak sta izzvala širše premike tudi 
med domorodnim prebivalstvom.9 3 Pri tem pa ne smemo prezreti, da se pojav bojevni­
škega groba lahko poveže tudi z določenimi stiki, ki so jih bržkone G oti imeli s severnimi 
deželami. Čeprav nas zgodovinski viri obveščajo o nekoliko mlajših kontaktih med G oti 
in Turingijo, so ti za naše vprašanje toliko pomembni, ker dovoljujejo možnost, da so 
taki ali podobni stiki obstajali že prej. N e glede na to, za katero možnost gre, dejstvo, d a je 
ta grob s pridatki na tem mestu, kaže, da je bojevnik pripadal posadki kake vojaške posto­
janke, ki je stala, kot rečeno, na m estu današnje Bistrice ob Sotli ali v njeni bližini.9 1
Glede na zgoraj obravnavane najdbe bi lahko pričakovali sledove zgodnje slovanske 
naselitve, zlasti ker je izpričano na nekaterih najdiščih v neposredni okolici, da so Slovani 
zelo zgodaj zasedli ta območja.9 5 D o zdaj te faze tu še nismo zasledili, tako da nimamo 
arheoloških virov za to zgodnje obdobje in s tem ostane ta moment v zvezi s Svetimi gorami 
samo domneva. Mnogo bolj zanimivo je vprašanje, kako se ujemajo zgodovinski momenti 
s celotnim ostalim gradivom.
Zgodovina nam pove, da je brežiški kot med Savo in Sotlo že od 9. st. v sestavu Po­
savske krajine. Ko se po zmagi nad M adžari vnamejo od Dunajskega gozda do Gorjancev
Sl- 1. Fragment umba; sl. 2. Rekonstrukcija skodelice; sl. 3. Železen okov iz germanskega groba; 
sl. 4—8. Slučajno najdeni keramični in kovinasti predmeti
ui Fig. 1. Fragment d’umbo; fig. 2. Reconstruction d’une écuelle; fig. 3. Ferrure d’une tombe germani-
§ que; fig. 4—8. Objets de céramique et de métal trouvés par hasard
Tab. XII — Pl. XII
razmejitveni boji, je brežiško Posavje zelo pogosto prizorišče borb med hrvatskimi in slo­
venskimi plemeni za prevlado nad temi kraji. V času ko se vzhodno območje formira v 
Savinjsko krajino, usodo teh krajev kroji prvi krajiški grof Viljem I. Okoli leta 1000 uspe 
z orožjem prisvojiti pilštajnski okraj Slovencem in postaviti krajiško in državno mejo na 
Sotlo in spodnjo Krko. Čeprav ni bila meja takoj potrjena, je omenjena zmaga toliko po­
membna, ker je prinesla veljavno razmejitev med Hrvati in Slovenci.9 8 Okoliščine po smrti 
grofa Viljema II. so narekovale, da se ponovno spremeni usoda tega dela krajine.9 7 Po 
smrti (najbrž 1045. leta) grofice Heme — žene prvega in mati drugega omenjenega grofa — 
preidejo ti predeli v posest cerkve.9 8 Z okolico Svetih gora upravljajo ministriali, ki prebivajo 
v gradu K unšperk."
Če primerjamo te zgodovinske momente z ugotovitvami v zvezi iz izkopaninami, je 
delno razumljiv boj med Slovenci in H rvati za prevlado v teh krajih. Sodeč po grobnem 
inventarju, ni etničnih razlik med prebivalstvom obeh področij.1 9 0 V času, ko se je for­
mirala Savinjska krajina, je očitno, da so na Svetih gorah še pokopavali. Nastanek prvih 
predromanskih kapelic oziroma prve prezidave kapelice sv. Jurija in sv. M artina v (verjetno) 
zasebne cerkvice, lahko povežemo z živahnim cerkvenim življenjem v času investiturnega 
boja. To je istočasno doba, ko se v umetnosti poraja romanski slog, ki nosi v sebi značilne 
prvine stavbarstva zgodnjega srednjega veka.1 0 1 N a Svetih gorah je ta dejavnost že iz po­
litičnih vzrokov tesno povezana s področjem severno od Drave.
S pomočjo povezave zgodovinskih podatkov z arheološkimi lahko sklepamo še o 
odnosu kultnih stavb do nekropole. Kronološko najmlajši predmet, ki smo ga odkrili 
na zgornjem grobišču, je belobrdski uhan. Po fakturi, ki sodi med mlajše tehnične posege, 
je izpričano, da tako izdelan nakit datira v prvo polovico 11. st. V zemljo naj bi prišel 
sredi tega stoletja. Če pri tem upoštevamo datacijo II. gradbene faze raziskanih kapelic, 
katerih posamezne elemente postavljajo v najzgodnejšo fazo oziroma v začetno fazo ro ­
manskega sloga,1 0 2 je nedvomno, da so v tej obliki nastale sredi 11. st. ali prva desetletja 
druge polovice 11. st. D a so prav na tem odročnem mestu obnovili nekdanje grobne kapele 
v cerkvici, je moč razlagati na eni strani s starejšo stavbno tradicijo, na drugi pa s kultnim 
značajem, ki ga je kot pokopališče imela do njune dograditve zgornja terasa hriba.1 0 3 Z 
njunim nastankom pride do spremembe, ker prostor izgubi nekdanji pomen. Kultni značaj 
dobe novonastala svetišča, terasa okoli njih pa svetni pomen. O tem pričata taborno ob­
zidje, ki je bilo pozidano okoli terase, kot smo videli, kmalu po II. gradbeni fazi kapelic,1 0 1 
in dejstvo da se celo 1265. leta na njej potrjujejo darovnice.1 0 5
Čeprav dosežki dosedanjih raziskav dovoljujejo že določene sklepe, ostajajo še vedno 
številni problem i nepojasnjeni in jih bo moč rešiti šele z nadaljnjimi deli na tem najdišču'
OPIS GROBOV IN NJIHOVEGA K U LTU RN EG A INVENTARJA
Grobovi v sektorju A :
Grob št. 1. G rob je brez grobne jame, zato je tudi brez ostalih podatkov. N a tem mestu 
so 0,20 m globoko ležali ostanki:
1(4) okostnjaka (del medenice, pleče, dve vretenci in nekaj drobnih kosti) odrasle osebe 
močne postave. Po načinu, kako so ležali, je videti, da so bile kosti v sekundarni legi oziroma 
da so bile prinesene. Med kostmi so se ločili ostanki:
2(5) otroškega skeleta (nekaj fragmentov lobanje, reber in vretenc). Najdbe: fragment 
recentnega stekla, ogledala, kositrene pločevine, recenten cenen uhan. Vsi ti predmeti so 
prišli v zemljo z vkopom kosti. (Tab. I, sl. 1.)
Grob št. 2 (6). G robna jama, dolga 1,80 m, je bila vklesana 0,25—0,30 m globoko v skal­
nata tla. N a zahodni strani je bila uničena pri polaganju strelovoda. Dno jame je bilo posuto
Sl. 1, 2, 5. Pridatki iz germanskega groba; sl. 3, 4, 6— 10. Slučajne najdbe 
Fig. 1, 2, 5. Mobilier d’une tombe germanique; fig. 3, 4, 6—10. Trouvailles fortuites
s temno zemljo. V njej je bil ohranjen skelet in situ od stegnenice do stopal. Nekoliko proti 
zahodu je bilo nekaj kosti lobanje, vendar je vprašanje, ali pripadajo temu okostnjaku. Po 
legi ohranjenih ostankov skeleta je nedvomno, da je imel hrbtno lego z iztegnjenima rokama 
ob telesu in je pripadal moški osebi. Po legi kosti stopal je moč soditi, da je bil umrli pokopan 
z obuvali na nogah. Usmerjen je bil Z—V z 10° odklona proti jugu. G rob je bil brez pri­
datkov. (Tab. II, sl. 2.) Okoli 0,25 m od mesta, kjer naj bi stala glava, je bil kot slučajna 
najdba belobrdski uhan grozdastega tipa, ki je pripadal uničenemu grobu. Izdelan je iz 
zlitine bakra in vlit v dvodelni kalup. Vel. 4,2 X 3,35/0,18 cm (tab. VI, sl. 3).
