Naročnina mesečno 2"> Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din llrcdniStvo je v Kopitarjevi ul.6/lU Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Mladinske organizacije v Nemčiji Monakovo, septembra. Pravkar je bila objavljena državna naredba, ki ustvarja osrednjo državno organizacijo za mladinsko vzgojo. Korak berlinske vlade sam na sebi še ne pomenja fašizma, ker ne zahteva monopola za vzgojo mladine. Dosedanje mladinske organizacije še ostanejo. Lahko pa je vladni korak prvi začetek fašističnih vzgojnih metod, le da jako previden. Državnim vzgojnim organizacijam se bodo preskrbele gotove ugodnosti in prednosti, kakršndi druge mladinske organizacije dosedaj niso uživale. Vlada upa, da bo na ta način pridobila mladino, nakar bi |K>lagomn zatrla eno mladinsko organizacijo za drugo in tako političnim skupinam raznih smeri odvzela naraščaj. V koliko se bo vladi, ki je sama v zelo šibki koži, gornji načrt posrečil, ni da bi že sedaj o tem razpravljali. Poglejmo rajši stanje in položaj obstoječih moških mladinskih organizacij v rajbu. Naštejmo najprej one. ki služijo strankarskim namenom, to je, ki tvorijo politični pomladek raznih st rank. Hitlerjngend. Hitlerjeva mladina. Ta mladinska politična organizacija narodnih socialistov je bila ustanovljena 1922 in je razdeljena v 35 okra-žij (Gauen) z 900 odseki. Članstva šteje preko 20.000. Der Bismarrkbund der Dcutsrhuationalen Volkspartci. Ustanovljena je bila organizacija 1922 in šteje preko 40.000 članov. Sedež je v Hamburgu. Njena smer je strogo nacionalistična, cilj je borba za črno-belo-rdečo zastavo, torej poklicati v življenje moč in veličino predvojne Nemčije. Njej sorodna grupa se imenuje >Hindenbiirgbund«. Ustanovljena je bila 1919 kot politični naraščaj nemške ljudske stranke. Smer je izrazito germa-nističnn: uničenje mirovnih pogodb, vrnitev nemških kolonij in skrb za nemški živelj izven rajha. Članstva bo nekaj nad 12.000. Voditelj je poslanec Ernst Hintzmann. Die Doutsehen Windhorstbiindc. Mladinska politična šola centruma. Ustanovljena v Essenu že 1895. Razdeljena je v 12 pokrajinskih zvez z nad 20.()00 članstva. Njih namen ni zbirati maso, temveč politično vzgajati voditelje. Sedaj je sedež v Berlinu. Reichsbund der Dentschen Jungedemokraten. Ustanovili so to zvezo vrnivši se bojevniki takoj po vojni. Politično se je pridružila -.Državni stranki-:. članstvo tvorijo brezposelni, študentje, pa tudi delavci. Die Jungsozialistische Be^vegung. Socialno-de-mokraška organizacija, ki vzgaja v marksističnem duhu socialistično mladino do 25 leta. Razdeljena je po okrožjih in odsekih kakor ostale zveze. Der Komunistische Jugcndvcrband Deutsch-lands. Gre za mladinsko organizacijo, ki vzgaja delavsko mladino v komunističnih načelih. Zgrajena je na celicah in ima izrazito propagandni značaj. Organizacija proučava v študijskih odsekih komunizem in sovjetsko revolucijo. Leta 1930 je delala organizacija z 867 odseki. Razširjena je med delavstvom in med kmeti. Komunisti izvežbajo svoj naraščaj tudi strokovno, da more takoj prevzeti vodstvo strokovnih organizacij. Razen tega se jih uvaja v popolno brezboštvo. Odkar je bila razpuščena >Rote Jungfront« se domneva, da obstoja več ilegalnih komunističnih mladinskih organizacij. Die Veltjugendliga, Vcrband Deutschland. V letu 1919 je masonerija ustanovila to mladinsko ligo. ki je v stalnih in tesnih odnošajih (osebnih in pisemskih) z inozemskimi masonskimi organizacijami. Članstva nima veliko. 11. Še kratek pregled vojaških o«, brambenili organizacij. Scharnhorst. Ustanovljena 1920. Organizacija tvori pomladek ^Jeklenih čelade (Stahlhelm) in vzgaja mladino fizično in duševno v vojaškem smislu. Obsega mladce do 17. leta in Šteje okrog 5Die ,Tungdeutt.chc Jiigend«. Tudi ta organizacija stremi za enotnostjo nemštva ln nemške države. V tem smislu vzgaja mladino že od 12. leta dalje. Veliko važnost polaga na fizično vzgojo. Goji spori in v<*jaške vaje ler taborenje. Das Jungbanner«. V februarju 1924 je republika razvila »Reichsbanner Schwarz-RoS-Gold<. Takoj tedaj se je ludi že mislilo, da je potrebna posebna bojna organizacija, ki naj brani republiko pred monarhistično reakcijo. Ta organizacija ne obsega le odraslih mož, ampak tudi mladino od 14 do 21 leta. Poveljstvo mladinskih čet je v Magdeburgu. Formacija je zelo močna. Državo ima razdeljeno na 32 okrožij, šteje 5148 skupin s približno 1 milijon člani. Jungbanner in Jungstahl-helni sta dve najmočnejši vojaški organizaciji v državi. Vendar je med njima neka razlika. »Jeklene čelndec so izrazilo vojaška formacija, medtem ko .Mladi prapor« skrbi za republikansko vzgojo Japonski imperializem triumfira Velika vojaška parada v Tokiu - Pogodba med Japonsko in Mandžu-koom Brezizhoden mednaroden položaj l/ondon. 16. septembra. V četrtek 15. t. m. se je vršila v Tokiu velika manifestacija japonskih bojevnikov in drugih patriotlčnlh organizacij, katerim je prisostvovala ogromna množica ljudstva. Bivši bojevniki, kakor tudi člani raznih nacionalnih društev in šolski otroci, so v ogromnem sprevodu, v katerem je bilo okoli 50.000 udeležencev, defilirali mimo svetišča Yasukuml, v katerem se nahaja grob neznanega junaka. Prireditvi je prisostvovala celokupna vlada in generaliteta. Ta manifestacija, ki je bila vseskozi podobna paradi Stahlhelma, ki se je bila nedavno vršila v Berlinu, je obenem pomenila proslavo akta, s katerim je Japonska priznala Mandžurijo kot neodvisno« državo in sklenila z njo zavezniško pogodbo. Bila je torej pravi narodni praznik japonskega nacionalizma, kateremu se je prsi krinko priznanja province, ki se je osvobodila kitajskega jarma, posrečilo, da se je izvršil akt, ki v bistvu ne pomeni ničesar drugega, kakor da ogromna mandžurska provinca postane japonska provinca na isti način in po istih metodah in juridičnih formulah, ki se jih je Japonska poslužiln, ko si je prisvojila Korejo. Prikrita aneksija Mandžurije pomeni zn Japonsko. ako sc ne zgodi kaj izrednega, največjo teritorialno pridobitev tekom cclr zgodovine. Japonska je postala gospodar ozemlja, ki šteje 460 tisoč kvadratnih milj iu ima 34 milijonov prebivalcev, ima pa še prostora za trikrat toliko ljudi. Ako Japonci izgradijo železnico, ki bi tekla do pritanišča K a š i n . par sto kilometrov južno od Vladivostoka. bo mandžurska posest pomenila obenem veliko nevarnost za ruske gospodarske in politične interese na Daljnem vzhodu. Zavezniška pogodba - krinka za aneksiio Priznanje Mandžurije od strani Japonske, kakor tudi podpis zavezniške pogodbe ined obema tema državama se je izvršil 15. t. m. v glavnem mestu nove države Čau-Čun v navzočnosti predsednika Mandžukoa, bivšega kitajskega cesarja Pu-Jia. Za Japonsko je podpiral izredni poslanik in vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, general Muto, za mandžursko državo pa predsednik ministrskega sveta Čen-Hsin-Čan. V zriznnl-nem protokolu je rečeno, da je Japonska novo državo priznala zato. -ker je svobodna volja naroda sklenila, da se Mandžurija proglasi in organizira kot neodvisna svobodna država in ker je Mandžuko obljubil, da bo priznal in spoštoval vse mednarodne pogodbe, ki jih je svojčas Kitajska kot suveren Mandžurije sklenila z inozemskimi državami.« Nova država je lakoj po zaključku zavezne pogodbe z Japonsko izdala komunike, v katerem izjavlja, da bo nemudoma ustanovila komisijo, da otvori notranjost Mandžurije vsem inozemccm na podlagi principa odprtih vrat. Kakor ni Japonska prekršila nobene politične ali gospodarske pogodbe, ki jo ima s tujimi silami, tako tudi Mandžu-ko nima namere, da bi se pregrešil zoper kakršnekoli pravice in gospodarske interese, ki so bili priznani inozemcem od bivše kitajske vlade. Ta izjava je namenjena v prvi vrsti podanikom USA in sovjetske Rusije, kakor tudi drugih evropskih držav, ki jih bo par milijonov in ki imajo v Mandžuriji veiika podjetja, koncesije n investicije. Za Japonsko samo so najbolj važne one določbe pogodbe, ki pravijo, da se bosta Mandžurija in Japonska med seboj podpirala, ako bi kdorkoli skušal kršiti teritorialno integriteto, mir in notranji red v katerikoli izmed obeh držav. Japonska je obenem dobila pravico (ki jo taktično že davno Izvršuje), da vzdržuje v vseh krajih, kjer je to potrebno, svoje garnizije. Velesile čaka'o Kitajska vlada v Nankingu je takoj poslala protestno noto ameriški, angleški, rimski in pariški vladi, kakor tudi Zvezi narodov v Ženevi, v kateri zahteva, da se nasproti kršitvi teritorialne suverenitete Kitaja in proti kršitvi pogodbe devetih velesil iz leta 1922 začne takoj mednarodna akcija. Nemudoma naj se skliče posebna konferenca devetih velesil, ki so se obvezale, da bodo varovale suvereniteto in nedotakljivost kitajskega ozemlja. Velesile na protestno noto Kitaja še nisn odgovorile, vendar pa se po zanesljivih informacijah zdi, da zaeukrat ne bodo še ničesar ukrenile. Vc- Francosko stališče k novi nemški mladinski vzgoji Pariz. 16. sept. tg. »Petit Parisien« poroča, da so na konferenci diplomalie.ilih in juridičnih strokovnjakov na Quai d'Orsayu prišli v prisotnosti Herriota do soglasnega mnenja, da je nova nemška zasilna naredba. s katero se ustanavlja državni kuratorij za vzgojo mladine, gladka kršitev členov 176 in IT" verzajske mirovne pogodbe. Očividno gre pri tem /a vojaško organizacijo. \ si izobraževalni organi so častniki ali bivši častniki, lako zvane športne, vaje )*i so vaje rezerve ali milice. Pravi voditelj ni notranji minister, ki je [Kistavljen na to mesto samo za zunanji videz, temveč general von Stiilpnngel. ki je bil šo včeraj general nemške hrambe. To stvar jc treba obravnavati mednarodno, in sicer nu razorožitveni konferenci. lesile stojijo na stališču, da se ima Zveza narodov nu svojem rednem zasedanju toga mesei-a lin v Iti z mandiurskitn vprašanjem, ki ji lin predloženo v obliki poručiln preiskovalni' komisijo lorda Lvt-toua. Na tem zasedanju bosta itak Kitajska in Japonska imeli priliko razjasniti svoje stališče, na-knr bo Zveza narodov storila svoje sklepe. Na tem stališču stojijo tudi Združene države severne Amerike. Državni urad za zunanje zadeve v \Vashing-tonu je izjavil, da ni nobenega razloga, da bi USA zavzela sedaj kakršnokoli stališče v zadevi priznanja Mandžurije od strani Japonske, ker se inorn preje temeljito proučiti Lyttonovo poročilo. Sovjetska vlada se tudi v tem slučaju drži tiste rezerve, katero si je naložila tekom celega kitajsko-japonskega konflikta in sovjetski listi k dogodkom v Tokiu ne priobčujejo nobenih komentarjev. Propaganda za Japonsko Med tem so izvestni mednarodni krogi že na delu, da ustvarjajo razpoloženje za japonsko stališče. Pravijo, da sta revolucija kakšne province iu njena proglasitev za neodvisno državo priznana fakta, ki v teoriji in praksi opravičujeta mednarodno priznanje. Kar se tiče ugovora, da Mandžuko ne vrši polne suverenitete, je treba pripomniti (pravijo li krogi), da celo v Zvezi narodov sedijo države, kojih faktična suvereniteta nikakor ni popolna. Faktično je bil Mandžu-ko že opetovano priznan, mčd drugim od Anglije, ki je bila prisiljena, da se z mandžursko vlado pogaja glede vstopa Ljttonove komisije na njeno ozemlje, in pa od Amerike, ki je nedavno v Harbinu pri man-džursklh oblasteh intervenirala, dn naj ščitijo življenje in imetje ameriških državljanov, ogroženih o i roparskih band. Zagovorniki Japonske se sklicujejo tudi nn to, dn Mandžurija prav za prav nikoli ni bila inkorporirana Kitaju. Kitajski cesarji mandžursko dinastije so ravnali z Mandžurijo kakor s kronsko domeno in celo, ko je bila Mandžurija leta 1907 formalno inkorporirana Kitaju, jo vživala popolno avtonomijo po posebnim guvernerjem. Leta 1922 jo guverner Čansolin v for-melnem aktu izjavil neodvisnost Mandžurije od Kitaja. Čansolin je vršil v Mandžuriji popolno suvereniteto brez kitajske vlade. Vsaka pogodba, katero je kitajska vlada sklenila z inozemstvom v zadevi Mandžurije, je morala biti od guvernerja odobrena. Pogodbo s Sovjeti glede vzhodno-kitaj-ske železnice, je sklenil Čansolin sam brez vsake ingerence nankinške vlade. (Ta argumentacija je zelo šepava). Kaj bo s(fortta ZN? Knnik Japonske jo ustvaril itreilno težak mednaroden položaj, ki je itak izredno kompliciran po sklepu Ncnirije, da se no udeleži sej rnmroiitvene konference. Ker Japmiska po izvršenem dejstvu ne more voe nazaj. Zvem niirnilov pn bi se ileli-nitivnn kompromitirali!, če bi tn izvršeno dejstvo, ki jc bilo storjeno njej v kljub, priznala, ni videti nobenega izhodu iz položaju, rnzun če bi ki!n Japonsko z orožjem prisilil, ila vrne svoj rop... Šangliaj. 