Pri čiščenju zemljišča vzhodno od nog skeleta smo med prstjo naleteli na večje število 
kosti, ki pripadajo večjemu številu tu uničenih grobov. (Tab. III, sl. 2.)
Grob št. 3 (7). Nekoliko vzhodno od roba zvonika, 0,65—0,80 m globoko v črni zemlji, 
smo naleteli na gomilo zbranih kosti (zapestja, lakta, femurja, nekaj reber, kolka in del 
hrbtenice) dokaj močnega okostja. G rob je bil brez pridatkov.
Grob št. 3 a (8). 0,10 m od omenjene gomile je ležalo določeno število kosti otroka. Po 
legi obeh kupov kosti ni bilo mogoče dognati ali je nekdanji grob otroka ležal v isti plasti 
kot prejšnji ali ob njem ali pa so kosti prinesli od drugod.
Južno od te gomile, na razdalji 1 m smo odkrili še fragment lobanje, nadlahtnice in tibije. 
Ker je bil ves prostor prekopan, ni mogoče določiti, kateremu grobu pripadajo te kosti.
Grob št. 4 (9). G robna jama, dolga 1,85 m, je bila vkopana v skalo in usmerjena Z—V 
z 25° odklona proti jugu. V njej je najden del medenice in nekaj drobnih kosti. Grob je 
uničen z izkopom groba št. 5, v katerem so ob kolku skeleta bile kosti lobanje.
Grob št. 5 (10). G robna jam a je bila ob glavi vklesana v skalo, medtem ko je bil ostali 
del v zemlji. Relativno dobro ohranjen je 1,65 m dolg skelet, k ije ležal v hrbtni legi z rokami, 
zvitimi v krilu. Usmerjen je bil Z—V s 5° odklona proti severu. K osti so pripadale močnejši 
osebi. G rob je bil brez pridatkov. (Tab. IV, sl. 2.)
Grob št. 6 (11). Nekoliko južneje od groba št. 5 je ležal del drugega okostnjaka s kostmi 
rok in medenice in situ, medtem ko so fragmenti femurja, lobanje, os sacre, rebra in nekaj 
drobnih kosti ležali na mestu prsnega koša. Grobne jame nismo zasledili. Ohranjena dol­
žina okostnjaka in situ je 0,46 m. Ta grob je uničen z izkopom groba št. 5. (Tab. III, sl. 6.)
Grob št. 7 (12). G robna jam a je bila vkopana v plasti zemlje in zato se niso ohranili 
njeni obrisi. Skelet je dobro ohranjen do kolena. Spodnji del je odsekan z zidavo zidu, ki 
je šel paralelno z grebenom hriba. Ležal je v hrbtni legi z rokam i ob telesu, usmerjen Z—V 
z 10° odklona proti severu. Grob je brez pridatkov.
Med grobovoma št. 6 in 7 smo odkrili nekaj fragmentov kosti lobanje.
Grob št. 8 (13). Tudi temu grobu je bila grobna jam a vklesana v skalo, nekoliko globlje 
pri glavi in na južni strani. Njeno dno je bilo prekrito z drobnim kamenim peskom. Skelet 
je dobro ohranjen. Ležal je v hrbtni legi z rokami, zvitimi v krilu, usmerjen Z—V s 5° od­
klona proti severu. Grob je bil brez pridatkov. (Tab. IV, sl. 1.)
Že na višini groba št. 4 in delno št. 6, kakor tudi pod velikim kamnom, ki je ležal sekun­
darno med njima, so se pokazale posamezne kosti novega groba. N a tem mestu smo odkrili :
Grob št. 9 (14). G robna jam a je bila vsekana v skalo, bolj globoko na zahodni kot na 
vzhodni strani. Po posameznih ostankih je soditi, da je bilo njeno dno prekrito s tanko 
plastjo peska. Skelet je bil relativno dobro ohranjen, v hrbtni legi, z rokama ob telesu, 
v smeri J— S s 5° odklona proti zahodu. Pripadal je ženski osebi. Pridatki: ob vsaki strani 
glave pod lobanjo je bil po 1 obroček s S petljo. Obročka sta iz tanke žice, ki je iz bele ko­
vine. Vel. 3,1 X 2,5/0,15 cm; 3,1 x 2,75/0,15 cm (tab. VI, sl. 2).
Pri privzdigu groba št. 7, okoli 0,15 m globlje, je točno pod njem ležal še:
Grob št. 10 (15). Imel je grobno jam o, vsekano v skalo. Skelet brez glave in spodnjega 
dela nog je ležal v hrbtni legi, z rokam i ob telesu, v smeri Z—V s 5° odklona proti severu.
Ohranjena dolžina je 1 m. Verjetno je pripadal odrasli ženski osebi. N i izključeno, da so 
fragmenti glave med grobovoma št. 6 in 7 pripadali temu skeletu. (Tab. II, sl. 1.) Pridatki:
N a mestu, kjer je ležala glava, smo našli in situ ob vsaki strani po 1 lit bronast grozdast 
uhan, z dvema koncema nad lokom obroča. Uhana sta ulita v dvodelni kalup. N a rogljih 
se vidi, kako je obroček, ki je iz navadne žice, vstavljen v jagodo. Vtaknjen je po ulitju. 
Vel. 4,0 X 2,6 cm; 4,0 x 2,45 cm; (tab. VI, sl. 1 zgoraj).
Poleg teh je bil po 1 obsenčnik z ravno odrazanimi konci iz tanjše žice, ki je iz bele 
zlitine. Vel. 3,8 x 3,45/0,1 cm; 3,45 X 2,6/0,13 cm; (tab. VI, sl. 1 spodaj).
Grob št. 11 (16). G robna jam a je ležala v humusni plasti 0,65 m globoko. V njej je bil 
skelet brez ohranjene glave kakor tudi ne noge od kolena dalje. Ležal je v hrbtni legi z zvi­
tim i rokam i na medenici, v smeri Z—V z 12° odklona proti severu. Ohranjena dolžina 
okostnjaka 1,05 m. G rob je bil brez pridatkov.
Grobovi v sektorju B:
Grob št. 1 (17). G robna jam a je bila vklesana v skalo. Njeno dno je bilo prekrito z 
drobnim kamenim peskom, 0,50—0,35 m globoko od recentne površine zemlje. V njem 
je bil dobio ohranjen skelet v hrbtni legi, s sklenjenimi rokami v naročju, usmerjen Z—V. 
Pripadal je mlajši osebi. G rob je bil brez pridatkov. (Tab. V, sl. 1.)
Grob št. 2 je ležal 0,50—0,40 m od prejšnjega. D no grobne jame, globoke 0,45 m, je 
bilo prekrito z belim kamenim peskom. Tu je ležal skelet (18) odrasle osebe, v hrbtni legi 
z zavito desno roko v naročju, levo roko pa položeno ob telesu. N a njegovi levi strani je 
bil skelet (19) otroka, v hrbtni legi, s sklenjenima rokam a v naročju. Oba skeleta sta usmer­
jena J—S, z odklonom 30° proti zahodu. Oba groba sta bila brez pridatkov.
Grob št. 3 (20) je bil oddaljen od prejšnjega 0,50 m v smeri proti Marijini apsidi. Rakev 
je bila vklesana v skalo in je imela dno prekrito z belim peskom 0,30 m globoko. Skelet 
brez stopal je ležal v hrbtni legi, z rokam a ob telesu, v smeri Z—V. G rob je bil brez pri­
datkov.
1 Izvajajo jih strokovnjaki Zavoda za varstvo 
spomenikov SRS v Ljubljani in Zavoda za 
varstvo spomenikov v Celju, finansira pa žup­
nijski urad v Bistrici ob Sotli.
2 P. Korošec, Raziskave na Svetih gorah 
na Bizeljskem, Arh. vestnik 20 (1969) 230 ss; 
odslej citirano: P. Korošec, Arh. vestnik 1969. 
P. K., Tretja kampanja raziskav na Svetih 
gorah na Bizeljskem in P. K., Svete gore na 
Bizeljskem, Varstvo spomenikov (v tisku). P. 
Korošec, Svete Gore na Bizeljskom, kasno 
antično i staroslavensko nalazište, Arheološki 
pregled (v tisku) P. in J. Korošec, Starosla­
venski period na Svetim Gorama na Bizeljskom, 
Materijali X (Prilep), v tisku.
3 Da bi povezali vzhodno žico strelovoda 
z zahodno in ju povezali s skalo, so prvo 
speljali okrog zvonika in pri tem odkrili ves 
prostor do določene globine.
4 V severnem delu nismo nadaljevali sonde, 
ker je bil prostor proti vzhodu, t.j. proti današnji 
škarpi, zasut verjetno v času, ko je bila Marijina 
cerkev razširjena s stransko ladjo. V južnem 
delu se sonda proti vzhodu ni nadaljevala, 
ker kopanja niso dovoljevale skale in stara pot, 
kije na tem mestu vsekana v jedro hriba.
5 Čeprav je bil sediment črne zemlje v njih 
brez najdb, njihova oblika, usmeritev in ve­
likost govori, da gre za ostanke nekdanjih 
grobov.
6 Da so pri razširitvi Marijine cerkve na­
leteli na grobove, bi pričale številne pravljice, 
nastale v 16. in 17. stol. (torej v času, ko so cerkev 
povečali), ki se nanašajo na grobove na Gorah. 
V njih naj bi bila pokopana razna gospoda 
z okoliških graščin. Npr. grob, ki ga povezuje 
pravljica z grofi Tatenbach (Avg. Stegenšek, 
Sv. Gore na Štajerskem [Maribor 1911] 15 in 
opombi 4 in 5). Med drugim omenjajo tudi, 
da je bil na mestu, kjer stoji veliki oltar, pokopan 
nek človek. Pred desetletji naj bi ga odkopali 
in pokopali pri strelovodu (ibidem 16, opomba 
3).
7 P. Korošec, Arh. vestnik 1969, 240 s.
8 O sukcesivni denudaciji terena zaradi 
delovanja atmosferilij dajejo najbolj nazorno 
sliko temelji kapel sv. Jurija in sv. Martina ter 
temelji zvonika, ki so do nedavnih restavra­
cijskih del bili popolnoma odkriti in pozidani.
9 Za formiranje poti na zahodni strani 
uporabljajo odpadni gradbeni material, ki 
ostane pri obnovah cerkva.
1 0 Verjetno, da gre v tem primeru za grob 
z močnimi kostmi, ki ga omenja Stegenšek 
(ibidem 16, opomba 3), da leži poleg strelovoda.
1 1 P. Korošec, Arh. vestnik 1969, 243.
1 2 Ibidem 244 ss.
1 3 Na to bi v določeni meri kazal starejši 
kulturni segment tega najdišča. Naj opozorimo 
na usmerjenost cerkva na tem hribu, katerih 
odstopanja od smeri V—Z ne bi mogla biti 
izpričana z ozko površino terase, vsaj ne za 
kapelo sv. Jurija in za lurdsko.
1 4 P. Korošec, Arh. vestnik 1969, 241.
1 5 Tudi pri prvih raziskovalnih delih je 
dognano, da je keramika, ki ima latenoidno 
obliko in spominja na slovanske posode, le­
žala v zgornjih plasteh te sonde.
1 6 B. Schmidt. Die späte Völkerwanderungs­
zeit in Mitteldeutschland (Halle, Salle 1961) 
74 s; poslej: B. Schmidt 1961.
1 7 B. Svoboda, Čechy v dobč stčhovanu 
narodu (Praha 1965) 78 s; poslej B. Svoboda
1965.
1 8 P. Korošec, Arh. vestnik 1969, 241.
1 9 B. Svoboda 1965, 80.
2 0 H. Preidei, Ein völkerwandergszeitliches 
Frauengrab aus Michelob, Ipek 13—14 (1939— 
1940) 108. V zvezi z usmeritvijo S—J je večina 
znanstvenikov mnenja, zlasti če gre za sedečo 
lego, da je glede na najdbe s Podkavkaza zna­
čilna za Alane. Medtem M. Parducz povezuje 
ta pojav s hunskim prihodom v Evropo in 
meni, da so to šego lahko prevzeli za časa 
svojega bivanja na področju Kavkaza (M. 
Parducz, Die ethnischen Probleme der Hun­
nenzeit in Ungarn, Studia Archaeologia I 
[1963] 63.
2 1 B. Svoboda 1965, 78, 214 s.
2 2 B. Schmidt 1961, 58 in 173.
2 3 Kako so izgledali germanski ščiti je med 
najdbami v alamanskih grobovih dognal W. 
Veek. Pri tem je celo zasledil, da mnogi od njih 
niso imeli železnega okovja.
2 3 3 Umbo so odkrili tudi na nekropoli iz 
konca 6. in začetka 7. stol. v kraju Aradac— 
Mečki v neposredni bližini Tise. Obdelavo 
najdb pripravljajo za tisk v: Inventaria Arc- 
haeologica. Še en fragment umba naj bi bil 
znan tudi iz Bosne (neobjavljeno). Podatke 
je posredovala kolegica D. Dimitrijevič iz No­
vega Sada, za kar ji prisrčna hvala.
2 4 M. Girič, Arh. pregled 5 (Beograd 1963) 
130 s.
2 5 D. Dimitrijevič - M. Girič, Pesek apres 
de Bočar, Recherches et resultats, Epoque 
préhistorique et protostorique en Yougoslavie 
(Belgrad 1971) 190 s.
2 6 Seoba naroda, Arheološki nalazi jugo- 
slovenskog Podunavlja (Zemun 1962) 13 ss.
2 7 Tudi J. Werner ločuje panonsko-spodnje- 
avstrijske najdbe, za katere domneva, da so 
pod vplivom bizantinskih in gepidskih tipov
(J. Werner, Die Langobarden in Pannonien 
[München 1962/1] 80).
2 8 Na naselbinskem območju Sasov je videti, 
da obstajajo določene najdbe, ki kažejo še 
starejše prototipe, t.j. iz poznega latenskega 
časa. Po tem se sklepa, da je umbo na splošno 
izrazito germanski rekvizit (G. Mildenberg, 
Die germanischen Funde der Völkerwanderungs­
zeit in Sachsen [Dresden 1959] 13 ss).
2 9 B. Svoboda 1965, 201 s. B. Schmidt 
1961, 154 s.
3 0 Tako tudi umbo iz groba 52/XLVIH 
iz Zaluži-Čelakovice, čeprav ima še relativno 
dolg podaljšek na vrhu in se končuje že z bolj 
gumbastim koncem, je nedvomno, da spada 
k mlajši varianti z že stlačenim konusom. B. 
Svoboda (ibidem T. CV: 13) ga postavlja že 
v svojo »merovinško« fazo (ibidem 201), J. 
Werner pa po letu 530 (o. c. 1962/1, 92).
3 1 Kot je umbo iz groba št. 2 iz Reudena 
(B. Schmidt 1961, sl. 58 a, sl. 30).