16. sept. tg. Japonsko brodovje na reki Jangce je dobilo |>ovelje, da se koncentrira pri Hankovu, Nankingu in Sanghaju. ila bo pripravljeno za nastop proti incidentom zaradi priznanja Mandžurije. Boji v Mandžuriji sc nadaljujejo. Japonci sn odbili kitajske napade nn Kirin in proglasili v mestu obsedno stanje. Nemčija se ne udeleži več razorožiivene konference Nalog za zgraditev nove oklopnice Berlin. 16. sept. tg. Nemška vlada je pisala bivšemu angleškemu zunanjemu ministru Ilender-sonu kot predsedniku razorožiivene konference pismo, v katerem naznanja, da se Nemčija ne bo več udeleževala razprav konference, ki so bodo začelo 21. septembra. Pismo pravi, da razorožitvena konferenca ni priznala nemške zahteve po enakopravnosti, pa tudi nj sprejela vsaj deloma učinkovitih razorožitvenih predlogov, kakor na primer Hooverjcvcga načrta. Nemčija zato nima nobenega jamstva, da bi prišlo do radikalne razorožitve velesil, kakršna jc Nemčiji naložena na podlosti • erzajske mirovne pogodbe. Če Nemčija ostane v vojaškem oziru podvržena verzajski mirovni pogodbi, nima zanjo nobenega smisla, da bi se, udeleževala še nadalje razprav o, pogodbah, ki hi se nanašale le na druge države. Poskusi Nemčije, dn bi z direktnimi pogajanji s Francijo prejnngaln ta nasprotstva in zagotovila nemško enakopravnost kot predpogoj za udeležbo na konferenci, so sc izjalovili zaradi francoskega odpora. Če tudi Nemčija izostane od razprav v uradu razorožJtvene konference, jc vendar razumljivo samo po sebi, da ima največji interes na tem. da hi prišlo do razorožitve drugih držav. Berlin, 16. sept. AA. Zunanji minister Neurath je imel včeraj govor pred mikrofonom za zvočni film. V tem govoru je vnovič orisal nemško tezo o enakopravnosti. Dejal je: -Enostranska razorožitev, ki jo je Nemčiji naložiki verzajska mirovna pogodba, je postavila državo v izjemno in brezčaslno stanje ter silno ogrozila njeno varnost. Razorožitev Nemčije bi morala biti uvod v splošno razorožitev, toda rezultati ženevske konference so docela nezadostni in konferenca je doslej pustila ob strani rešitev vprašanja bodočega statuta nemške obo-rožbe. Zato Nemčija, ki jo mnenja, da je razorožitev brezpogojno potrebna za ohranitev miru nn svetu, no more več mislili na to, da se še nadalje udeležuje razorožitvene konference vse dotlej, dokler se ne razčisti vprašanje enakopravnosti, vsaj v načelu. Nemčija tudi ne more več prenašati radikalnih omejitev, ki jih ji je naložila verzajska mirovna pogodba na polju oboroževanja, dotlej, dokler bodo druge države odklanjale svojo lastno razorožitev. Saj ima Nemčija prav tako kakor te države pravico branili svojo zemljo.« Minister je sklenil svoj govor z zagotovilom, da bo ves nemški narod podpiral vlado v tem boju za enakopravnost. Berlin. 16. septembra. Zaradi brczrezuRntnega rezultata ženevske razorožiivene konference je državna vlada naročila ladjedelnici v Wilhclms-havnu. da naj nemudoma začne zgradbo oklnpnieo C. Postavitev grcdlja bo 1. oktobra, cela ladja pa bo dograjena v štirih letih. Ogromna iinančna operacija Konverzija kapitala 85 miljard frank od in v uajvečji meri forsira športno vzgojo. Leta 195)0 je bila ustanovljena v Magdeburgu posebna šola za v zuojo elita. Dr. W. Pariz. 16. sept. AA. Današnja sejn parlamenta se je začela ob 15.05 pod predsedstvom Bouissonn. Navzoča je liila večina članov vlade in okoli 400 poslancev. Predsednik je prečital ukaz o sklicanju parlamenta. Nato jc stopil na tribuno finančni minister Germain Martin in predložil načrt o konverziji ter zahteval takojšnjo debato o njeni. Predsednik finančne komisije je zahteval, da se načrt vrne tej komisiji, in predlagal, da se parlament t« I god i do pol 7 poivoldne. da bo o njeni diskulirnl. Tako se je seja odgodila ob 15.15. Seja senata se je začela i>od predsedstvom Jeaniieneva ob 15.10. Navzočih jo bilo nekaj ministrov in skoraj kompletna senatna zbornica. Predsednik je prečital ukaz o sklicanju senata na izredno sejo in ugotovil, du je zasedanje otvorjeno. Po predložitvi dveh znkon-skih načrtov po vojnem ministru, se je senat odgodi! do jutri ob 15. uri. Sejn se jc zaključila ob 15.15. Pariz, 16. sept. AA. Govoreč o pooblastilu, ki gn je francoska vlada danes popoldne zahtevala od parlamenta zaradi konverzije nekaterih notranjih dolgov, pravi nocojšnji jTeinpst med drugim tole: Konverzija se bo nanašala na kapital okoli 85 milijard frankov. Tolikšno finančne operacije naša finančna zgodovina še ne pomni. Velike konverzije so sc izvršile leta 1894 in 1902. kl so obsegale kapital kakih 7 milijard tedanjih frankov !o je po današnji vrednosti franka okoli 35 milijard. Toda an-clcžka vlada je dala zgled šc uinocro večje operacije od te, ki jo ima francoski parlament odobriti. Anglija je z uspehom izvršila konverzijo posojil v višini več ko '2 milijardi funtov, to je okoli 200 milijard frankov. Nato člankar navaja pogoje sedanje konverzije in pravi, da bo lastnikom obveznic na prosto dano, du zahtevajo izplačilo svojega imetja ali pa, da se jim sedanje rente zamenjajo z novimi po obrestni meri 4 in jiol odstotka, ki bi se jirr. izdale al pari in bi se odplačale v 75 letih. Umor sred? Seme Sofija. 16. sept. tg. Davi je bil ubit znani časnikar Todor Petrov.Jukv glavni urednik lista »Novo Vreme«, ki se je zavzemal zu uin-nostimnje v Jugoslaviji živečih bolgarskih emigrantov — kmetov. Ko se je vračal domov, gn je znvrntno napadel neznan napadalce in trikrat nanj ustrelil. Petrov je bil takoj mrtev. Morilec pn .je pobegnil. Petrov je bil nu strani protogeristov. Domneva se, da je bil /ločin storjen iz političnih nagibov, morda pn je bilo dejnnje tudi maščevanje iz osebnih razlogov nekogn, ki je bil oškodovnn radi Petrovovegn lista. Barbarski čin Mndrid. 16. sept. tp. Preteklo noč sn poži gulci zažgali cerkev v mestu Dona Mencia pr; Cordovi. Cerkev je zgorela, pa tudi samostan poleg cerkve z mnogimi dragocenimi umetninami. škoda znaša 4 milijone pozet Poskusen atentat na bolgarskega kralja Sofija, 16. sept. ž. Nezadovoljnost v Bolgariji je dosegla vrhunec ne le proti vladi sami, ampak tudi proti državni upravi. Tako poročajo današnji listi, da je bil včeraj poskušen atentat na ministra Ko- sfurkova, oziroma na kralja Borisa. »Utro< to vest potrjuje takole: Na 234 km med postajama Levsko iu Komensko je bil postavljen na tračnice brzojavni drog. Ko je brzovlak št. 24 privozil, je z vso silo udaril v drog tako, da se je sunek čutil v vseh vagonih. V vlaku se je vozilo mnogo potnikov, ki so se vozili iz Sofije v Varno ter je radi silnega udarca nastala precejšnja panika. Vendar pa se je ljudstvo pomirilo, ko je videlo, da se je izognilo strašni katastrofi. Ko so odstranili brzojavni drog, je kompozicija nadaljevala svojo pot. S tem vlakom je potoval prometni minister Kosturko, ki se ja vozil k nekim svečanostim. Atentat je vzbudil v vseh bolgarskih krogih velikansko vznemirjenje. Po drugih verzijah, ki jih potrjuje komunike bolgarskih državnih železnic, pa jo bil atentat namenjen kralju Borisu, ki se je pol ure pred izvršenim atentatom peljal z vlakom št. 204 po isti progi. V zvezi s tem je izdalo ravnateljstvo bolgarskih državnih železnic sledeči komunike: Včeraj zjutraj okoli 21 sa neznani storilci položili na železniško progo med Lovsko in Komensko brzojavni drog. Ko je privozil do mesta, kjer je ležal na tračnicah drog, vlak št. 24, se je čutil slab udarec, ki ni povzročil škode na lokomotivi in tudi od potnikov ni bil nihče ranjen. Sedaj so vodi preiskava, kdo je položil brzojavni drog na tračnice in če je bil ai.ntat namenjen kralju Borisu ali prometnemu ministru Kosturki. Zločincev do sedaj še niso izsledili in tudi niso mogli ugotoviti, kontu je bil atentat namenjen. Časnikarjem, ki so zahtevali informacije, ravnateljstvo železnic ni hotelo dali nobenih pojasnil. Boj za solijsko občino Politično pismo iz Sofije Sofija, 15. septembra. Upokojeni in rezervni častniki so združeni v Bolgariji v »druiestvu na zapasnite oficeri«. Predsednik društva je bil do včeraj general v pokoju Lazarov. Pred nekaj tedni je priobčil neki časopis vest, da se je zbralo v Sofiji na tajnem zborovanju okoli 60 ljudi ki so se posvetovali, kako se naj izvede drug režim v državi. Policija je izjavila takrat, da ji v kakem takem zborovanju ni ničesar znanega. Gotovo je le eno. da se še vedno nahajajo elementi, ki streme za dosego svojih ciljev, vlade »močne rokes, ki naj bi napravila konec v:em strankarskim razprtijam, borbi za uradniška mesta, vsem več;im in manjšim korupcijskim zadevam itd. Glavni zagovornik takega režima jc nesporno profesor Cankov, ki je z državnim preobratom leta 1923 prišel do vlade, v kateri je zasedel mesto ministrrkega predsednika. Osebno sice,- zanikava namen kakega novega preobrata, tudi se baje ne navdušuje za nemške hitlerjcvce, vendar je mnenje večine naroda, da bi on bil vedno pripravljen v ugodnem slučaju započeti nov režim« v državi. Profesor Cankov je gotovo najbolj ob-sovraženi človek v Bolgariji. Protivniki se ga boje, ker so jim ostali v spominu krvavi dogodki izza državnega preobrata leta 1923, doba tajinstvenih kamijonov, ki so ponoči prevažali svoje žrtve v neznano usodo. Nikjer se ne pojavi Cankov sam, vedno ga spremlja njegova telesna straža, državna policija pa straži dan in noč njegov dom na bu-levardu Carice Ivane prej ul. Vitoška. Njegovi privrženci ga obožujejo in slikajo kot moža železne roke, bodočega reditelja Bolgarije. Po padcu vlade demokratičeskega zgovora jc Cankov zasedel zopet mesto profesorja na univerzi. V spominu so še burni kravali, ki so se odigravali na solijski univerzi v minulem šolskem letu proti predavanju Cankova. Radi prestiža vlada takrat ni hotela ugoditi dijaškim zahtevam, da se profesor Cankov odstrani, pač pa so bila pozneje odgodena njegova predavanja, dokler ni bil umirovljen. Profesor Cankov, ki je razcepil »demokrati-česki zgovor<. v dve grupi, eno pod njegovim, drugo pod predsedstvom Ljapčcva, se je vrgel z vsemi svojimi silami in z vso svojo znano energijo snova v politični boj. Samo njegov pojav v podeželskih m Mih je dovolj, da so si politični nasprotniki v laseh, da pride do izgredov, ki imajo običajno kr- tf Francija se dolgočasi" Pariz, v septembru. Diplomatične note in precejšnja enotnost pisanja velikih pariških listov, še niso brezpogojno merilo za pravo razpoloženje francoskega ljudstva. Če bi hoteli označiti razpoloženje ljudskih mas, bi luhko rabili izraz »La Frauce s-ennme« (Francija se dolgočasi). Narod ni posebno razpoložen ne napram Nemcem, no napram kom drugim. To lahko opazujete pri raznih kino-predstavali, Ko zvočni film oddaja Ilindenburgove ali Hitlerjeve besede, po navadi ostane vse mirno in brez protestov. Istotako ili opazovati kakega posebnega navdušenja. ako filmsko platno kaže odkrivanje novega vojnega spomeniku z vojaškimi paradami. Masa ljudstva je dokaj brezbrižna tudi za ostro pisanje pariškega tiska ob raznih prilikah. Pariški tisk je. namreč vsaj oni, ki jo razširjen in mnogo čitan, ali vladen ali sploh nacionalistično-desničarski. Nanod pa se za zunanja politične dogodke mnogo manj intere--ira kakor bi to utegnilo odsevati iz listov. Mnogo večja pažnja se posveča gospodarskim vprašanjem, kajti tudi v Franciji se je gospo-<:'j položa j občutno poslabšal. Ljudje se po-jrovarjajo o novih davkih, s katerimi groze -azne vladne naredbe. Francoz je jako liladno-V- '-n in mirno presoja položaj. V resnici je i nadvse miroljuben in pripravljen zu < ■■'■: - . '-ten sporazum. Splošno pa čutijo •'■■ politična usoda naroda ni v močnih n da na prvem mestu države manjka - -' bn- -ti, kakor jih je Francoz bil ■ ' i i n. ki bi sinotrono vodila državo k - ;uii cilju Herriot pač ni Poincare, ne 'i ' in še manj ( lemeiiceau. Mož se izvi ja »-mintje, išče kompromisov in se izgublja v r o:,enih pogajanjih. Ljudstvo čuti, da jc Herriot pač na vladi, iodn da ne vlada. Harri-©!< ,a vlada niha in se izogiba vsakih jasnih <• "■•<"'v . Herriot operira rajši z Goethejevimi in Be- thovenovimi citati, kakor pa z jasnimi nolitičnimi izjavami. Rad bi bil vsem vse. znto pa nikjer niina trdne politične zaslonih o. V- k narod in tako tudi francoski hoče v<>!-.(\a, si želi močnih osebnosti, ne pa ljudi, ki e puste voditi od razmer. Zato se Francija d.:I$o:\isi. —f— Trocki ne more na Češko Pariz. 