3 2 Tej varianti bi na področju Češke ustre­
zal umbo iz groba v Konobri, le da je ta zelo 
poškodovan in zlepljen (B. Svoboda 1965, 202 
in op. 97).
3 3 B. Schmidt 1961, sl. 49.
3 4 B. Svoboda 1965, 220.
3 5 Videz stileta daje slučajno najden pri­
merek (T. 8: 6, 13: 3), na katerem je ohranjena 
še prečka na prehodu med rezilom in ročajem.
3 6 B. Svoboda 1965, T. 26: 13, 71: 5, 101: 1.
3 7 M. Hahn, Neue Funde aus Kaiserzeit, 
Altschlesien I (1926) sl. 5, 6.
3 8 V. Ondrouch, Bohaté groby z doba rim­
skej na Slovensku (Bratislava 1957) 149, T. 
45: 3, 4.
3 9 Naj omenimo samo Vitovje (M. U. 
[Mehtilda Urlep], Varstvo spomenikov 8 (1962) 
218 s, T. na str. 602).
4 0 V grobu št. 19. v Dravljah je najden ozek 
enorezni meč v razpadli leseni nožnici, železna 
pasna spona in trije železni noži.
4 1 B. Svoboda 1965, 94 s, 219 s.
4 2 B. Schmidt 1961, 97 s. B. Svoboda 1965, 
sl. 31.
4 3 Ibidem, sl. 9: 2, 11: 7, str. 51 s.
4 4 B. Schmidt 1961, T. 12 in 13.
4 5 B. Svoboda 1965, 94 s.
4 6 To datacijo Schmidt jemlje po G. Milden- 
bergu, Die germanischen Funde (Dresden 1959). 
Žal so vsi grobovi s to keramiko na tem po­
dročju uničeni, tako da je njuna datacija le 
približna.
4 7 Tudi grob iz Ingerslebna je datiran le na 
osnovi deformirane lobanje in avtor na podlagi 
tega elementa sklepa, da se grob lahko postavi 
v drugo polovico 5. ali v prva desetletja 6. sto­
letja, s tem da ne presega te meje. Ravno tako 
ostaja izvor za severnejše pojave s področja 
Polabja in Havellanda ter Stare Marke za danes 
odprto vprašanje spričo neobdelanega gradiva,
čeprav vplivi kažejo enake smeri (B. Schmidt 
1961, 97 s).
4 8 B. Svoboda 1965, 109.
4 9 B. Schmidt 1961, 116.
5 0 P. Petru, Zgodnjesrednjeveška naselbina 
na Polhograjski gori, Arh. vestnik 18 (1967), 
458 s.
5 1 Ibidem, 457, Sl. 2: 1, 11, T. I: 3 a, b.
6 2 Ibidem, 458, T 1: 2, sl. 2: 6, 7.
6 3 Ibidem, Sl. 2: 2—5, 9, 10.
5 4 Nedvomno je uporabo posod iz bronaste 
pločevine tudi na našem ozemlju moč prisoditi 
k poznemu 5. in zelo zgodnjemu 6. stol. Glej 
W. Radimsky, Die Befestigung auf der Crkve- 
nica und das Castrum bei Doboj, WMBH 1 
(1893) 270, sl. 28, 29.
6 5 Zlasti za fragmente okovja.
5 6 P. Korošec, Arh. vestnik 1969, 250.
6 7 K. Bohner, Die fränkischen Altertümer 
des Trierer Landes (Gemanische-Denkmäler 
der Völkerwanderungszeit, Berlin 1958) 151.
5 8 B. Schmidt 1961, 151.
5 9 B. Svoboda 1965, 199, T. LV: 14, LIV: 9.
6 0 Ibidem 220 s.
6 4 Ali imamo posamezne grobove te vrste 
tudi na nekropoli Lajh v Kranju do objave 
celotnega gradiva ni moč odgovoriti. V lite­
raturi se omenja le ena turinška grobna najdba 
s podnožja Staffelberga (J. Werner, 1962/A, 
134 in op. 3).
681. Bòna, Langobarden in Ungarn, Arh. 
vestnik 21—22 (1970—1971) 45 s.
8 3 B. Svoboda 1965, 230 s.
8 3 a G. Kropatscheck, Mitteilungen der 
Altertums-Kominission für Westfalen V, Mün­
ster i. 35. 1909, 360 s: 7, T. XLI, sl. 1.
6 4 Kot npr. uhan iz groba št. 15 iz Bohinjske 
Srednje vasi (W. Šmid, Altslovenische Gräber 
Krains, Corniola 1 (1908) T. II: 16, 17) in 
Bled-Pristava (neobjavljeno).
8 5 P. Korošec, Slovanske ostaline na dvorišču 
SAZU v Ljubljani, Arh. vestnik 2 (1951) 156 ss.
8 8 Josip Korošec-Paola Korošec, Predzgo­
dovinsko in staroslovansko grobišče pri Tur­
nišču v bližini Ptuja, Razprave SAZU 3 (1953) 
202, 214. Itd.
8 7 Klasifikacijo je opravil A. Jeločnik, za 
kar se mu najlepše zahvaljujemo.
8 8 Enako je s fragmentom, ki so ga odkrili 
na stari oz. levi cesti, ki pelje na hrib (P. Ko­
rošec, Arh. vestnik 1969, 247 s, T. 3: 1), katerega 
je pomotoma redakcija določila sondi 5—5a/67. 
Čeprav smo njegovo obliko skušali uvrstiti 
med tipe grških vaz, ki so se izdelovale na ja­
dranskem območju, ostane pojav tudi v tem 
krogu dokaj osamljen.
8 9 Fragmente smo izkopali na mestu nek­
danje sonde 5—5 a. Bili so v plasti pod rušo. 
En fragment smo odkrili na tem mestu že 1967. 
(ibidem, T. 2: 1). Glede na najdbo groba v tej 
sondi je vprašanje, če vrč ne pripada k njego­
vemu inventarju, kakor posoda s sploščenim 
dnom (ibidem, T. 3: 3), od katere smo dobili 
tudi to leto nekaj fragmentov.
7 0 Pokrovi so podobni primeru iz sonde 
5—5a/67 (ibidem, T. 2: 8).
7 1 Da ne predstavljajo pokrova, govori 
neobdelana zunanja spodnja površina dna.
7 2 B. Vikić-Belančić, Neka obilježja rano- 
carske keramike u jugozapadnoj Panoniji, 
Starinar 13—14 (1965) 109, sl. 46. Na Svetih 
gorah so med keramičnimi najdbami nekateri 
fragmenti, ki bi lahko pripadali takim posodam, 
a ker so ti tako majhni, ni možna zanesljiva 
opredelitev.
7 3 S. P. (S. Pahič), Čadram pri Oplotnici, 
Varstvo spomenikov 12 (1969) 87 s.
7 4 Naj omenimo poleg Čadrama še Rodine, 
ki se kronološko postavljajo v 2. stol. (A. Valič- 
S. Petru, Antični kompleks sa Rodinah, Arh. 
vestnik 15—16 (1964—1965) 328, T. 8: 1), 
dalje Predjama, katere keramika nima zaneslji­
vih stratigrafskih podatkov, itd.
7 6 V. Hoffiller, Predmeti iz rimskog groblja 
u Stenjevcu, Vjesnik hrv. arh. društva 7 (1903/4) 
166 ss. B. Vikić-Belančić, Istraživanja u Jal- 
žabetu kao prilog upoznavanju života u zaleđu 
dravskog limesa, Vjesnik hrv. arh. društva III
(1968) 75 s.
7 6 Kot npr. v Čadramu (Varstvo spomenikov 
1968, 88), kjer domnevajo, da gre za bolj in­
tenzivno naseljeno področje.
7 7 Za zdaj ostane še vedno brez paralele 
tip rdečkasto rumeno žgane bolj fine keramike 
na katero smo naleteli v zgornjih plasteh, 
vendar kot slučajne najdbe leta 1967. Ni 
izključeno, da pripadajo kaki lokalni imitaciji 
boljše keramike (P. Korošec 1969, T. 2: 2, 4).
7 8 V zvezi s problemom provincialno rimske 
keramike v Sloveniji so mnenja, da se že ob 
koncu 1. in na začetku 2. stoletja čuti razvoj 
domače obrti, predvsem keramične (P. Petru, 
Nekateri problemi provincialno rimske ar­
heologije v Sloveniji, Arh. vestnik 15—16 
[1964—1965] 79 ss).
7 9 B. Vikić-Belančić 1965, 89.
8 0 Ibidem. A. Valič - S. Petru, Arh. vestnik 
1964—1965, 328. M. Urleb, Križna Gora in 
okolica v antiki, Arh. vestnik 19 (1968) T. 2: 
8, 478 s. D. Svolšak, Zgodnjeantična plast na 
sv. Pavlu, Arh. vestnik 19 (1968) 430, T. 1: 1. 
Verjetno temu obdobju pripada tudi lonček, 
čigar fragmente so odkrili na temenu go­
mile z žganim grobom v Britofu pri Kranju: 
A. V. (A. Valič), Varstvo spomenikov 13—14
(1970) 159.
8 1 Glej našo opombo 72.
8 2 Glej našo opombo 74.
8 3 Številno gradivo s Panorame in Ptujskega 
gradu ni objavljeno, enako niso v celoti obde­
lane najdbe z nekropole v Obrežu. S. Pahič, 
Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah,
Arh. vestnik 18 (1967) 357 s. M. Much, Kultur­
historischer Atlasi.Wien 1889) 212, T. 94: 15, 
17.
8 4 Na tem delu ceste smo našli tudi obdelano 
sivo črno žgano keramiko brez primesi kvarcita. 
Glede na to, da je bila popolnoma izolirana na 
kupu ob severozahodnem ovinku ceste, jo v 
določeni meri loči od ostalih najdb v zaprto 
kulturno celoto.
8 5 Naselbino ali postojanko, ki naj bi se 
vezala za to nekropolo, bi lahko iskali na ob­
močju današnje vasi Bistrica ob Sotli.
861. Bona, Arh. vestnik 21—22 (1970—1971) 
53 s. B. Schmidt 1961, 164 s.
8 7 To so poleg že omenjenega Nevioduna 
in Velikih Malencev še Rifnik in Vranje nad 
Sevnico.
8 8 To lahko sklepamo po raznih najdbah 
iz časa pozne rimske faze in faze po njej v ne­
kropolah v Neviodunu in okolici ter ostalih 
območjih Slovenije in severne Hrvatske.
8 9 O kulturni značilnosti tega obdobja v teh 
krajih govore z gotovostjo grobišča, katera 
so odkrili na številnih točkah. Naj omenimo 
samo Rifnik, Vranje nad Sevnico itd. Podatke 
o tem dolgujemo mlademu kolegu J. Gieslerju 
iz Miinchna.
9 0 Glej literaturo J. Werner 1962/A, 133. 
B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod 
in država karantanskih Slovencev (1952) 409 s.
9 1 Nedvomno, da lahko med civitas Noricum, 
katera pridejo nekoliko pozneje v zgodovino, 
upoštevamo tudi utrdbe tega kraja in ne samo 
Petovijo in Celejo (R. Egger, Civitas Noricum, 
Wiener Studien, 47 [1929] 146 s. B. Saria, 
Germanische Bodenfunde aus dem westlichen 
Sudosten, Südostdeutsche Archiv 1 [München 
1958] 86), ker je tu bil odcep od glavne ma­
gistrale Siscia—Emona za Celejo.
9 2 B. Svoboda 1965, 235.
9 3 Čeprav je dognano, da so Langobardi 
samo šli čez ozemlje Češke, ni izključeno, da 
se jim niso priključili nekateri rodovi ali po­
samezniki domorodnega prebivalstva.
9 4 Da je bila v rimskem obdobju neka 
postojanka na tem mestu, govore starejše
(J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec [1939] 45) 
in novejše najdbe (J. Korošec ml., Varstvo 
spomenikov [v tisku]).
9 5 Knez-Petru-Škaler, Municipium Flavium 
Latobicorum — Neviodunum, 45, T. VI.
9 6 M. Kos, Zgodovina Slovencev. Od na­
selitve do petnajstega stoletja, (Ljubljana 1955) 
174 ss.
9 7 »Savinjska krajina, ki je bila z neznat­
nimi izjemami eno samo ogromno lastno ve­
leposestvo — alod — ■ savinjskih krajišnikov«, 
je s Heminimi darovnicami popolnoma raz­
padla in s tem je propadel zadnji poskus uje­
dinjenja večjega dela slovenskih dežel (B. 
Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II 
[1955] 84).
9 8 Med drugimi pride tudi področje od Bi­
zeljskega do Pohorja pri Vitanju s Heminimi 
darovnicami v last ženskega samostana na Krki 
na Koroškem (M. Kos 1955, 162 s).
9 9 Glede na vir, ki govori, da je škof Henrik 
(1167—1174) »Chuongisperch destruxit« (A. 
Jaksch, Monumenta ducatus Carinthiae I, 191). 
To pomeni, da so prvi grad verjetno sezidali 
sredi 11. stol. prvi ministeriali.
1 0 0 Glede na arheološko gradivo iz Krškega 
(K. Dinklage, MAGW 71 [1942] 239 s) in iz 
Sela pri Dobovi je nedvomno, da to območje 
sodi k izrazitemu krogu belobrdske skupine. 
P. Korošec, Kulturni in časovni oris slovenskega 
zgodnjega srednjega veka na območju Slovenije, 
Arh. vestnik 1970—1971, 98 s.
1 0 1 M. Kos 1955, 165 s.
1 0 2 S. Stele, Vorromanisches aus Slowenien, 
Beiträge zur älteren europäischen Kulturge­
schichte I, Festschrift für R. Egger (1952) 
367 s.
1 0 3 Posvàtnym a kultovnim mistem bylo 
Slovanum každć pohfebište, misto žalu a každa 
mohyla: J. Eisner, Rukovèt slovanské archeologie 
(Praha 1966) 483.
1 0 4 Glej J. Korošec ml., Dodatno poročilo 
o raziskavah zgodnjesrednjeveške gradbene 
dejavnosti na Svetih gorah nad Sotlo (v tisku 
v tem glasilu).
1 0 5 A. Jaksch 1896, 191.
RECHERCHES ARCHÉOLOGIQUES 
A SVETE G O RE EN AM ONT D E SOTLA
Résumé
Parmi les travaux archéologiques exécutés dans les années 1971 et 1972 se rangent les recher- 
ches à l’emplacement extérieur de la ferrasse sur la colline, en raison de travaux de conservation 
et de restauration sur les édifices sacrés de cet endroit. Ainsi, en 1971 on a recherché le secteur A, 
qui se trouve entre l’escalier droit et le clocher de l’ église de la Vierge Marie, en raison de la mise 
du paratonnerre à la terre et de la réorganisation de l’escalier mentionné. Les travaux de conserva-
Pril. 1. Del nekropole v sektorju A z grobovi 1—11 
a) objekt pod stopniščem ; b) ostanek tabornega zidu 
Ann. 1. Partie de nécropole dans le secteur A avec les tombes 1 —11 
a) objet sous l’escalier; b) reste de l’énceinte du camp
recentni humus 
humus récent
gradbeni šut
rjavo siva zemlja 
terre brun-gris
sivo črna zemlja 
terre gris-noir
poškodovana plast s strelovodom 
couche endommagée par le paratonnerre
plast ilovice recentno položene 
couche d’argile posée rćcemment
Legenda:
a) objekt pod stopniščem
b) zvonik 
Legende:
a) objet sous Fescalier
b) clocher
Pril. 2. Zahodni profil sonde v sektorju A 
Ann. 2. Coupe occidentale du sondage dans le secteur A
tion et de rénovation dans les chapelles de St. Boštjan et de St. Martin ont aussi exigé des recher- 
ches. On a recherché en outre le secteur D à l’ extrémité inférieure à cause de l’ escalier actuel qui 
méne à la colline et à un petit terrain plat sous le bord de la ferrasse derrière la chapelle de Lourdes 
(secteur E).