10. sept. AA. Iz Prage poročajo, da iVkt 'ova"ki konzul v Carigradu ni vidiral potnega lista Leva Trockega in da ee zato Trocki ne bo mogel napotiti ua Češkoslovaško v svrho zdravljenja. vave posledice. Proti njegovim nastopom so v prvi vrsti zemljedelci in komunisti. Dne 25. septembra se vrše občinske volitve v prestolnici Sofija. Profesor Cankov je napel vse sile, da združi na svoji listi kolikor mogoče razcepljenih strank, ker je opasnost velika, kakor izjavlja sam, da si pribore komunisti večino. »Prestolica je v nevarnosti,« pravi Cankov. Njegovemu vplivu v vojaških krogih se je posrečilo, pridobiti za svojo listo štiri znane generale, med njimi predsednika v uvodu omenjenega društva rezervnih častnikov, generala Lazarova. Pojava štirih generalov je navdušila pristaše Cankova. General Lazarov je izdal nato oklic na upokojene in rezervne častnike, da stopijo v volilni borbi za sofijsko občino v demokratičeski zgovor krilo Cankova in da pomagajo tako odvrniti komunistično nevarnost od Sofije. Proklamacija generala Lazarova je naletela v strankinih glasilih na najhujši odpor, ter so bila izražena mnenja, da nihče nima pravice vmešali društvo rezervnih častnikov v strankarske boje, ker je društvo samo na sebi nepolitično in je svoboda političnega udejstvovanja posameznih članov zajamčena po društvenih pravilih. Odbor društva je sklical sejo. Debate v včerajšnji seji so bile precej živahne, ker se je branil general dati zahtevano odstavko. Od 14 odbornikov je 8 glasovalo, da mora odstopiti predsednik, 4, med njimi predsednik sam, so glasovali, da ostane, dva pa sta bila neodločna. Po izidu glasovanja je Lazarov odstopil ter je bil izbran do novih volitev 23. oktobra general Sirmanov za predsednika društva. Izdana resolucija namerava kolikor mogoče zakriti nastali spor. Na listi »demokratičeskega zgovora — Cankov« stojita imeni dveh generalov, generala Ru-seva za prvi rajon, in omenjen"I t generala Lazarova za tretji rajon. Profesorju (-Ankovu je uspelo, da Tazdvoji liberalno grupo Bojan Smilov-Statev ter jc slednji vstopil za občinske volitve v Sofiji v zvezo z demokratičeskim zgovorom — grupa Cankov. Iz vseh dejstev je razvidno, da poskuša profesor Cankov priti v ospredje z vsemi silami, omenjene zveze pa jasno povedo, na pomoč ka? terih krc.gov Cankov računa. V soboto je poslednji čas za vložitev list, na kar vam bomo poročali, kako razcepljeno bo šla Sofija v volilni boj. Volilec bo imel vsekakor precej težko izbiro med 20 volilnimi listami in programi. Razorozitvena honlerenca odgodena Ženeva, 16. sept. ž. V ponedeljek se bo na seji proračunskega odbora razorožitvene konference vzelo v pretres tudi predlog predsednika konference Hendersona, ki priporoča, da se seja, ki je sklicana za 21. september, odgodi na nedoločen čas. To je zahtevalo več držav radi tega, ker hočejo preprečiti abstinenco Nemčije pri delu razorožitvene konference. Misli se, da bo seja predsedništva razorožitvene konference odgodena do novembra, ker bo takrat že razčiščeno vprašanje nemškega sodelovanja na razorožitveni konferenci. Madžarski vladi grozi kriza Budimpešta, 10. sept. ž. Listi poročajo, da namerava kakih sedem zastopnikov izstopiti iz vladne stranke. V vladni stranki še vedno vlada veliko nezadovoljstvo zaradi agrarne politike vlade. Grof Bethlen je prevzel nase vlogo posredovalca in podpira ministrskega predsednika grofa Karolva ter prosi zastopnike, da še nadalje podpirajo sedanji kabinet. Nezadovoljni agrarni zastopniki, ki jih je okrog 80, še vedno zahtevajo odstop trgovinskega ministra Keneza. Bethlen skuša pomiriti nezado-voljneže in jim obljublja splošno znižanje obrestne mere od 3 do -1 odstotkov. Zfs«:at?je obrestne mere v Italiji Rim, 10. sept. AA. Vlada je objavila komunike, v katerem pravi, da je bil med bančnimi zavodi na pobudo predsednika vlade in guvernerja italijanske narodne banke dosežen sporazum o obrestni meri za vloge. Obrestna mera za vloge bo odslej znašala 2 in pol do 3 in pol odstolka, za vloge z določenim rokom pa 3 do 4 odstotke. Listi pripisujejo temu sklepu velik pomen za pocenitev kredita v Italiji. Znižanje otresti v Nemčiji Berlin. 16. sept. AA. Centralna vlada bo jutri na seji razpravljala o znižanju obrestne mere pri privatnih dolgovih; to znižanje nuj bi sc izvršilo v zvezi z znižanjem eskontne mero nemške narodne banke, o čemer sc bo sklepalo v ponedeljek. Vlada nima namena izvesti splošno znižanje obrestne mere pri privatnih dolgovih, knr predvsem zahtovnjo agrnrci, pač pa misli znižati eskontno mero narodne banke s 5 na 4%. Vkljub rcdukciji izdatkov v posameznih ministrstvih, v višini ftO milijonov mark, znaša primanjkljaj nemške države, njenih dežel in občin, šc zmerom poldrugo milijardo mark. Dunajska vremenska napoved: Jasno, ponekod jutranja megla, ponoči hladno, podnevi toplo L°po vreme bo trajalo šc par dni. Znanstveniki pri Piju XI. Te dni je sprejel sv. oče Pij XI. v avdi-jenci znamenito družbo: bili so to udeleženci XIV. mednarodnega fiziološkega kongresu, ki si' je letos vršil v Biniu. Med kongresisti so bili trije Nnblovci: prof. A. I lili — London, prof. A. Muverliof — lleidelborg, in prof. II- Kuler — Stockholm. Del znanstvenikov so spremljale tudi njihove soprogo. Nagovor nn papežu je imel prof. fiziologije nu neapeljski univerzi Buttazzi. Pij \f. je odgovoril nn duhovit način, iz njegovih besed jc rti/vidno, kako ga jo ravno obisk znanstvenikov prav jiosebno razveselil. Po besedah božjega Mojstra — je meti drugim dejal sv. oče — je najnotranjejše v človeku njegov duh. Vsi udeleženci, kakor različni so drugače njihovi ideali, imajo en skupen Ideal: znanost. Ideal tiste resnice, ki je dobro: »Ve-runi et bonu m convertuntur.« Tu kongres jc bil velika smotra človeških duhov, ki so se posvetili službi čisto znanosti. Znanost stremi za znanjem različnih strani življenja in s tem /a spoznanje Boga, ker je Bog stvarnik življenja in temelji življenje v Bogu in je Bog \ svoji bitnosti življenje brez omejitve. Znanstveniki so s svojim obiskom na prelep način obudili v papežu s|>omin na tista leta, ko je mogel še ves svoj ča9 in vse svoje sile posve-čnti znanosti. Svoja najboljša lota je posvetil eisti znanosti. Na to se spominja brez vsakega obžalovanja, ker se ni bal kritike, ki se obrača proti znanstvenikom, češ, da se izločijo iz življenja in so zaradi tega zanj manj sposobni. Nasprotno je dokazano dejstvo, tla je malo stvari za življenje tako koristnih knkor znanost, nujsi se tudi goji nekoliko samotno in ločeno. Potem je papež navedel iz svojih spomi- nov, kako je imel kakor knjižničar opravke s starimi rokopisi, med katerimi je bil e>den iz 2. stoletja, ki dokazuje, kako rano se je žo človeštvo ogrevalo za vprašanja, s katerimi so pečajo navzoči znanstveniki. S pravo fiziologijo ima spis sicer malo opraviti, pač pa na bolj nli maji j izviren in ostroumen način opisuje živali, njihovo življenje in navade, kakor tudi simbolizem in pravljice, ki so pletejo okrog njih. Spis je bil med starimi fiziologi, ki so jili takrat imenovali enostavno »ibestiarii«, pa tudi med umetniki izredno razširjen. Potem je sv. oče omenil Apostolsko konsti-tucijo >Deus scienliarum Dominus«, ki je čnsiu primerno uredila teološki študij. Slednjič se je spomnil proglasitve bi. Alberta Velikega za svetnika in cerkvenega učenika. Te počastitve ne more nihče bolje umeti kakor ravno navzoči znanstveniki. To počastitev je izvršil papež s posebnim znanstvenim namenom in s posebnim ozirom na znanost. Dejansko jc sv. Albert Veliki eden tistih redkih duhov, kr so postali predhodniki modernih časov, teh v res. niči na presenetljiv način znanstvenih časov* Le malo mož je bilo, ki so imeli jeklenotrdo moč kakor Albert V. Mednje moremo prišteti Gerberta iPAurillaca, poznejšega papeža Silvestra II., ki je prvi znanstveno opazoval gonilno silo vodne pare. Za tema velikanoma treba imenovati Keplerju, Kopernika in Leona rdn da Vinci-u. Ob zaključku je sv. oče, predno je znanstvenikom jvodelil svoj blagoslov, duhovito razložil latinsko besedo »benedietio« in pripomnil, da čeprav njegov blagoslov ne bo za vse navzoče znanstvenike pomenjal sakralnega čina, naj bo pa vendar vsem želja vseiga dobrega zanje v etimološkem zmislu besede. . S kakšnimi sredstvi se drži albanska vlada Naročeni atentati in izmišljene zarote Pariz, 10. sept. A A. V zvezi z današnjo razpravo proti tako zvani m upornikom v Tirani prinaša današnji »Oeuvrec članek, v kalerem med drugim pravi: Odkar traja sedanji režim kralja Zoga, se neprestano vrste v Albaniji atentati, zaroto iu upori. Vse to je posledica nenormalnih razmer, v katerih se država nahaja, ker jo upravlja vlada, ki je plačana iz inozemstva. To je spontana reakcija nacionalnega občutenja malega naroda, ki bi si hotel priboriti nazaj svoje poteptane pravice. Toda pogosto so vesti o podobnih dogodkih izmišljene s strani vlade, da bi upravičila režim in da bi mogla preganjati intelektualce, ki so najhujši nasprotniki tega režima. Taka je stvar tudi z današnjo dozdevno zaroto. Nato članek govori o tem, kako si v Albaniji, Davčna oprostitev sadovnjakov Belgrad, 16. sept. AA. Oprostitev sadovnjakov in olivnih nasadov od davka. Da bi se podprlo napredovanje sadjarstva kot izredno važne poljedelske panoge, od katere živijo celi naši sadjarski okraji in da bi se na ta način vplivalo na olajšanje krize, je z zakonom o izpre-membah ln dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki je tiskan v 70. številki Službenih novin z dne 24. marca 1932, predvideno, da se oproščajo davka zemljišča, ki se zasajajo z novimi sadovnjaki in sicer s slivami, predvsem požeškimi, bistriškimi, plavimi čepkami, čitljivkami itd. ter z jabolki in hruškami, predvsem z jesenskimi, nadalje z orehi, lešniki ter drugim plemenitim sadjem — za šest let, zemljišča pa, na katerih se zasadijo olive, za dvajset let. Da se izvede gornji zakonski predpis, je minister za poljedelstvo s št. 55.860—2 z dne 10. septembra predpisal pravilnik, ki precizira, da se pod sadovnjakom razume ono zemljišče, na katerem je po 25. marcu 1932 pravilno zasajeno plemenito sadno drevje. Pod takšnim -zemljiščem pa se razume ona površina, ki je v katastru ločena kot posebna parcela in numerirana s posebno parcelno številko. Če je sadno drevje zasajeno samo na enem delu takšne parcele, potem mora ta površina imeti najmanj 250 kv. metrov, da se lahko deseže pravica do začasne oprostitve davka in da se to lahko zabeleži oziroma izvede v zemljiškem katastru. Nadalje je s tem pravilnikom s čl. 3 regulirano, da se pod pravilno zasajenim sadovnjako-m razume tudi sadovnjak, ki je zasajen na položaju in na zemljišču, ki odgovarja dotični vrsti sadja ter da je zemljišče preorano, kjer se to lahko izvede. S čl. 4. pravilnika je predvideno, da se kot plemenita sadna drevesa razumejo vse one vrste sliv, jabolk, hrušk, črešenj, marelic, breskev, visenj, orehov, lešnikov, sniokev ter ostalega plemenitega sadja, ki so priporočene od ministrstva za poljedelstvo in banskih uprav, da sc goje po posameznih okrajih in krajih. Ne smatra pa se za sadovnjak ono sadno drevje, ki je posamez ali v vrstah zasajeno po robovih in mejah njiv, sleza in polov, po vrtovih, če je zasajeno poleg drugih kultur in po vinogradih. Interesenti naj prednašajo prijave in prošnje za oprostitev sadovnjakov od davka pristojni katastrski upravi v premerjenih krajih, oziroma pristojni davčni upravi v nepremerjenih krajih. Katastrska in davčna uprava dostavljata te prošnje pristojnemu okrajnemu načelstvu, ki odreja okrajnega poljedelskega referenta, da po uradni dolžnosti odide na lice mesta in ugotovi, ali zadevni sadovnjak odgovarja predpisom pravilnika. Katere podatke mora vsebovati prošnja in vsa druga pojasnila o lej stvari so navedena v pravilniku samem. Pravilnik je dostavljen banskim upravam, ki ga bodo z razpisom dostavile okrajnim na-čelstvom ler bodo okrajni kmetijski referenti zainteresiranim osebam lahko dajali ločna .pojasnila. Razen tega bo pravilnik natisnjen te dni v Službenih novinali. Kongres krščanske arheologije Belgrad, 10. sept. 1. Cd 25. do 20. septembra bo v Raveni v Italiji tretji kongres krščanske arheologije, na katerem bo zastopanih 22 narodov. Našo državo bodo na kongresu zastopali msgr Bulič iz Splita, prof. dr. Hofiler iz Zagreba, prof. Pelkovič iz Belgrada in prof. dr. Baldoni Sarija iz Ljubljane. Prvi lak kongres jc bi! na vzpodbudo msgra Bulica lota 1894 v Splitu, drugi pa leta 1900 v Rimu. odkar jo vlada kralj Zogu, izmišljaj zarote in atentate, kadarkoli