Tous ces résultats et les résultats précédents imposaient des recherches organisées de cette loca- 
lité. A cette fin on a recherché Pemplacement qui se trouve au nord de l’abside de la Vierge (sec­
teur B), qui a été en partie sondé en 1967/68, et Pemplacement suivant vers la chapelle de Lourdes 
(secteur C), où en 1967 on a fait le sondage 5—5a, reliant par ces travaux tout Pemplacement de 
l’abside de la chapelle de St. Georges au versant supérieur orientai sur une largeur de 5 m.
Secteur A. A Pemplacement entre l’escalier et le clocher de l’église de la Vierge Marie et l’abside 
de la chapelle de St. Georges dans une vaste cavité, nous avons effectué un sondage d’nue grandeur 
3.90 X 5.75 — 2.30 X 2.0 m. Les sédiment se composaient d’humus récent, de débris de construc­
tion et de terre brun-gris. Dans cette dernière couche étaient enterrées des tombes à une profondeur 
de 0.70—1.10 m à l’extrémité nord et 0.10—0.30 m à l’extrémité sud. Les fosses tombales étaient 
au fond pour la plupart enfouies dans une base rocheuse; là où il n’y en avait pas, les tombes étaient 
entourées de pierres.
Le secteur B a connu un sondage d’une grandeur de 2.10 X 5 m. Aussitòt au-dessous de l’humus 
récent il y avait la couche culturelle (0.20 m) et la base rocheuse, où étaient enterrées les fosses tombales.
Ces données attestent que sur le versant orientai à la partie supérieure s’étendait une nécropole 
du Haut Moyen äge, dont les tombes appartenaient pour la plupart à la phase slave precoce. Par 
les fosses tombales dans le sol de la chapelle de St. Boštjan (Sebastian) et par le nombre des os disper- 
sés on peut conclure que la nécropole était assez grande. Dans le secteur A nous avons découvert 10 
tombes in situ et 1 en position secondaire, et dans le secteur B 3 tombes. Us gisaient en deux couches. 
Selon la règie, la fosse tombale était couverte de gravier et de sable de rivière. Les squelettes étaient 
couchés sur le dos, les bras le long du corps, ou ils étaient déposés sur la hanche ou la poitrine. Us 
étaient orientés en direction O—E ou S—N. Us gisaient dans la fosse séparément ou deux personnes 
étaient enterrées ensemble en mème temps. Il n’y avait pas de traces de cercueil ou de planches. 
Dans le secteur A il y avait beaucoup de sépultures détruites. Dans la superficie recherchée jusqu’à 
présent, nous avons découvert dans 16 tombes environ 23 sépultures. Dans les tombes nous avons 
trouvé très peu d’ inventaire qui comme les précédents fait partie du mème cercle culturel, à la dif­
ference que maintenant avec les éléments découverts il détermine chronologiquement les découver- 
tes jusqu’à la moitié ou mème jusqu’à la fin du l l e s. Étant donné l’unité de la culture matérielle 
des tombes, l’orientation S — N n’a pas de signification culturelle et chronologique déterminée, et 
probablement elle se base sur la tradition plus ancienne.
Dans le secteur C, les sédiments variaient de 0.30—1.20m d’épaisseur. Us se composent de 
terre noir-brun, mélangée de pierres. Cette couche est fortement endommagée par les fosses récentes 
pour le dépòt des ordures et des cendres. Le sondage mesurait 10.5 x 5.5 ou 2.5 m. A cet empla­
cement, à l’exception de la tombe au sondage 5—5a/67 il n’y avait aucune fosse de tombes. Comme 
les sédiments ici n’étaient pas particulièrement résistants, l’emplacement de la fosse tombale a 
été fortement approfondi et au fond aplani jusqu’à la profondeur de 0.98 m. Au voisinage se 
trouve une couche de terre noire, où il y avait de grandes pierres non liées entre elles. Un plus grand 
nombre de pierres se trouvait aussi aux còtés nord et sud de la fosse, tandis qu’au milieu il y avait 
de la terre noire avec des os humains particuliers dispersés. Au bord nord-est de cet emplacement 
il y avait un fragment d’umbo, deux couteaux de fer et quelques fragments de tòle de fer et de cuivre. 
Le fond de la fosse était recouvert d’une couche de terre gréseuse rouge de 10 cm d’ épaisseur, sur 
laquelle nous avons découvert l’unique fragment d’écuelle biconique cuite noir-gris et deux frag­
ments de ferrure.
Au nord du mur de la chapelle de St. Boštjan, nous avons trouvé des restes d’un mur (1 m 
de long), qui allait parallèlement à la créte de la colline vers le nord.
Les objets mentionnés, les fragments d’os, la forme et la grandeur de la fosse sont des preuves 
irréfutables qui attestent qu’il y avait là une tombe détruite. Les pierres non liées dispersées font 
Partie du type des tombes à empierrement du défunt, type qui n’a pas de comparaison sur notre 
territoire. Elles sont caractéristiques comme tombes plates sur le territoire de l’Elbe et de l’AUe- 
magne centrale et pour la Bohème septentrionale. Dans la tombe de Svete gore on été détruites 
toutes les traces, par lesquelles il serait possible d’établir à quelle variante de ce type de tombes 
elle appartient. Par la forme de la fosse, il est sur que l’orientation était en direction N — S. Ce 
type de tombes est caractéristique au 5e siècle en Bohème comme groupe «vinarie», et en Allemagne 
jusqu’au début de 6e s. comme groupe «Niemberg».
Parmi les materiaux mobiles, une place particulière revient à l’umbo, dont est conservée seule- 
ment la partie supérieure à prolongement en forme de tige. Parmi tous les exemplaires trouvés 
en Yougoslavie, il est le seul qui appartienne au type turingien. Il s’est développé à partir des proto­
types antiques dans le cercie culturel de l’Allemagne centrale au 5e siècle. Il fait partie du type 
lib et à l’échelle chronologique de la phase la période de jusqu’à l’an 500 ou plus précisément entre 
480 et 525. Les deux couteaux, qui étaient à coté de l’umbo, appartiennent au type à lame étroite 
et à longue épine du manche. Pour nos endroit, il est caractéristique pour la période romaine avancée 
et la période de la migration des peuples, comme pour tous les cercles culturels médiévaux. L’opinion 
prédomine qu’il a une origine germanique, resp. qu’il est l’oeuvre d’artisans germaniques déjà à la 
période romaine. Bien que par la forme ils rappellent les stylets, il est indubitable qu’ils ont pu servir 
à la fois d’armes et d’outils.
Pour les découvertes céramiques, nous avons mentionné un fragment d’ écuelle conique à col 
plus cylindrique. A la courbure, le vase avait une couronne aujourd’hui détruite, probablement 
avec de petites bosselures, collées séparément, ou de larges empreintes transversales ou des cou- 
pures arquées. Le vase était fait de terre, à laquelle on ajoutait du sable silicé. Il était forme à la 
main et achevé sur un tour simple. Bien qu’en Slovénie on connaisse deux trouvailles d’écuelle 
coniques de la période de la migration des peuples, il est indubitable que ce type n’est pas né ici 
et qu’il ne s’y est pas développé. Nous trouvons des analogies dans la céramique du type «vinarie» 
de la Bohème septentrionale, ou «Niemberg» de la vallèe de l’Elbe, où elle se manifeste comme 
une des formes guides au 5e siècle, pouvant ètre encore utilisée dans le premier quart du 6e 
siècle.