pride vlada v kakšne težave. Isto se zgodilo tudi zdaj, pravi list, samo v večjem obsegu. Celo albanski listi priznavajo, da so zdaj aretirali več kot 300 intelektualcev, od kajerih so jih 10 pripeljali pred sodišče. Na čelu tega sodišča se nahaja neki Nivica, ki je popolnoma nepismen in jo bil vrhu tega svoje čase še razbojnik. Nadalje Člankar pravi, da so morali aretiranci prestati huda trpinčenja in da sta zato dva izmed njih zblaznela. Članek se konča s temi besedami: Ker poznamo vlado kralja Zoga, smemo biti prepričani, do nobeden izmed upornikov ne bo več prišel iz zaporov in da bodo nekateri ,la-jinstven način izginili. ' 'v Jugostov, delegacija za Ženevo Belgrad, 16. septembra. AA. Delegacija kraljevine Jugoslavije za 13. skupščino Društva narodov, ki se sestane 26, septembra v Ženevi, bo sestavljena takole: Predsednik delegacije in prvi delegat Bogoljub Jevtič, zunanji minister; drugi delegat dr. Marko Kostrenčič, senator in bivši minister; tretji delegat dr. Miroslav Ploj, senator. Prvi namestnik delegatov Konstantin Fotič, pomočnik zunanjega ministra, drugi namestnik dr. Milan Todorovič, vseučiliški profesor. Izvedenec dr. Ivan Perne, šef odseka v zunanjem ministrstvu, generalni tajnik dr. Ivo Andrid, odpravnik poslov kr. stalne delegacije v ŽenevL Tajniki dr. Josip Macan, tajnik zunanjega ministrstva in dr. Miloš Radojkovič, diplomatsko-konzularni pripravnik. Osebni tajnik dr. Nikodije Jovanovič, tajnik zunanjega ministrstva. Delegacija kraljevine Jugoslavije za Svet Društva narodov, ki se sestane 23. septembra k svojemu 68. zasedanju v Ženevi, pa bo takole sestavljena; Kr. predstavnik Bogoljub Jevtič, zunanji minister, namestnik Konstantin Fotič, pomočnik zunanjega ministra, izvedenca dr. Milan Todorovič, vseučiliški profesor in dr. Ivan Perne, šef odseka zunanjega ministrstva generalni tajnik Ivo Andrič, odpravnik poslov kr. stalne delegacije v Ženevi, osebni tajnik dr. Nikodije Jovanovič, tajnik zunanjega ministrstva. Drobne vesti Belgrad, 16. sept. 1. Proslavi predora solunske fronte in slavi artilerijskega polka 5. annndne oblasti v Nišu je prisostvoval tudi kralj, ki se je delj časa razgovarjal z vojaki. Belgrad, 16. sepl. AA. Danes se jo od 12 do 14 vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Milana Srskiča. Belgrad, 16. sept'. 1. V Belgrad sc je vrnil arinadni general in poveljnik kraljeve garde I eter Živkovič, ki so jc do sedaj zdravil v Vriijački Banji. Belgrad. 10. sept. 1. Po najnovejših vesteh sc bo sestala narodna skupščina dne 5. oktobra in bo vzela v pretres zakon o ra/dolžitvi kmeta, lo sprejetju tega zakona bo skupščina zopet odgodena do 20. oktobra, s katerim dnem bo otvorjeno jesensko zasedanje narodnega zastopstva. Senat se bo sestal dne tO. oktobra. Belgrad. 16. sept. 1. V Belgrad so odpotovali ban savsko banovine dr. Perovič. ban v rimske banovine Svetislav Milostni jevič iti ban molovske banovine Jeremije Živiinovič. ,1, , ih y 1. (t? HI r r>; 11 '».'«,i -,it vVti ■. w • ,-r d/«. ■4i< •!.. iA J' t ■"■' .1. . s'.flL V ■.')> tr.i ..hcu d . .'/J./U ♦.', , Dubrovnik, 10. sept. i. V vseh tukajšnjih krogih se zelo zanimajo za pravniški kongres, ki bo od 7. do 9. oktobra v Dubrovniku. Po zadnjih vesleh bo prišlo na kongres okrog 600 pravnikov iz vse države in sicer iz belgrajskega področja okrog 300, iz zagrebškega okrog 150, iz ljubljanskega okrog 100 in iz novosadskega okrog 150. Sarajevo, 16. sept. 1. Prihodnji mesec bedo proslavile šolske sestre božjo ljubezni 50 letnico svoje-ga obstoja. Nn in i Soli je bil prvi ravnatelj in veroučitelj sedanji nadškof g. dr. Jeglič. Za proslavo se vršijo velike pripravo. Pismo iz Mostarja Ulica t Mostarju Mostar. 12. septembru. (Priprave za pot.) Kadar je kdo od prijateljev in znancev odhajal službovat v južne in vzhodne pokrajine naše države, sein se mu priporočal, naj kaj piše, toda ne na moj naslov, ampak piše naj vsem znancem (in neznancem) skupaj, pismo v obliki Slovenčevega podlistku. Na ta način «r bodo Slovenci seznanjali z najrazličnejšimi kraji v naši državi Ko sem koncem avgusta priporočal tovarišu Sovretu, naj sc v tej obliki kaj oglasi, nisem mislil, da je to veljalo tudi že — zame. Kajti komaj jc prišlo moje pismo v Pančevo, sem imel tudi že jaz dekret v rokah, noj se potrudim v Mostar n« tamošnjo državuo realno gimnazijo. In ko so mi znanci naročali, naj jim kuj pišem, sem vsakemu obljubil pismo s pripombo. da ga mu bo prinesel »Slovenec«. Ker sem moral oditi na novo službeno mesto r zakonitem roku petih dni. se nisem imel kaj obirati, ampak sem kar hitro vzel v roke vozni red in pogledal, kako bom najlaže dospel v Hercegovino. Dve poti sta se mi nudili: prva bi me vodila ves čas po železnici preko Broda fn Sarajeva, druga pa po železnici do Splita, nato po morju do Metkoviča in končno zopet malo po železnici do Mostarja. In glej čudo: obe. poti sta bili enako dolgi! Če porubiš vedno najboljše zveze in sc voziš z brzim vlakom, oz. 7. brzim parnikom. rabiš za to pot pičlih 27 ur. Samo za sedem minut je pot preko Broda krajša nego pot preko Splita, -fil scm sovražnik dolgih voženj po -železnici, sem se takoj odločil za pot preko Splita, ki je zanimivejša in celo neznatno cenejša od poti preko Broda. To je bila moja prva priprava na pot. Druga se je pa žc nanašala na moje delo v Mostarju. Zanimalo me je, kakšni dijaki šhidirajo tam. V knjižici »Fiihrer durch Dalmatien« sem bral, da so Ilerccgovci »der bildungsfahigste und zaheste Stamm der Siidsla\ven< (»najdaro-vitejše in najbolj žilavo pleme Jugoslovanov«), da so nenavadno bistri, zelo samozavestni, plemenite, stasite zunanjosti; njih narečje, ki ga je Vuk povzdignil za književni jezik, je pa najlepše izmed vseh slovanskih. Izposodil sem si v Ljubljani na l. realni gimnaziji letno poročilo raostarske gimnazije in začel pregledovati učne uspehe mostarskih dijakov v šolskem letu 1931/32. Tu se mi je pa obraz, podaljšal: samo 50 odstokov dijakov je izdelalo, vsi drugi so dobili ponavljalni izpit nI i pu so popolnoma padli. In še ined tistimi, ki so izdelali, so tvorili odlični in prav dobri dijaki skupaj samo tretjino, dobri dijaki pa dve tretjini. V Sloveniji je bil na gimnazijah u.speh najslabši na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, pa jih je vendar izdelalo skoro 56 odstotkov. Te številke so me malo presenetile, ker sem bil slišal tudi od drugod, da so Her-cegovci zelo inteligentni. Morajo biti torej že posebni vzroki, da ne vlada harmonija med nadarjenostjo in nčnimi uspehi. Sicer je pa verjetno, da končni uspeh ne bo taiko porazen; saj jih ima 52 odstotkov popravni izpit, in če ee bodo ti po večini »zmazali«, bo uspeh kar dober. Program ne prinaša statistike učencev po veroizpovedi. V Mostarju tvorijo muslimani približno polovico prebivalcev, katoličani pičlo četrtino, pravoslavnih je pa nekaj več nego katolikov. Židov ni mnogo; rekli so mi, da je morebiti v vsem Mostarju kakih 50 židovskih rodbin. Po deželi so pa kristjani v veliki večini. Zanimalo me je, kakšna »krstna« imena nosijo Vinska trta z nad tisoč grozdi V št. Vidu nad Ljubljano je pred trenil leti vsadil lastnik Erman pred 6vojo hišo tik zadnje tramvajske postaje vinsko trto — samorodnico vrste »AVashington«, katera so je v par letih neverjetno bujno razvila in dela danes lepo brajdo z nad 1000 grozdi in grozdiči. Dejstvo, da je en sam trs v letošnji suši in v nevinorodnem kraju tako bogato obrodil, vzbuja splošno pozornost, in je bogato obložena trta predmet mnogih opazovalcev. DELAVSKI JAVNI KUHINJI SO PRISPEVALI po župnijskem uradu v Trbovljah; Zupni uradi: Višnja gora 20 Din, Sv. Jernej pri Ločah 50, Ribno pri Bledu 50, Bizeljsko 160, Bočna 140, Ziri 325, Sv. Jurij ob Pesnici 100, Ruše 10, Kranjska gora 50, šmiklavž pri Slov. gradcu 35, šmarjeta na Dolenjskem 20, Polhov gradeč 1100, Sv. Tomaž pri Ormožu 230 in Draga pri Loškem potoku 72 Din. Nadalje so darovali: Neimenovan letoviščar v Laškem 100 Din, Klovar Josip, tisk. nadzornik, Ljubljana, 50 Din, občinski urad v Stranjah pri Kamniku 100 Din, L. Vitezič. Vrb-nik, 25 Din, Štele Jernej, Ljubljana, 200 Din, Kogej Fr., katehet. Št. Vid nad Ljubljano, 50 Din, neimenovan v Kranju 100 Din. Narodni poslanec prof. Pavlic jo daroval kuhinjsko posodo in mizno orodje, skupaj 214 komadov. Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala! Prosimo še nadaljnih prispevkov. Župni urad. vprašanje, ali bi mogel govoriti z g. ravnateljem: »Pridite po poki ne, sedaj je konferenca!« »Potem pa moram zraven, saj sem jaz vaš novi profesor.« »O, ti si torej novi profesor Slovenec! Slišal sem, dn boš prišel. Kar pojdi z menoj!« Pri tem je bil njegov pošteni obraz tako odkritosrčno ljubezniv, da me je kar dobra volja navdajala, ko sem vstopil v konferenčno sobo in se usedel na mesto, ki je bilo že določeno zame. Sluga me je najprej vikal. kti«'. Med konferenco nisem imel dosti posla — ugotavljali so baš končno statistiko za minulo šolsko leto — pn sem iz programa študiral svoje nove tovariše. Ker je bilo pri vsakem učitelju navedeno, koliko ima službenih let, sem takoj ugotovil, da sem — senior učiteljskega zbora! Ojoj, ojoj, kako »te leta teko«! V Ljubljani bi bil na to čast čakal še skoraj deset let. tukaj sem pa sredi profesorjev, od katerih bi bil lahko razen enega menda vsakdo moj uče>ncc že takrat, ko je vstopil v prvi gimnazijski razred. Službe imajo razen enega vsi ]HH'prečno od dveh do desetih let: nobenega ni ne v peti in ne v četrti skupini (seveda razen ravnatelja v tretji skupini). Popoldne sem si ogledoval mesto in se čudil velikemu številu džamij. Sest in trideset jih je, če ne celo sedem in trideset, vsaka ulica ima svojo, na vsakih 250 vernikov pride ena. Vse so iz dobe pred okuoacijo. Tudi katoliška cerkev je iz predvojne dobe, kakor nam pove napis nu njej: Svemogucem Stvoritelju Bogu. Svetom Petru i svetom Pavlu Iznajdba za ženski svet:, po- roiamo lahko o novosti, ki napravi umivanj« glave ln las zelo prijetno. To so očala proti peni, Ul pri umivanju varujejo oča pred vodo in peno. Pri umivaniu glavo se lahko s pomočjo te Iznajdbe gleda popolnoma prosto brez vsakega na-pora. Taka očala so najdejo kot omot vsakega zavojčka »Črne glave«, ^Haargtanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrsti »cxtrablondv-. za blondinke. 4 (Iva crkva sagradjena stoji. Car stainbulski mlogo dobrovoljni Dade misto ugodno za gradju, U/. to grošuh pedesejeli kesah. Puik ubogi |)oinoč dade nialu... Vas ostali trošak mlogo velik \y. mistah je prišo inostranskih S' nastojanjem bratje frančiškanah I biskupa nadčeliuka svoga. P. G. 1S66. Sedaj pu raste [>olcg starega turškega mesta moderni Mostar s širokimi ulicami, lepimi trgovinami, bohotnimi parki in modernimi uradnimi ]>oslopji. Gimnazijsko |>oslopje v arabskem slogu spada med najlepše zgradbe te vrste, kar sem jih sploh kdaj videl. Tako! Sedaj naj bo pa dosti za prvo pismo. Storil sem, kar sem svetoval drugim. Omejiti sem se mornl na par bežnih vliskov, saj sem tukaj šele tri dni. Morebiti ob priliki kaj več. Selani alejkuin! Ivan Dolenec. muslimani. Nekatera so splošno znana: moji učenci sc bodo imenovuli Muhamed, Ahmet, Ahmed, Jusuf, Mehincd, Šalili, llasan, lbrahim, Husein, Osman, Smail, Alija, Šerif, Enver, Esad, Mustafa, Sulejman. Manj znana so mi bila imena Salko, Muzafer, Izet, Abdtilah, Abduselam, Sabit. Ilivzo, Muriz. Sučrija, Hujrudin, Čenial. Džaliib, Enez, Asim, Nazif, Sidik. Fohrudin, Ed-liein. Med imeni učenk sem bral: Abasa, šahdi-ja, Defina, Emina. Iveta, Izeta. Zebra. Fatima, tlamida, šefika, Mubcra, Devla. Rabija. Rami-za, Nu«reta. Ta imena sem prebiral že radi tega, da se nekoliko nanje privadim in da mi bodo učenci laže dopovc«lali. kako se pišejo. Nadaljna priprava nu pot je pn obstojala v tem, da sem sc na vseh straneh informiral, ali je v Mostarju kaj Slovencev, oziroma kateri Slovenci so v Mostarju. (Kajti v vsej Jugoslaviji pač ni nobenega večjega kraja, brez Slovencev.) Nekaj imen sem dobil v Koledarju Mohorjeve družbe za 1950, nekaj pa v Jugoslovanski tiskarni. Svoj čas sc je pri nas propagiralo ta misel, dn bi Slovenci morali imeti nekak svoj vseslovenski koledar, v katerem Iii bila iinena vseh naših ljudi, Čehi imajo nekaj slič-nega. Kamorkoli pride Čeli. povsod najde svoje ožje rojake, ker jih ima vse natisnjene v posebni knjižici. Pri nas bi se mogel nekoliko približati temu idealu Koledar Mohorjevo družbe. ki prinaša vsako leto imenik vseli udov izven Slovenije. Ta ali oni v Ljubljani ali Mariboru se bo pri tem namrdnil, češ, to je »separatizem«, Tako! Sedaj sem pa duševno že kar pripravljen. da se podam v deželo junaških borcev za križ in svobodo, v mesto vitkih minare-tov, zakritih obrazov in fesov »kakor makov .cvet«. Porcčem še ženi: »Dve nedelji 'bodi zdrava, da jo s pašo zaigrava,« pa junaško v petnajsturui vagonski zapor, ki mc bo drugo jutro nagradil s pogledom na Adrijo v Splitu! (Med potjo. — Prvi vtisi.) Alah je velik! Radi silnega' prometa med velesejmoin jc zmanjkalo vagonov tretjega razreda, pn sem se odpeljal v 1. razredu, ki je imel v oknih izobešeno pomirljivo številko 5. Dve človeški žrtvi Ljubljanice V Ljubljanici pri Kašlju utonila dva iania in en konj Zg. Kašelj, 16. septembra. Vest o veliki nesreči v Zg. Kašlju, o kateri je Slovenec* včeraj na kratko poročal, ko sta postala žrtev Ljubljanice dva mlada fanta, se je kot blisk raznesla pn obširni fari in so ljudje ves popoldne do poznih nočnih ur hodili na kraj nesreče in sočustvovali za tako tragično umrlima fantoma. 0 nesreči sami še nekaj podrobnosti. Včeraj ob 'A3 popoldne sta hlapca pri posestniku g. Gradu gnala tri konje v Ljubljanico, dn hi jih skopala. Pri mostu v Zg. Kašlju sta vsak enega zajahala in pognala v vodo, ki je tu radi suše zelo plitva. Kakor se pa domneva, sta hlapca iskala globoke vode, ki sta jo po kakih 200 metrih vzdolž Ljubljanice našla. Tu je voda globoka 3Vj metra. Ne poznavajoč teren in gotovo nevešča plavanja, sta pač mislila, da sta varna na konjskih hrbtih. Konjema pa je zmanjkalo tal. Oba fanta sta z enim konjem vred utonila. Med tem ko sta dva konja srečno prišla iz vode ter se na travniku ob bregu mirno pasla, dokler ni nek domačin, ki je imel v bližini opraviti, opazil in obvestil ljudi o strašni najdbi. Prihiteli vaščani so potegnili enega utopljenca in konja na suho. Mrliča so prepeljali v mrt- vašnico Dev. Mar. v Polju. Ponesrečeni je 20 letni Ilovar Anton iz fare Prežganje, kjer zapušča žalujočega očeta, štiri brale in dve sestri. Je iz dobro krščanske hiše. Bil jc priden in miren fant. Pri posestniku Gradu je bil šele en dan v službi. Drugega ponesrečenca, ki je doma od Brežic, so iskali z drogovi še vso noč in danes. Ko to pišemo, ga še niso našli. Antona Ilovarja bodo dan.'s prepeljali v njegovo rojstno vas, jutri bo pokopan nn farnem pokopališču na Prežganjem. Koliko človeških življenj je letošnje leto že požrla nenasitna voda. koliko mladih bitij je po neprevidnosti izgubilo življenje Sirom domovine. Vsi opomini in svarila v tem. oziru ne pomagajo dosti. Ljudje se vedno in vedno izpostavljajo življenjski nevarnosti. Tako imamo v treh tednih, poleg nadebudnega dijaka, ki je utonil malo višje, beležiti danes zopet novi dve žrtvi! Vevče, 16. septembra. Drugega utopljenca so danes popoldne potegnili iz vode. Ležal je tam, kjer je utonil. Piše se Štefan Vinetič, star 18 let, doma iz župnije Velika Dolina pri Krškem. Tudi on je bil priden in dober fant. Pri Gradu je služil kakih sedem mesecev. Organizirana tolovajska So!pa ropa Gimnazija v Mostarju Dobra roka mi .je ob slovesu vtaknila v popotno torbo Pupinov spis: Od pastirja do izumitelja,1 češ, da je to izvrstno popotno branje za človeka, ki gre na službo med južne brate. Kako se bomo ž njimi razumeli? Prišel sem do 14. strani, No, lepo se je fant pohvalil. Spomnil sem se pri tem na neko žensko iz naše vasi, ki jc rekla: »Kar sem spila in snedln, sem plačala, z jezikom pa tudi nisem nikomur nič dolžna ostala.« Nesporna sorodnost s miselno- stjo! Če bom prišel med take ljudi, bo pihala zdrava sapa in še kaj naučil sc bom! Oziroma izpopolnil v dobrem. Vožnje v Mostar pa res nc bom podrobno opisoval. Trde klopi tretjega razreda na železnici poznate (voz I. razreda jc vozil samo do Novega mesta), prav tako tudi mraz, ki vas trese med vožnjo po Liki celo v poletju. Kdor se je. kdaj vozil ob lepem poletnem vremenu po Adriji, ve, da je taka vožnja vedno samo prekratka. Minula je nekako točno 27 ur od odhoda iz Ljubljane, ko sem izstopil na kolodvoru v Mostarju z zavestjo, da jc sedaj moje zdravje in moje veselje odvisno od tega. kako se bom znašel v novih razmerah. Prijatelj — to je beseda vseh besed! Nisem jih sicer poprej imel v Mostarju, imeli so jih pa moji znanci, ki so sporočili v Mostar moj prihod. Pa sem bil sprejet tako ljubeznivo in risrčno, da sem imel predvsem tole želio: tla i so mogel vsem dobrim dušam kdaj oddolžiti za to, da so mi tako oslndili in olajšali prve korake po Mostarju. Niti prvega večera nisem preživel v hotelu, nmpak v krogu gostoljubne mostnrskc družine, kjer so že vse naprej vedeli, da bom prišel Drugo jutro sem se Sel javit v službo. Star musliman mi je kot šolski slugu odgovoril nn 1 Mihailu Pupinu se moramo zahvaliti, dn je pripadel gorenjski Irikot z Bledom Jugoslaviji. Kot petnajstleten dečko je bil prišel I. 1874 iz Banata v Ameriko s petimi centi v žepu in postal tam vseučillški profesor in \Vilsonov prijatelj. E Prijetna nemška dolinica je postala v zadnjem rasti torišče roparskih napadov, tatvin in vlomov. Prebivalstvo ribniške doline je prestrašeno in opravičeno razburjeno, ko skoraj sleherni dan ču-je o kakšnem napadu roparjev, ki se skrivajo po velikih gozdovih Velike gore. Najbolj pa je razburila tukajšnje prebivalstvo novica o strahovitem roparskem napadu na dve stari ženici. Malo iznad male vasice Blale nn poti proti Za-dovljem stoji enonadstropna hiša, last dveh sester Marije Lovšin in vdove Ane Mrhar. V hiši je stanovala poleg imenovanih sester samo še dekla, ki je spala v pritličju. Zraven hiše stoji še mala vodna žaga in mlin, kar pa oboje radi majhne vode stoji. V nedeljo zvečer so se vse tri kakor ponavadi hitro spravile 6pat, ne sluteč, da jim preti kaka nevarnost. Okrog treh zjutraj, zunaj je bila še globoka noč, začuje dekla močan pasji lajež. Ker le ni prenehal, prižge luč in se odpravi v prvo nadstropje k sestrama Mariji Lovšin in Ani Mrhar in ju zbudi. Toda jedva ju je zbudila, že zasliši po stopnicah moške korake. Skozi odprta vrata se pojavijo trije maskirani roparji. | Eden izmed njih je držal v roki revolver, druga | dva pa debele palice. >Novac iii smrt!« Do smrti preplašene ženske so začele od strahu kričati na pomoč. V tistem trenotku so skočili roparji proti obema sestrama in ju začeli neusmiljeno pretepavati. Dekla se jim je skrila za vrata in je roparji gotovo niso opazili. Najbolj je trpela pod udarci starka Marija Lovšin, ki se že več let radi hromosti ne more ganiti s postelje. To je eden izmed razbojnikov udaril s palico po obrazu in ji pri tem izbil več zob, da se ji je kri curkoma vlila iz ust in iz nosa. Ana Mrhar je nato stopila s tresočimi se nogami k vzglavju svoje postelje in razbojnikom izročila ves njun prihranek okrog 600 Din. S tem pa se roparji niso zadovoljili, marveč so prevrgli in premetaii vso hišo, pobrali precej obleke in perila ter vso zlatnino (tri pare uhanov, nekaj cekinov) in srebrnino, nakar so pristopili še enkrat k do smrti prestrašenim ženam in jim rekli, da naj pripravijo v roku 14 dni 10.000 dinarjev. Če jih ne bodo dobili, jima bodo zažgali hišo in gospodarska poslopja. Če bi jih pa ovadili, potem jima sledi strašna smrt. Nato so roparji brez sledu izginili. Še isto jutro sta se ubogi starki z deklo vred preselili v bližnjo vas Rakitnico k svojim sorodnikom. Izjavile so, da se nikakor ne vrnejo več v svojo hišo, da jo raje podarita zavodu za slepe ali gluhoneme. O drznem roparskem napadu so bili še isti dan obveščeni orožniki v Ribnici in Gotenici. Ti so se podali takoj na zasledovanje roparjev. Vse sledi so kazale proti Veliki gori. Domačini so namreč | pripovedovali, da so videli naanane ljudi, ki so po-! sedali v majhni dolini nad Zadoljem. Na Strmcu jih je videl lovec Kroniac in hlapec posestnika Pin-tarja. Drugi pa so pripovedovali, da so čestokrat ponoči grede domov videli neznane ljudi, ki so se klatili okrog hiš. Orožništvo je preiskalo ves gozd po Veliki gori in res odkrilo šotorišče razbojnikov. Vendar je bilo to gnezdo roparske bande že prazno. Bile so lam še postelje in napol ugasel ogenj. Po vseh znakih sodeč je roparjev okrog petnajst. Roparji so gotovo zapazili, da jim je orožništvo na sledu in so so skrili globlje v gozd. Ko se je razve-delo med prebivalstvom, da je orožništvo odkrilo taborišče razbojnikov in da so se razbojniki umaknili naprej, se je nekoliko pomirilo, loda ne za dolgo. V noči od 13. na 14. september so namreč roparil skušati po ribniški in kočevski dolini Ribnica. 14. septembra, j na dveh krajih vlomiti. V Prigorici stoji precej na samem ob glavni cesti, ki vodi iz Kočevja proti Ribnici, nova, preteklo nedeljo posvečena mlekarna dolenjevaške mlekarske zadruge. V tej mlekarni stanuje mlekarski mojster in šofer. Nekako opolnoči sla zaslišala oba, ki še nista radi nočnega dela legla k počitku, pritajeno škrtanje. Zdelo se jima je, da mora nekdo v bližini nekaj piliti. Ko škrtanje le ni prenehalo, sta 6e oba napotila pogledat okrog hiše. Ko sta stopila okrog vogla, sta zagledala, kako tri mrko postave beže v smeri proti gozdu. Takoj sla zaslutila, da gre za vlom. Ogledala sla si okna. Na enem sta našla že močno prepiljene železne palice (gautre). Tu so mislili roparji vdreli v liiSo in jo izropati, ko bi ne bili imeli take smole. še isto noč so poskušali najbrže prav tist,i roparji vlomiti v hišo posestnika Franca Trdima v Rakitnici. Tudi ta hiša sloji precej na samem. Hiša je enonadstropna. Okrog nje je precej lesa, ker je Trdan tudi lesni trgovec. Po lem lesu so se povzpeli roparji v prvo nadstropje in skušali skozi okno vdreti v sobo. Posrečilo se jim je že, da so brez večjega hrupa odprli okno. V tistem hipu je eden izmed roparjev posvetil z žepno svetilko v sobo. K svoji nesreči pa je posvetil naravnost v obraz Trdanovi ženi, ki je spala v globokem snu. Zena se je radi tega zbudila in z grozo zagledala neznan obraz na oknu. Z glasnim krikom je zbudila svojega moža, ki je segel po revolver in oddal proti oknu revolverski strel. Strel je ali zgrešil ali j>a je ropar v tislem trenutku, ko se je Trda-nova žena zbudila, odskočil od okna. Ko je nato pregledal z revolverjem v roki posestnik Trdan vso hišo in okoli hišo za roparji, jih ni bilo več; zbežali so, kakor so mogli naslednji dan ugotoviti, proti gozdu. Drugi vlomi. Da je roparska banda res organizirana, se jasno vidi iz tega, da roparji točno vedo, kam naj vlomijo, da pridejo do denarja. Ze pretekli mesec so vlomili pri posestniku Antonu Zobcu na Hribu v Dolenji vasi in mu ponoči odnesli okrog 7000 Din. Pretekli teden pa je bilo tudi ponoči vlomljeno pri posestniku Jakobu Mrharju v Dolenji vasi. Temu so odnesli roparji točno 1500 Din. Ribniško prebivalstvo je radi teh roparskih napadov in vlomov silno preplašeno. Nihče si več ne upa zvečer iz hiše. Po vaseh postavljajo straže, ki nosijo orožje. Te straže hodijo po vasi in pazijo zlasti na samotne hiše. kjer je največ verjetnosti, da bodo roparji vlomili. Prebivalstvo sumi, da mora biti med roparji vsaj en domačin, ker bi sicer roparji ne vdirali samo v take hiše, kjer je kaj denarja. Orožniki so na zasledovanju noč in dan. Preiskujejo gozdove, izprašujejo domačine in čuvajo hiše. Ljudje se boje, da ne bi začeli roparji požigati njihove domove in vasi. Pripomniti moramo, da so se v zadnjem času pojavljali v ribniški in v kočevski dolini neznani moški, sami krepki ljudje, kateri nadlegujejo ljudi z beračenjem, čpš da so brezposelni. Tem vsiljivcem nihče ne mara odreči dinarja ali dveh, ker se jih vsakdo boji. Slovenska Bistrica Žalostna smrtna nesreča, ki je zadela rodbino posestnika Janžurja v Spodnji Novi vasi, katerim je utonil v čebru mošta mali Tinček, je še sedaj predmet splošnega sočutja. Naše poročilo pa ni čisto odgovarjalo dejstvu, ker so domači našli malega utopljenca takoj po nesreči ter jo kazalo telo še 7.nnVe življenja. Kljub ribanju in umetnem dihanju, s katerim so ga poskusili obudili iz nezavesti, pa se utopljenec ni več prebudil v življenje. Ljubljana Oprostite, ampak • • • Mirna meščanska hiša Ljubljana, 16. septembra. Ura na bližnjem stolpu je odbila tri. Vse gostilne, vse kavarne so ie zaprte; tišina po drugih hišah jo takšna, da bi jo lahko otipal z roko. Na dvorišču neke hiše je balkon. Ta balkon je nekakšna sprejemna in oddajna postaja, nekakšen gramofonski ojačevalec vsega, kar se godi v stanovanju stranke, katere last jo ta balkon. Daleč naokoli siplje pestri program, ki ga z občudovanja vrednim smislom za eksotiko in romantiko izvaja stranka do ranega jutra. Da ne bi sosednje stranke preslišale le najmanjšega zvoka, ima stranka vrata na balkon odprta na stežaj... Prisluhnimo za kratke pol urice in se nasla-jajmo! Tolst, zavaljen glas (vrhovni vodja); »Halo, Miika, prmejduš. še eno steklenico konjaka!