Parmi les objets metalliques il y a encore une ferrure en forme d’anneau non fermé et ellipso'idale- 
ment courbée, probablement d’un objet plus grand. Les fragments de tòle métallique sont aussi 
difficiles à déterminer. Selon l’auteur, ils peuvent se ranger dans les récipients, bien que dans les 
cercles culturels nord mentionnés on ne mentionne que des récipients en bronze. D’après les réci­
pients en fer de Polhov grad, il conclut encore qu’à la fin du 5e s. et au début du 6e, on pouvait 
faire des récipients aussi à partir de ce métal, bien que ceux-ci aient d’autres formes.
Sans égard aux objets qu’il n’ est pas possible de déterminer, il est certain que cette découverte, 
ensemble avec les autres objets de 1967, surtout avec la lance, représente un ensemble culturel 
fermé. D’après les éléments qui le composent, la tombe du combattant est apparentée à celles de la 
vallèe de l’Elbe et de la Bohème septentrionale, et non aux trouvailles analogues du cercie mérovin- 
gien oriental de la Pannonie. Il est possible de dater la tombe dans les premières décennies du 6e s., 
en prenant comme limite extrème la fin de son premier quart.
Secteur D. Plusieurs fois on a découvert de nombreux fragments de céramique, d’os animaux 
et autres menues trouvailles au bord de la «nouvelle» voie, qui méne le long du versant nord a 
l’ouest de l’ escalier mentionné au sommet de la colline. Les sondages effectués ont montré qu’ici, 
au début mème du chemin, il y avait probablement jadis une construction, derrière lequel passait 
aussi un chemin plus petit. Le mur était construit avec des grands blocs de pierre, liés avec un mor­
der fortement calcaire. Le mur conservé avait une longueur de 4 m et une hauteur de 1.60 m. Il 
est probablement du siècle précédent.
A environ 1.60—1.80 m plus haut que le mur mentionné, dans le secteur E, dans un sondage 
de 3 X 3 m, sous les taillis, les dépòts forestiers et l’humus est apparue une surface pavée de pierres 
plates de grandeur moyenne. Vers le versant supérieur de la colline, sa bordure a une espèce de mur 
sans mortier, comme protection contre le glissement des couches supérieures de la terre. A cet 
emplacement ainsi que sur le chemin vers son élargissement, il y a eu un nombre important de trou­
vailles. A coté des fragments de tòle de fer — peut-ètre le revètement d’une porte — et d’un verrou, 
probablement du 16e s. (pl. IX), il y a ici une ferrure d’armennent de chevai (pi. VI, fig. 5; pl. XII, 
fig. 7), un anneau en fer, semblble à un bracelet aux extrémités aplaties (pi. VI, fig. 4; pl. XII, fig. 
5), un petit silex (pl. XII, fig. 8), une pièce de monnaie en cuivre dorè illisible (hongrois du 16e s.?); 
deux couteaux en fer (pi. V ili, fig. 6, 7; pl. XIII, fig. 3, 6), un fragment de ferrure (pl. XIII, fig. 4) 
et un fragment de perle bleue (pl. XIII, fig. 10). Parmi les trouvailles, c’ est la céramique qui est 
la plus nombreuse. Par la facture elle se distingue en plusieurs groupes. Comme elle était toute en 
position secondaire, nous n’avons pas de données stratigraphiques. La répartition en facture exige 
que celle-ci se lie à un groupe déterminé, marqué par des formes determinées. A còté de deux frag­
ments dont il n’est pas possible de déterminer la période, on distingue les groupes gris-noir et noir- 
gris de vaisselle de terre cuite (semi-circulaire conique) (pl. X, fig. 1; pl. XII, fig. 2, 6), les écuelles 
coniques (pl. X, fig. 3), les couvercles (pl. X, fig. 9) et la vaisselle conique peu profonde (pl. XIII, 
fig. 7). Cette vaisselle est faite de terre mélangée avec du sable, parfois revètue d’un enduit fin noir 
brillant, et formée sur un tour de potier. Bien que certains fragments (pl. X, fig. 7, 8, 2) se distinguent 
encore de cette céramique, nous pouvons dire que la vaisselle ci-dessus représente en gros un groupe 
culturel homogène avec des types standard de poterie du Ier siècle de n. è. des territoires des Alpe 
Orientales et de la Panonnie. Elle est caractéristique pour les localités provinciales.
L’auteur essaie de répartir le reste de la céramique en deux groupes. Elle est toute faite de terre 
fortement mélangée avec des débris de quartzite, plus ou moins finement revètue et achevée sur 
un tour de potier. A còté de la eruche, prédominent le pot allongé ovale avec une embouchure 
courbée à l’extérieur etprofilée (pl. X, fig. 5; pl. XI, fig. 1, 3, 4, 6, 7, 10—13) et un fond plat (pl. X 
fig. 11), les couvercles coniques avec un bouton au sommet (pl. X, fig. 6) et la vaisselle en forme 
d’assiette (pl. XIII, fig. 8). Le nombre des formes est certainement plus grand qu’il est possible 
de l’énumérer ici. Toute la vaisselle de céramique est de grandeur moyenne. La différence entre les 
groupes mentionnés est dans la couleur de la cuisson et le type des détails đ’ornementation, ce qui 
indiquerait deux variantes. Parmi ces matériaux, la poterie gris-jaune clair est de règie non orne- 
mentée ou décorée de cannelures horizontales de l’épaule à au-dessus du fond. Dans certaines locali­
tés, on l’a trouvée sans Taccompagnement de céramique cuite gris-noir, qui est ornementée par une 
ligne ondulée ensemble avec des traits horizontaux ou par une sèrie de points assez grands (pl. XI. 
fig. 3, 4). Si nous prenons comme échelle le type d’ornementation, nous devons souligner que, bien 
que seulement avec des fragments particuliers, à Svete gore se présentent aussi des exemplaires 
qui sont décorés avec les deux ornements à la fois, bien que séparés, sur le mème récipient (pl. XI, 
fig. 2). A la différence des nombreuses localités avec cette céramique sur le territoire de la Slovénie 
et de la Croatie, où les deux groupes se présentent aussi en mème temps, à Svete gore on n’a pas 
découvert un seul exemplaire de la céramique soi-disant urbaine ou de son imitation. Il est carac­
téristique pour cette céramique qu’elle se lie toujours aux habitats, où elle se présente d’une faqon 
plus ou moins intensive comme le produit des ateliers locaux, formé sur des modèles celtes. Son 
apparition en tant que la poterie gris-noir fait partie de la période avant les guerres marcomaniques. 
L’auteur est de l’opinion que la cuisson en des nuances plus claires fut un essai des potiers du pays 
pour imiter les produits des ateliers ouest-romains. Bien que toutes les conclusions pour cette céra­
mique soient liées à des localités plus grandes de caractère urbain, il est certain que les divers chan- 
gements ont eu leur écho aussi sur la céramique de la campagne.
L’apparition la plus précoce de la poterie romaine provinciale sous forme de grands récipients 
pour la conservation des aliments est datée de la période du Haut-empire à partir du Ier s. de n. è.,
lorsqu’elle est encore toute faite à la main, cuite en gris-noir ou en noir-gris et décorée d’ornements 
faits comme avec un baiai. Mais avec cette poterie, dans la seconde moitié de ce siècle se mani­
feste en mème temps aussi une variante plus jeune d’une cuisson claire faite sur un tour et déjà 
ornée de cannelures horizontales. Celle-ci est employée généralement aux 2e et 3e siècles, bien qu’elle 
dùt se maintenir par endroits encore plus longtemps. Après elle, surtout aux 4e et 5e siècles s’affirme 
la poterie cuite gris-noir.