« Micka (služkinja); Takoj, gospod, takoj!« Tolsti zavaljeni glas (ko Micka prinese konjak); »Na, pa ga še H en štamperl zvrni, prmejdul!« Micka (silno počaščena); »Hvala, gospod!« Tolsti, zavaljeni glas: »Pa naj reče kdo, da nisem dober človek, prmejduš! Tudi služkinji privoščim ...« Glas prvega gosta (priliznjeno); Bravo, bravo, gospod X.! Takega moža nima cela Jugoslavija! Na vaše zdravje!« Glas drugega gosla: -Kolosalen konjak! .la. gospod X. že zna postreči svojim gostom!« Tolsti, zavaljeni glas (samozavestno): »Bom vendar vedel, kaj se spodobi, ali ne? Saj sem olikan in ugleden meščan m se poznani z najfinejšimi gospodi — pijmo, prmejduš! Glas tretjega gosta: »Bogamt, nikad si ne bi mislio, kako vrlo prijatuo je u vašoj kuči. dragi gospon X.! Dok imamo u Jugoslaviji ovako fine i gostoljubne ljudi — nikad nočemo propasti! Tolsti, zavaljeni glas (ganjen do solz): »Ajde, bračo mila, pobratimo se. prmejduš!« Vsi (med njimi tudi rvtleči ženski glasovi); »Bravo! Živijo! Hura! Objemanje in cmokanje vsevprek... Tolsti, zavaljeni glas (še vedno ves ganjen); »Zdaj pa še eno zapojmo, prijatelji!« Vsi (zapojo. ol) spremljevanju kitare in tain-burice, kar jim dasta grlo in srce. Tudi ženske vre-žče vmes kakor za stavo. Disonanca slrašna); O dona Klara, i bab dih taneen gezeen, o dona Klara, tu pist vundefšen ... Tolsti, zavaljeni glas; O, jaz znam, prmejduš! Hej, kje so tisti časi. ko sem pel kakor slavček pri Liri ...! Hudič naj me vzame, če nisem pel lepše kot Šimenc! Glas tretjega gosta: Bogaini, zaista divno pje-vate. gospon X.! Bih jež nešto popili?: Tolsti, zavaljeni glas: E. pa zašto ne? U moji kuči iina svega in svaštoga! — Micka, še eno steklenico. permejduš! Micka: Takoj, gospod, takoj!- (Ko prinese, ponižno:) Gospod, ali smem zdaj spat?« Tolsti, zavaljeni glas (oblastno prijazno): »E, kaj brš spat hodila, še kavo nam skuhaj! Na. pij! (Gostom.: t), jaz nisem tak kot so drugI, ki s služkinjami grdo ravnajo in jih izkoriščajo...« Vsi (oduševljeno): »Živel naš gostitelj, naš mili pobratim!* ' Tolsti, zavaljeni glas: Ha!o, Micka, zdaj pa gramofon - :n! Se bomo malo zavrteli, prmejduš!« In tako dalje — — — urnobesno ploskanje, vreščanje gramofonskih Slagerjev, ples. petje, vriskanje iu divje tulenje — vso do jutranje zore. In če hoče kdo tedaj ves truden in zbit zalisniti oči, nu tega n<* da breščeči glas fanta, ki nekje zunaj sirovo preklinja in z najhujšimi psovkami obklada svojo staro mater ... Oprostite, ampak... meni se zdi. da še vedno eksistira policijski pravilnik, ki govori o nočnem miru in redu, ter da ta pravilnik velja za vse brez izjeme, za Kurjo vas, Kravjo dolino in Žabjek! Kaj bo danes ? Drama: »Celjski grofje«. Premijera. Izven. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Kje lice žari se, kje vince iskri se najlepše, najbolje? Tam v Slamiča hiši, kar tja jo ubriši in dobre boš voljel 0 Pregled iu tehtanje motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani objavlja, da se vrši pregled motornih vozil za vso dravsko banovino dne 26. t. m. ob 9 v garaži tvrdke Triumph Auto v Ljubljani, Celovška cesta 38 zaradi izdajo oziroma popolnitve vozne knjižice. K pregledu se morajo pripeljati vsa motorna vozila, ki so bila nabavljena, registrirana, popravljena ali predelana po 31. marcu t 1., v kolikor niso bila doslej še uradno pregledana; nadalje tudi vsi avtobusi in avtobusi, ki služijo za obrtno prevažanje oseb (avtoizvoščki, avtonajmščiki itd.), a niso bili še pregledani za drugo polovico tega leta. K uradnemu tehtanju, ki se vrši istotako dno 26. t. m. na mestni tehtnici v Ljubljani na Dunajski cesti 62 (mitnica), se morajo pripeljati vsa motorna kolesa, ki doslej še niso bila uradno tehtana, dalje tudi vsi avtomobili, ki so dolžni plačati drž. takso po sedanjih predpisih taksnega zakona in niso bili še uradno tehtani. Vozila morajo biti tehtana z vsemi pripravami, orodjem in rezevnimi deli. Obratovanje z neprogledanimi motornimi vozili oziroma brez vozne knjižice je nedopustno in kaznivo. 0 Gospodinjska šola »Mladika« bo letos priredila za svoje gojonke tečaj za bolniško (diete-tično) prehrano pod zdravnikovim nadzorstvom. Ta hrana bo v prvi vrsti za slndkornobolne in za bolne ua ledvicah ter se bo oddajala po primerni ceni ludi zunanjim abonentom. Prijave sprejema J. Zem-Ijauova dne 29. iu 30. septembra od 10—12 v -Mladiki,. 0 Hišni posestniki! Stolna Elizabetnu konferenca nujno išče za 8 člansko družino — mali mo-distka — 2 sobno pritlično stanovanje v mestu za takoj. Ponudbe na upravo ;Slovenca« pod Stano-vanje-Bricelj. © Na ribjem trgu jo bilo včeruj izredno živahno. Za svežo ščuke so -.o gospodinjo kar trgale. Vsaka ženska jo sama grabim svoje izbrane ribo tor jih tiščala na tehtnico. Prodajalec jo bil v živi zadregi, kor pri najboljši volji ni mogel ustreči v som naenkrat. Par košar ščuk. mrtvih po 14. živili po 16 Din kilo- gram, je bilo muhoinu razprodanih. Tudi morskih rib jo bilo nu trgu dovolj, vendar pa zanje ni bilo tolikega zanimanja, kukor /a slad- skih jo bilo nu trgu dovolj, vendar pa za- kovodue ribe. Na trg so prinesli seveda tudi nekaj rakov ter precej žabjih krakov. Q Mimo stavb v Gradišču. Razmeroma naj-/ivalinejše stavbeno gibanje je letos v Gradišču. Velika petnadstropna palača pokojninskega zaklada banovinske hranilnice na oglu Gregorčičeve in Igriško ulice dobiva vedno izrazitejšo zunanjo lice. Stavba jc z. licem proti Igriški ulici tudi zunaj že oinotuna ter v zidu jejo /daj že leseno okvirje za lokale v pritličju. V Gregorčičevi ulici ini stoji ob stavbi še cel gozd lesenih odrov, na katerih so gnete v ista zidarjev in drugih obrtnikov, ki pridno obmetavajo zunanje stene tor izvršujejo druga potrebna dela. V vsej stavbi pa je najž.ivahnejše gibanje po sobah, kjer fiolngnjo ru/ne napeljave, vode itd. — Takoj zraven ob Gregorčičevi ulici so v dolu obenem štiri večio stanovanjske hiše, ki jih po vrsti zidajo Prohudu, arh. Toniužič, stavbenik Curk ter arh. Zupan. Vse bodo še letos pod streho, deloma tudi žc porabile za vselitev. — I.ukmauovo hišo so vso probolili ter jc zdaj Gradišče kukor prenovljeno. V novo vogalno stuvlio so so najemniki posameznih lokalov večinoma že v.selili ter lokale zelo okusno in lepo Ob 35 letnici obstoja otvarjamo danes v soboto renovirano ln moderno preurejeno trgovino ter se cenj. občinstvu priporočamo za čim večjo nadaljno naklonjenost DROGERIJA - F0T0 - FARFUMERIJA KANC uredili. V Gradišču zdaj tmli tlakujejo cestišče mimo novo Lukmanove hišo z malimi granitnimi kockami. Potem bodo položili ob hiši tudi nov hodnik ter ga asfaltirali. Gradišče bo |m> končni ureditvi dobilo novo, čisto velemestno lice. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALN1CA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) © Najstarejša drogerija Kane v Židovski ulici, znana po vsej Sloveniji, so danes na novo otvarja renomirana in vsa preurejena. Sedanja lastnika Kančeva sinova sla so že dolgo vrsto let trudila, da vsestransko izpopolnita zalogo potrebščin svoje stroke, toda za pravi razmah in razširjenje podjetja jima je manjkalo prostora in svetlobe. Židovska ulica jo posebno ob zimskem času za take prostore mnogo preteihna. Po daljših pripravah in večmesečnem trudu imamo danes veliko renovirano zgradbo, ki ima pri cesti in v I. nadstropju prostorne in svetlo poslovne prostore, in napravlja tudi na zunaj vtis velike moderne trgovske hiše. Pod preizkušenim vodstvom mestnega stavbenika Miroslava Zupana je dobila ogelna hiša lice, ki bo krasilo najnižji del Dvornega trga. Naravnost duhovito je rešen problem petih velikih izložbenih oken iu monu-mentalnega vhoda z ogla, ki ga bo v večernih urah krasila moderna svetlobna reklama z neon-plinom. Skratka, ta renovacija — ki je bila spričo oz.ko ulice in prejšnje stare stavbe — združena s precejšnjimi težavami, je uspela kot malokje in sla graditelj in lastnik res lahko i>onosna nanjo. Z lepimi iu večjimi prostori, z idealno urejenimi skladišči, z modernim fotolaboratorljem in priključeno fotoposvetovalnico, kjer se bodo zopet — vse udobnejšo kot doslej _ nadaljevali odlično uspeli Kančevi fototečaji, z vsemi temi pridobitvami sta seveda lastnika lahko tudi primerno obogatila svojo zalogo v parfumeriji in fotomanu-fakturi. Skladno z zunanjostjo je dovršeno izdelala notranjo opremo naša znana tovarna pohištva Remec in Co. v Duplici pri Kamniku; načrte zanjo je pripravil strokovnjak arh. Mesar, ki je dokazal, da je mojster v svoji stroki. Kančeva drogerija jo popolnoma nova! 0 Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice iu nogavice ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karuič-nik, Stari trg 8. Vsakemu tehniku je neobhodno potrebno zanesljivo računalo iu polnilno pero. — Iv. Bonač, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 0 Kavarna »Tabor« bo danes otvorjena. Glej današnji inserat! 0 Pnmparre, obleke, trenchcoat najceneje A. Pre-kcr, Sv. Petra cesta 14. GUSTAV MtJLLER dipl. absolvent dri. muzičke akademije v Zagrebu, poučuje privatno \ ioloneello. Dogovori dnevno od 14 do 16 (event. pismeno) Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 28, II. nadstropje. Naznanila ŽIDOVSKA 1 ŽIDOVSKA 1 Suumrilunski sestanek v OUZD. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani jo razposlal sama-ritankam in sainaritancem, ki so letos z uspehom dovršili nižji samaritnuski tečaj, vabila nn sestanek, ki bo v ponedeljek, 19. t. m., ob pol 7 zvečer v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pri tej priliki se bodo razdelile samnri-tanske diplome in se bo razgovarjalo o prireditvi višjega samaritunskega tečaja. Članom Zveze šoferjev Dravske banovine in ostalim stanovskim tovarišem naznanjnino, da sc vršijo v bodoče vse soje, sestanki in poslovne ure ob nedeljah iu praznikih od 10—12 v restavraciji Kmet. Gosposvetska cesta 8. Ob delavnikih pa dobijo člani vse informacije pri tov. Cerarju, Mostni trg 6-11 od 14—16. * Dobrepolje. Prosvetno društvo pripravlja za nedeljo 18. t. m. lepo celodnevno prireditev ob 35 letnici blagoslovitve društvene zastave, ki je gotovo ena izmed, najstarejših v Sloveniji. Ob 10 bo sv. masa za umrle člane in cerkveni govor g. Vinka Zora, tajnika Prosvetne zveze. Ob 11 pri-! pravljajo fantje medsebojno tekmo v toku. Popoldne ob 3 vprizori dramatični odsek domačo zgodovinsko igro »Zadnji čušperski gospod«. V dvorani pa bo ves dan prva razstava društvenega dela, posebno v zadnji dobi. Vabimo vse prijatelje prosvete, da pobite v nedeljo 18. t. m. v Dobrepolje. vsa okoliška društva pa še posebno vabimo, da si i ob tej priliki ogledajo razstavo. Ptujska gora. Kat. prosvetno društvo »Slavček«- na Ptujski gori priredi igro Prisega o polnoči« v nedeljo 18. septembra na župnijskem dvorišču ob 3 popoldan. Pridite na znano Ptujsko goro! Ptui K članku: »Prod 100 letnico turškega vpada V Slovenijo« glede zgodovine cerkve vseh Svetnikov v Ptuju, v Slovencu« dno 9. t. m., bi bilo še pripomniti. Brali smo tam, da je služilo zemljišče okrog cerkve svojčas in že menda od sezidave cerkve (1. 1380.) sem kot pokopališče ,kakor je bilo v starejših časih običajno, da so pokopavali mrliče tih ob cerkvenih zidovih. — V našem slučaju je pa še po ustnem izročilu znano, da je baje na nekdanjem luteranskem pokopališču zakopano mnogo dragocenosti ali celo zlatega denarja. Gotovo sode-Ijujo tu bujna ljudska domišljija, čemu se pa v tem slučaju ne smemo preveč čuditi, ker jo znano, da so bili ptujski luterani vseskoz zelo premožni ljudje, ter je po takem tudi popolnoma verjetno, da so ti svojim pokojnim vlagali v grob tudi razno spominsko dragocenosti. Ko so pred leti vkopavali cevi za električno razsvetljavo v globoko klet (prej žrv), so zadeli tudi na razne človeške kosti, katere so širilo izrecno rožasti vonj, ker je bilo truplo očividno bakamirano 7. raznimi dišavami, kar jo pa pri revnih slojih skoroda izključeno. Naš znani neumorni arheolog g. Viktor Skrabar jo žo pred leti nameraval celo to staro pokopališče prekopati do globine 2 metrov, in se je radi tega že bil sporazumel z današnjo posestnico go. Josipino Žunkovič, toda do izvedbe še do danes ni prišlo. Ko bi se pa to zemljišče res strokovno prekopalo, se je vsekakor nadejali, da bi so tam našlo dokaj kulturnih vrednot iz srednjeveške dobe za že itak znameniti krajevni muzej v Ptuju. Iz vojaške službe. Poveljnik tuk. pontonirske-ga bataljona major Miron šarac jo imenovan za podpolkovnika. Kalzilikati. V okolici so se zopet pojavili fal-zifikali 10 dinarskega kovanega denarja. V zvezi s lem je bila aretirana ena oseba. Nočno lekarniško službo od 17. do 24. t. m. ima lekarna pri Sv. Antonu, magister Orožen. Občinski proračun za tekoče leto, ki je bil predložen že meseca decembra 1931, še dosedaj ni odobren. Poslovanje se vrši na podlagi lanskega proračuna. Siurtnu kosa. Umrla jo Marija Ramšak, soproga pekovskega mojstra Jožefa Knmšaka, v 57.' letu starosti. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje I Krstno slavo so obhajali dno 15. t. m. ludi ptujski rezervni častniki. Ob pol 5 je bil v pro-štijski cerkvi re(|uiem z mašo za padle junake. Po cerkveni slovesnosti so imeli rezervni častniki zborovanje v prostorih Narodnega doma. 24 kubičnih metrov bukovih drv so odvozih posestniku Matiji Koržetu iz Grdlne pri Stopeicih iz n.eg.vega gozda ob banovinaki cesti. Po sledovih jo niogL-č? spcz.iati, da so drva odvažali kur s tovorni avtomobilom. Lastnik trpi 1500 Din škode. Dev. IMariga v Polju Posestniku Ježku iz Slap so se pred dnevi pri oranju krompirju splašili konji. Pri tem ja voz ])odrI starejšo ženo tamkajšnjega čevljarja, ji stri eno rebro tor jo tudi notranje hudo ]»oškodoval. Tukajšnja občinska babica gn. M. Korošec je zelo nevarno zbolela za zaslrupljenjem krvi. Je v ljubljanski bolnišnici zu ženske bolezni. Uaujcnce nedeljskega pokolja v Zalogu so odpustili iz bolnišnice razen enega, ki je težjo ranjen v prsa. Pa tudi ta jo izven nevarnosti. Zdravili se bodo v domači oskrbi. X včerajšnjim dnom je nastopil službo krojača| v umobolnici na Studencu domačin Fl ■a ne i^rtttrfr-iz Vevč. Zopet imamo >Kingelspil«. En mesec ložira v Vevčah, dva pa v Zalogu. Družina tega vrtiljaka toži o slabih časih, in se med tednom peča tudi z delom iu prodajanjem umetnih cvetlic od hiše do hiše. Tudi znamenje časa. Veliko zanimanje vlada za nedeljsko otvoritveno kino-predstavo Otrok garnizije«, ki bo ob 4 pop. in ob 8 zvečer. Enako ludi nn predavanje g. Košička o Bojevnikih na francoski fronti na torkovem prosvetnem večeru v domu. Cerkveni vestnih j Koiigregarija učiteljic in kongregarija gospo-dlčeii pri sv. Jožefu. V nedeljo, 18. septembra skupno sv. obhajilo ob pol 7 zjutraj. — V pone-| deljek, 10. septembra kongregacijski shod ob običajni uri. Poizvedovanfo Zlata zapestnica je bila zgubljena na cesti Brezovica—Vič— Pod rožnik, (kidati jo je proti nagradi 200 Din v upravi »Slovenca«. Ženska jopica je bila najdena v nedeljo zjutraj na potu v Martuljek. Dobi se v pisarni SPD, palača »Grafika«. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Sobot.-), 17. septembra: CELJSKI GROFJE. Premije- ra. Izven. Otvoritvena predstava. Nedelja, 18. septembra: ROKSY. Premijera. Izven. Kulturni obzornik La Biennale 1932 (18. mednarodna razstava moderne umetnosti v Benetkah.) V Benetkah je zdaj sredi sezone toliko življenja kakor vedno. Markov trg ni več vse čase natlačen, kakor je bil še pred dvema letoma, tujega govora je malo, promenada narodov na Piazzi in pod rdečkastim marmorjem doževe palače se je občutno skrčila in je nič ne more poživeti, zakaj tudi do Benetk si mota človek — bolj ali manj nagosto — tlakovati z denarjem. Na zunaj nič ne kaže, da je v Ljudskih vrtovih odprta že od maja tradicionelna Biennale, edina redna evropska razstava moderne umetnosti. Lepake zanjo prikrivajo že drugi z oznanili Mednarodnega festivala moderne glasbe, za koncerte Benjamin:: Giglia in za bližnjo beneško noč v Velikem kanalu. Zalo nas tudi kaj malo ubira jutranjo pot mimo Mosta vzdihov čez. neštete mostiče in umazane vode kanalov proti Ljudskim vrtovom, kjer dvojo skromno pobeSenih zastav ob razstavnem dan-eingu označuje vstop v periodično svetišče moderni1 umetnosti. Človek je žo truden vse te umetnosti, ki jo mora dojemati ob vsakem koraku v tej zemlji sonca in s strahom sluti bližnjo agonijo vsega. Zdi se mi, da bi bilo danes lepše sedeli na obali in vse dopoldne zreli nn nazobčani lok beneškega obzorja ua sinjkasto vodo v lagunah, na zlate strehe, na veliko ladjo, ki se je zasidrala komaj dober streljaj prod Slovanskim nabrežjem in se nmn vsa bela in ogromna s svojimi petimi nadstropji zdi kakor pravljičen olok sredi morja. Gondole pristajajo neprestano ob nji, kakor črni galebi. To je »Straf-hairil . angleška ladja, s katero počasi jadra okoli sveta oeščica redkih srečnih, ki jih pol sveta za- vida za lo. Ob njej skromno leži Marconijeva Elek-tra z mrežo skrivnostnih žic, po kateri se njen mojster pogovarja z vesoljem in prižiga z njo luči po Tokiu, po Sydneyu, ali na spomeniku Kristusa Kralja nad Rio de Janeirom ali kjer hoče. A zdaj ni časa za panorame ue za razmišljanja. Razumeli boste, da si jih v poročilu o umetnostni razstavi more dovoliti samo laik. Nn koncu monumentalnega drevoreda s klopmi in fonlanami se nasproti vbodu blešči preprosto, a vendar monumentaluo pročelje italijanskega paviljona, ki je letos edini nov, delo arhitekta Juiliu Torresa. Kot gostitelji so si Italijani odmerili največ in najlepšega prostora. Gospodarjem tega ni moči zameriti. Okrog po zelenju in po sencah danski, holandski, švicarski, poljski, avstrijski, USA, sovjetsko-ruski, angleški, španski, francoski in belgijski paviljon. Razstavljena so dela iz. vseh panog likovne umetnosti, in to v toliki množini in obilju, dn se je Iu treba omejiti na zgolj referativno poročilo brez kakih izčrpnejSih tendenc. Razstava jc letos urejena tako, da se točno vidita dva dela: italijanski in ostalih držav. Zato se obrnimo najprej do italijanskega paviljona. V njegovih 50 dvoranah in prostorih jo razstavilo 199 slikarjev, 17 kiparjev iu 54 grafikov 1330 del. Žo iz teh številk lahko vidimo, da razstavni odbor ni bil prav posebno kritičen pri izbiri. Po vsej razstavi se sili človeku občutek, da so pač vzeli vse, kar so .jim je nateklo iz umetniških kovačnic vsega svetit, samo da so napolnili prostor. To je glavna hiba razstave, brez ozira na to. da v celoti nili ne odgovarja svojemu namenu: bili reden pregled modernega umetnostnega ustvarjanja na svetu, ker dve tretjini razstavljenih del prav zatrdilo nimata dosti stika z umetnostjo zadnjih dveh let. To se mi navsezadnje še ne zdi tnko hudo, zakaj tudi napredek ni neskončen in v megleni brezosnovnosti, v kateri se vrli sedanja likovna umetnost, še celo no. Formalne variacije so že skoraj vse izčrpano in je pri j redkih novih in dobrih stvareh na beneški razstavi I možno videti v formi in barvi močno šolo klasikov. Zase sem si ta novi pojav v likovni umetnosti opredelil z, besedo duhovni realizem. V italijanskem paviljonu vidite zelo mešano sliko. Razstavljajo vsi: od romantikov in impresionistov do aeropitturistov, tu nahajale vse šole in vse vplive od katakombskih mozaikov — ki jih posnema De Rocclii — daljo. Osrednjo dvorano zavzema po ogromni večini stari F. I'. Micchetli, ki z najpoznojšimi deli sega nekako v impresionizem, ki se ga tudi italijanska likovna umetnost ne moro iu ne more otresli. To govori za dejslvo, da ji silno prija načelo umelnosli za Umetnost. Zato vidite prav na tej razstavi tako innogo impresionističnih vplivov, pa naj bo lo pri Giovanniu Boldiniu (Pariš), pri Nomellinlu (Ju-deta), pri Alessandru Milessiu (La regatn), De Pi-sisu (S. Marco), pri Giuseppeu Montannriu (Deček, Jezusova smrl), Luigiu Bracchiu (La Piazzetta), Micheleu Cascelli (Foro Traiano), Cosinu Privatu (Oggi sposi) ali pri kateremkoli od neznatnejših. Razstavljajo — dasi tudi skoraj brez potrebi: — stebri italijanskega ekspresionizma: Carlo Carra (Ribiči), Felice Carena (Samota) in Giorgio de Chi-rico, ki v splošni povprečnosti s svojim izrazitim iu solidnim slogom prijetno vplivajo. Morda je to tudi sugestija priznanega mojstrstva — prav gotovo pa je v njihovih delih mnogo prave vrednosti, ki ie drugje ne morete priznati. Njim blizu so po slogu Giovanni Colacicchi (Laslni portret, Pogled na Ma-gni), Carlo Prada (Umbrija, ki je med najboljšimi slikami v italijanskem oddelku), dalje Nicola Fab-bricatore, o čigar preprostiji Študiji ženo pri šivalnem slroju bi trdil isto. Omenil bi tu Se Giovannia Brancaccia (kovačnica), Rada M. Baccia (krojač iz Tiesol). Ogromna nfnožina slik in plastik utruja, zlasti še, ker so po slovi hi najobsežnejši predvsem drugovrstni ljudje, n. pr. A. Cfirpi s svojimi naglimi, neizdelanimi iu prisiljenimi groteskami (karneval in drugo). Redko pa so zastopani umetniki, kakor Ca-gnaccio di S. Pietro (Olrok, ki moli, Pravljica). Cagnaccio je po mojem najboljši novi umetnik so- g™"*"^"™«1 -.....■■■!—I.L.LJ. . L*j* ilanje Italijo in v sedanji povprečnosti izviren in človek z. vsebino, kar prav zatrdno ni zadnja odlika poleg izborite risbo, krasnih barv, čistih linij. V njegovih slikah jo t isto skrivnostno, čemur pravimo umetnosk Tisto ni ne linija, ne barva, ne kompozicija, ne štil, je nekaj drugega, česar ne znam definirali in mi tudi ni za to. Pred njegovimi slikami sem se nehote ustavil kakor pred nobeno drugo. Duhovni realizem. Morda je to nova sinteza. Kdo ve. V umetnosti ni dobro klasificirati, tako vsaka stvar vsaj nekaj časa hrani soj skrivnosti in nezna-nosti. V lem je Cagnucciu soroden, čeprav ga ne dosega Donghi in na svoj način Moiso Kiesling, Poljak z Monlparnassea, ki uživa v pariških krogih velik ugled. Razstavil je pol precejšnje dvorane, moli pri njem prevelika in preneubrana kričavost barv, ki si jo jo brez potrebe in brez smisla izposodil od futuristov. Risbo ima od baroka, motive iz življenja, vse skupaj je pa globoko njegovo. Teh ljudi ni mogoče zamenjali z nikomur in značijo za italijansko slikarstvo nekaj, česar drugje v tej obliki in meri še nimajo. Med dobrimi moramo omeniti še Gina Severi-nia kol nekakega nerealista (Ritem predmetov), Maria Tozzia (Slikar), Maria Sironia (Družina), G. Zaninia (Pokrajina), Leonarda Judrevillea (Deček), Ansehna Buccia (Strehe Pariza), Achillea Funta (Horacij koklil), Orazio Toschi (Pričakovanje, Pomlad) i u morda še katerega. Brezplodno naštevanje v tej obilici, ko ne morem pokazati barv. Skupina in vrsta zase so futuristi in Marinettl-jevi aeropitturisti, ki sicer niso številni, pač pa človeku nudijo s svojimi ekstravngantnimi vizionarno divjimi tvorbami in barvami prijetno injekcijo po moreče,n obilju ostalega paviljona. Tu so me prvi5 prepričali. Morda zato, ker nisem do zdaj še itnel prilike videti futurizma pri izvoru, bodisi, da jo njihova oblika ros absolutno nova. Ob delih De Peruja, Dottoria, Prampoliunia sem ugotovil, dn fu-lurizein ni zgolj bahato geslo, zgolj hlastava forma, lemveč da dobiva vsebino: sila, tehnika, kruh, si- Dnevna kronika Zvočni film snema Ljubljano Ljubljana, 16. septembra. Žo nekaj časa kroži po ljubljanskih ulicah in po ljubljanskih prireditvah avto, ki z napisi oznanja, da je v službi podjetja »Svetloton«. Pred kratkim so pred povabljenci, kakor smo poročali, predvajali v dvorani Filharmonije prvo poskuse zvočnega filmu, ki so režisersko in tehnično zelo dobro uspeli. Podjetje »Svetloton« namerava napravili zaenkrat dva zvočna filma, in sicer enega z naslovom »Velesejem v Ljubljani«, drugega pa z naslovom -illela Ljubljana«. Ta dva zvočna filmu se bosta seveda predvajala najprej v Ljubljani, potem pa po vseh važnejših mestih naše države in skoraj gotovo pojdeta tudi v inozemstvo, zlasti na Ceško-slovuško iu Poljsko. Kes je, da si boljšega propagandnega sredstva, kakor je zvočni film, skoraj ni mogoče misliti. Posebno zanimiv pa bo še film »Bela Ljubljana«, Čeprav računa podjetje z veliko utrakcijsko močjo tega filma in nerado izdaja nekatero stvari pred uprizoritvijo, vendar moramo nekoliko obvestiti občinstvo o zanimivostih tega zvočnega filma. Ljubljana nima samo 60.000 prebivalcev, kakor govore o njej številko mestne občine. Prav« Ljubljana je veliko središče, polno ljudi in stavb, delavnic iu vseh naprav, Ljubljana je nadvse važno križišče deželnega in svetovnega prometa. Hrup in šum tega našega mravljišča ne sega samo do meja mestne občino, temveč se širi d- leč okoli čez vse Ljubljansko polje. Prava, resnična in življenja polna Ljubljana je že danes velemesto. To je priznal tudi neki minister iz Belgrada, ko si je te dni ogledoval prvič Ljubljano, in sicer z nebotičnika. Podjetje »Svetlotou« filma sedaj Ljubljano skoraj iz vseh možnih perspektiv. Včeraj je podjetje filmalo Ljubljano z letala. Ljubljančani, ki so včeraj opazovali na nebu dvoje letal, drugega tik drugega. najbrže niso uganili, da ti dve letali snemata Ljubljano in okolico za zvočni film. Zvočno filmska aparatura jo bila nameščena v letalu »Pelikan«, pod tem letalom pa je letelo letalo i Lojze«, ki je bilo tudi samo posneto. Tnko bo v zvočnem filiuu podana Ljubljana kot celota, gledana z višin in obenem tudi kot mesto, v katerem se letalstvo, ta najmodernejši znak sodobnega prometa, že krepko uveljavlja. Zvočno filmski operaterji, ki sedaj krožijo po Ljubljani, pa seveda niso zamudili filmati naših čestilih občinskih očetov. Danes popoldne so povabili mestni občinski svet z g. županom in g. podžupanom na vrh nebotičnika, kjer so jih filinali. Z občinskim svetom so bili še predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrlovec, predsednik Zveze trgov- Zame je to pravi užitek, če si zjutraj očistim zobe z DIANA zobno pasto. — Pasta ima prijeten vonj in odlično čisti zobe. — Cena: Normal tuba Din 5'-, dvojna tuba D,n 8'-. 