A Svete gore on n’a pas établi les données stratigraphiques qui permettraient de déterminer 
la succession des trouvailles particulières. Cependant il existe certains moments comme la découverte 
de la céramique du premier groupe sur le tas et la position secondaire de la céramique provinciale 
seulement dans la partie nord de la ferrasse, qui indiquent une certaine répartition des phénomènes 
particuliers.
Les dernières recherches n’ont pas seulement confirmé les nombreuses conjectures des travaux 
précédents, mais elles ont prouvé aussi que le phénomène de la céramique romaine provinciale 
n’ a pas une signification secondaire, mais dirigeante dans cette localité dans la période de la domina­
tion romaine. Bien que le sommet eùt pu servir à des fins stratégiques à cause de sa position, surtout 
parce qu’il est situé à un point important, l’apparition à des emplacements particuliers d’ os humains 
carbonisés impose la conjecture que les débris de poteries proviennent de tombes à incinération 
détruites. Un contraste à cela pouvait ètre les découvertes de couteaux et d’autres objets, ainsi que 
la multitude des os humains non incinérés.
Contrairement à ces moments incertains, dans la période plus récente, il est confirmé que le 
versant orientai et en partie le sommet de la colline sont utilisés comme cìmetière. Aujourd’hui 
il est établi avec sùreté qu’on a commencé à enterrer ici au temps avant la colonisation slave. La 
découverte d’une perle bleue (pl. XIII, fig. 10) en position secondaire dans la tombe du sondage 
5—5a/67 laisse la question de nombre des tombes ouverte, bien que c’est l’unique sépulture à cet 
endroit. Il n’est pas exclu que dans ce cas il s’agit d’un cimetière de famille, que la nécropole en ce 
temps-là ne s’est pas élargie non plus à la partie où se trouvait la nécropole vieille-slave de la phase 
plus récente.
Sur la base des faits concernant l’appartenance culturelle de la tombe du sodage 5—5a, l’auteur 
conclut qu’au temps de la domination gothique dans le Noricum Mediterraneum et la Pannonie 
II, la vallèe de la Sotla était sous un contròie militaire spécial comme dans la Savia. Au voisinage 
immédiat se trouvait peut-ètre une station militaire, où servaient des soldats d’autres tribus germani- 
ques au moment où l’on en arriva à des déplacements déterminés au nord de la vallèe centrale du 
Danube.
D ’après les découvertes faites de nos jours, il semble que cette période n’est pas immédiatement 
suivie de la colonisation slave comme dans certaines localités du voisinage immédiat. Mais dans 
chaque cas, les données archéologiques correspondent aux données historiques. La liaison de la 
culture matérielle de ces tombes avec les découvertes de l’autre còté de la Sotla jusqu’en Bosnie 
occidentale éclaire les luttes qui ont éclaté après la victoire sur les Hongrois entre les tribus croates 
et slovènes à ce bout du pays. L’auteur pense que justement d’après les sources historiques on peu 
Her la formation de deux chapelles dans la He phase de construction ovec l’activité des ministé- 
riels au service des premiers margraves de la region frontalière de la Savinja, qui ont posé pour 
toujours la frontière sur la Sotla entre les Slovènes et les Croates. Leur formation se H e en mème 
temps avec la cessation de l’emploi de la ferrasse de Svete gore comme cimetière. Le fait que la 
boucle d’oreille en forme de grappe du type Belo Brdo est l’objet le plus récent du mobilier tombal, 
qui a pu venir en terre mème dans la seconde moitié du Ile siècle et que l’on peut piacer la forma­
tion des chapelles dans une phase très precoce du style roman, c.-à-d. dans la phase preromane, 
atteste que leur rénovation ne se fonde pas directement sur la tradition du bätiment, mais sur la 
base du culte du heu mème. Ainsi, le caractère de culte de [’emplacement passe aux objets, tandis 
que la ferrasse obtient avec l’enceinte du camp une signification profane.
Description des tombes et de leur inventaire:
Tombes dans le secteur A :
Tombe No 1. Fosse tombale détruite. En elle détruits le squelette 1 (4) d’un adulte et le squelette 
2 (5) d’un enfant.
Tombe No 2. Le fond de la fosse tombale, taillée dans une base rocheuse, était parsemé de terre 
noiràtre. Le squelette (6) était conservò de Fos de la cuisse à la plante des pieds. Il avait probable- 
ment les pieds chaussés. Orientation O-E avec 10° de déviation vers le sud. A 0,25 m de l’endroit 
où devrait étre la tète il y avait une boucle d’oreille en grappe du type Belo Brdo (pl. VI, fig. 3).
Aux pieds de ce squelette se trouvait un os en position secondane.
La tombe No 3 se trouvait à 0.60—0.80 m du bord de foudement du clocher, tout à fait dé- 
truit. Le squelette (7) était d’une personne très robuste.
Tombe No 3a (8) — à 10 cm il y avait quelques ossements d’enfants.
Tombe No 4. Dans la fosse tombale de 1.85 m de longueur, orientée O-E avec 25° de déviation 
vers le sud il y avait des restes (9) d’un squelette détruit.
Tombe No 5. Dans la fosse tombale en partie taillée dans le rocher gisait un squelette (10), 
orienté en direction O-E avec 5° de déviation vers le nord. Sans mobilier.
Tombe No 6 (11). Un squelette en partie détruit avec les os des bras, du bassin in situ, le reste 
dispersé. Tombe détruite par la sépulture de la tombe No 5.
Tombe No 7 (12). Dans la fosse tombale creusée dans la terre gisait un squelette bien conservé 
jusqu’aux genoux en position dorsale avec les bras au corps, orienté O-E avec 10° de déviation vers 
le nord. Sans mobilier. Entre les tombes No 6 et 7 il y avait quelques fragments d’os cràniens.
Tombe No 8. Le fond de la fosse, creusée en partie dans la roche, était couvert de sable fin. 
Le squelette (13) bien conservé était orienté en direction O-E avec 5° de déviation vers le nord. 
Sans mobilier.
Tombe No 9 — sous les tombes 4 et 6. Le fond de la fosse, taillée dans la roche, était couvert 
d’une mince couche de sable. Le squelette (14) d’une femme, relativement bien conservé, gisait 
en direction S-N avec 5° de déviation vers l’ouest. Mobilier: de chaque còté de la tète un anneau 
avec une bouche en S en fil de métal blanc (pi. VI, fig. 2).
La tombe No 10 se trouvait sous la tombe 7, avec la fosse creusée dans la roche. Le squelett 
(15), probablement de femme, était sans tète et sans pieds en direction O-E avec 5° de déviation 
vers le nord. A l’endroit où se trouvait jadis la tète, il y avait le mobilier suivant : de chaque còté 
une boucle de la tempe avec les éxtrémités coupées droit en alliage blanc et une boucle d’oreille 
en bronze avec deux bouts oblonges au-dessus de l’anneau (pl. VI, fig. 1).
Tombe No 11. La fosse, creusée dans l’humus, contenait le squelette (16) sans tète et la partie 
inférieure des jambes, en direction O-E avec 12° de déviation vers le nord. Sans mobilier.
Tombes dans le secteur B:
Tombe No 1. Dans la fosse, couverte de sable fin, gisait le squelette (17) bien conservé d’une 
jeune personne en direction O-E. Sans mobilier.
Tombe No 2. Dans la fosse creusée dans la roche avec le fond parsemé de sable gisait le squelette 
(18) d’un adulte, et au còté gauche le squelette (19) d’un enfant. Tous deux en direction S-N avec 
30° de déviation vers l’ouest. Sans mobilier.
Tombe No 3. Dans la fosse creusée dans la roche avec le fond parsemé de sable gisait le squelette 
(20) sans pieds, en direction O-E. Sans mobilier.