11'JUll Suša ne odneha Taka suša pred 10 leti. Ljubljana, 16. septembra. Vremenske opazovalnice, zlasti pu meteorološki zavod so zabeležile, da jc bilo v dravski banovini od juliju do danes vse.gu .skupaj dobrih 20 dni deževnih, dočim pritiska že |Kil-drugi mesec prav silna sušu s katastrofalnimi posledicami, kajti po mnogih krajih so uničeni vsi jesenski pridelki in z oJ)U|>oni zre kmet v bodočnost, ko ga poleg tega tišči k tlom že ra-piden padec cen živini iti pridelkom sploh. Kritični dnevi suše še niso končali, čeprav je zud-nji dež blagodejno vplival na jnilja in oživil v kmetu nado. du lm mogoče dež še v.se popravil. Močan dež zadnjih dni je na Gorenjskem pokazal blugodejen vpliv, kajti silno ovenela ajda in repu sta se opomogli, pokošeni travniki so ozeleneli in so [>ostnli ugodni zu pašo, toda nastala je velika težava zu setev ozimine. Na štajerskem je bil zadnji dež precej pohleven, toda koristil je vinogradom. Tam je bila zemlja vsa izsušena in razpokami. Grozdje ni uspevalo in je začelo kar veneti. Jesenski pridelki pa trpe ogromno škodo. So kraji na Štajerskem in zlasti v Slovenski Krajini, kjer je suša ljudem pokončala, da niso mogli spraviti niti |K>štene bilke. Nn Dolenjskem so bili nalivi, ki so deloma vplivali na rast pridelkov, trave in grozdja. multanost dogajanja v svetu. Še bolj so me prepričala dela futuristov nn padovanski razstavi religiozne umetnosti, zato bom o njih pisal več v poročilu o tej. Grafika ni dobra stran italijanske likovne umetnosti. Na razstavi so sicer silne zbirko listov, cele sobe map v vseh tehnikah, a število količkaj pomembnih je obupno majhno. Vse skupaj je umetna obrt tujskopromelnega značaja. Zdi se mi, da Italijani grafiko tudi tako pojmujejo. Omenil bi fantastične risbe Romania, Oruzia Toschia (Pričakovanje, Pomlad) in Carbonatia. Vse drugo ni vredno omembe. Plastika nudi absolutno še najveg novega. Večina kiparjev sicer še hodi po dobrih potih klasicizma, le da namesto boginj upodabljajo športnice in aviatike. Vendar so ljudje z izrazilo originalnimi stremljenji in s ceno, kot n. pr. Martini (Terakote: Sen, Zimske tekme, Mesečino), ki upodablja pla-steno ne le kip, temveč mu daje izrazu tudi z mo-dulacijo vsega prostora, v katerem se kip nahaja: pri Snu postelja, okno, kos strehe. Martinijevo delo je solidno in priča o zmožnosti ter prizadevanju. Prav lako kipi Urisellia, Morozzia in Guida Calletia. Osip Zadkine, Hus, tudi gostuje v italijanskem paviljonu. Je po obliki najbolj originalen, recimo abstrakten. V svojih plastikah ne upodablja več teles, marveč zgolj sile teles, zaradi česar bi ga lahko malo okrstili's futurizmom. Jasno vidimo v njegovih delih odpor proti naturalizmu (u. pr. v njegovih plastičnih negativih, kjer vzbokline telesnih oblik nadomešča z vdrtinami) in njegovi kipi (n. pr. Žo-ganje, akti) so v malem številu najboljših del italijanskega paviljona. Svojski je tudi D. Viterbo z mlečno zabrisanitni linijami svojih marmornatih dol, a samo v tem. Od Tuturistov ima plastiko samo Nino Rosso (Skok v vodo na glavo), ki pa v krasni izpeljavi črt in dekorativnosli snovi — kovinasli krogi valov — učinkuje ne samo originalno, marveč tudi močno. Zn danes naj bo dovolj. Prihodnjič pa Se sprehod po drugih paviljonih Evrope. Benetke, konec avgusta 1982. Mirko Javornik. skih gremijev g. Kavčič, projektant nebotičnika inž. arh. Šubic in drugi odlični gospodje. G. predsednik Vrtovec je prvič tolmačil skoraj celotnemu občinskemu svetu razgled z nebotičnika in pu nalogo, ki jo je dosedaj vršil Pokojuinski zavod s svojo veliko obsežno stavbno akcijo, ki je dobila svojo krono ravno s tem nebotičnikom. Nebotičnik pa je že včeraj bil nekak scenarij za zvočno filniunje. Na vrhu nebotičnika so se namreč sešli gg. Jelačin, Žagar in Cviru. Zadnji je prav lepo igral na harmoniko, prva dva pa sta pela: »Le nesi to pisemce«. Ta prizor bo eden najlepših v tem zvočnem filmu. Naš mojster likovne umetnosti g. Rihurd Jakopič ima v svoji notranjosti nedvomno odpor proti filmu in vsakemu klišeju. S težavo se je dal pregovoriti, da so ga smeli filmati za zvočui film. Bolj markantne, bolj zn Ljubljano in za slovensko duhovno življenje pomembne osebnosti, kakor je Jakopič, pa si skoraj ni mogoče misliti. Jakopič se je nazadnje le udal. Kot umetnik pa si je pridržki pravico, du sme tudi v zvočnem filntu nastopiti kot človek, ki pove lo, kar mu je res na duši. V nekaj stavkih, ki jih je Jakopič povedni v zvočni film, se zrcali marsikaj in kdo ve, Če ne bodo čez dolga leta potomci smatrali te besede za Jakopičevo umetniško oporoko! Delo še ni končano. Zadnji prizor bodo snemali šele v nedeljo, ko bodo za film Bela Ljubljana-filmali vrvež na Čadoveni vrtu pod Rožnikom. Du bo slika tudi muzikalično nekaj vredna, bo pa tam pel kvartet »Glasbene Matice«. Vse seveda, če bo v nedeljo popoldne lepo vreme, ali vsaj deževalo ne bo, drugače tudi pri Čadu — ni življenja! Če izdamo še kakšno skrivnost iz novega zvočnega filma, moramo omeniti, da je Svetloton« filmalo radijsko postajo v Ljubljani na vse mogočo načine. Filmalo je študij v Ljubljani, pa tudi oddajne naprave v Domžalah v zunanjosti in notranjosti. V zvočni film pa je razlagal pomen teh naprav univ. prof. Osana. Lastnik in ravnatelj podjetja Svetloton« je g. Josip Klemeni iz Zagreba. Zvočni mojster je znani strokovnjak a- Plisch iz češkoslovaške, muzikalnl vodja je g. Mirko Jelučiu. Ljubljanski arbiter pa je g. Joško Medved. Podjetje je že dosedaj imelo velike izdulke, ki jih je v to stvar riskiralo. Tudi tehnično je zvočno filmanje težavna stvar, kljub izboljšani in popolni aparaturi. Vendar podjetje upu, "du se mu bodo muterijalni stroški izplačali. Moralni uspeh je podjetju zagotovljen, ker bo naše j mesto gotovo hvaležno, da bo uprizorjeno na lako posrečen način v zvočnem filmu. Toda Suha iu Belu Krajina sta popolnoma brc/, vode in vse jc posušeno. Huda prede tudi No-trunjcem in Kraševcem. Na Blokah so valoviti grički spremenjeni v pogorišča, kajti trava je popolnomu sežgana do korenin. Po Krasu je veliko pomanjkanje vode, mnogi potoki so posušeni in morajo ljudje voziti votlo po več ur daleč. Cerkniško jezero že kmalu ni bilo tako suho. Stanje votla pu kinnlii ni bilo tako nizko kukor letos. Reke iu potoki v Sloveniji kažejo KM) do 150 cm pod nor mulo. Taka sušu prav v avgustu in septembru je bila 1. 1922, tudi takrat je suša nupravilu povsod ogromno nad milijonsko škodo. Ljubljanski vodovod v Klečali še dobro funkcijoniru iu je dovolj talne vode, čeprav ie stanje votle 5.56 ni poti nor tnalo, dočim je bilo 1. 1922 stanje 5.40 ni poti normulo. Letos v avgustu je Ljubljana z okolico |x>rn-bilu 5,551.760 lil vode, nasprotno lani avgustu 4.570.140 lil. povprečno nu dun 172.500 lil. Največ vode je Ljubljana porabila 2'). avgustu, namreč 202.680 lil. V osmih mesecih pa je Ljubljana z bližnjo okolico |iornbila 54,250.900 lil vode. Kakor vse kaže, se vreme ne bo kmalu spremenilo in bo septembrska vročinu trajala še nekaj dni. Osfale vesli — Slomškova proslava pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini bo v nedeljo 18. septembra po sledečem sporedu: Ob 9.30 sprejem bratov Hrvatov v Tržišču. Ob 10 pridiga o Slomšku: Slonišok-pe.snik (g. kanonik dr. A. Mrhar). Po slovesni sv. maši zborovanje na prostem. Kot slavnostni govornik nastopi najboljši Slomškov poznavalec onurcjunju uradne listine je bil samski delavec Janez iz Spoduih Gorij, drzen tihotapec obsojen na I mesec strogega zapora. Zaradi ti-hotupstva je bil predlanskim obsojen nu 565 dni za|Kira. Na zapornem ukazu je Janez izbrisal številko 5 tako, da je bilo čitati samo 65 dni zapora. Špekulacija bi se lliu bila posrečila, ko bi ga ne bil izdal njegov sojetnik v radovljiških sodnih zaporih. Prod malim senatom se je nadalje /ugovarjal zaradi javnega nasilju neki starejši inludoletnik, ki je 20. avgusta letos v Kotnenskcpa ulici, kakor navaja obtožnica, /. nožem udaril slu/jhujočegu stražniku Antonu Bohu, ki je bil noklicun na intervencijo zaradi pretepa v Mencingerjevi gostilni nu Sv. Petra cesti. Feliks so je zagovarjal, da on stražnika ni udaril z nožem, murveč je stražnik sam padci in se zadel z glavo ob robnik. Razprava jc bila preložena, da se zaslišijo še nekatere priče. — Ponesrečenci. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 45 letnega delavca Antona Lavtarja. ki ga jo nekje nn deželi podrl avto. Lavlar ima poškodbe na hrbtu. — 23 letni delavec Jože Kotnik iz Prevoj pri Kamniku je padel tako nesrečno, da se je poškodovat nu glavi. — Jeruej Milnvec, sluga davčne Vseh dobrot zaloga fina, prvovrstna dobra vina v „ Daj-Dam" vabijo v posete, pa za male le monetel MOTOH-KAVfl dnevno sveže pražena! M0CCA-KAVINE-K0CKK ii Din 1— za turiste. LJUBLJANA, Vodnikou trg 5 — telefon 25-77 uprave v Ljubljani, stnnujoč v Hrenovi ulici 13, se je pri sekanju drv vsekal v levo roko. — 30 letnega delavca Franca Hrasta iz Sostrega jo nekdo udarit z mol i ko po desni roki in ga ranil. — V domači veži jo padel in si zlomil levo roko 19 letni krojaški pomočnik Jože Stefančič iz št. Jurju pri Grosupljem. — Voli so podrli in pohodili 19 letno posestni-kovo hčer Marijo Peternel izpod Jelovegu vrhu pri Kranju. Dekle si je zlomilo levo roko iii dobilo poškodbe po vsem telesu. — 8 letna Frančiška Srebot, hči tesarja i/. Zg. Hrušice, si je pri padcu zlomila levo roko. — V Prezidu je neki voznik iz Čabrn povozil 7 letnega Vitla Lipovca, ki je šol v šolo. Kolo voza mu je zmečkalo levo nogo. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josel« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josei« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Katere knjige našim gospodinjam iu gospodarjem v poletnem in jesenskem času najbolj služijo? Beg Anton: Naše pore. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob in kako jih pripravljamo za dobro jed. (Slike v. naravnih barvah.) Din 50. — Humek Martin: Satlje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem v domači sadni uporabi in v konservirunju sadja in zelenjave. Din 24. — Humek Martin: Sadno vino ali sadjevec. Navodilo, kako ga izdelujemo in z njim ravna.jmo, da nam ostune zdrava in okusna pijača. Din 10. — I. Majdič: Nasveti za hišo in dom. Knjiga je velike važnosti in |>oineiia za vsako družino, ker prinaša nasvele za vsakovrstno gospodinjske in gospodarske potrebe. Vsem gospodinjam to knjigo še posebno priporočamo. Cena vezanemu izvodu Din 30, broš. Din 30. Vso to navedene knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Krasni tlamskt plašči — konfekcija Avgust Iglic, Ljubljana, Tavčarjeva 3. Lutztpeči kopirane a nc dosežene! — AVTOPROMETNA DRUŽBA H0-JAKc vljudno objavlja, da vsled končane sezone preneha z obratom na progi Bled— Ljubljana dne 19. septembra 1932. Maribor Avto zavozil med vojake Pretep na Vačah Ljubljana, 15. sept. V ljubljansko bolnišnico so v ponedeljek pripeljali težko ranjenega brezposelnega 24 letnega krojaškega pomočnika Indofa Franca, ki jo je v nedeljo zvečer 6kupil v neki gostilni na Vačah. Po besednem prerekanju sta ga napadla dva domačina, eden ga je z nožem, drugi pa s sifonsko steklenico po glavi. Glavo je imel vso oteklo. Zdravnik v Litiji ga je mogel le za silo obvezati in ga poslati v ljubljansko bolnišnico. Zakaj je nastal prepir in pretep, ni še pojasnjeno, na vsak način jo bodo pretepači pošteno skupili pred sodiščem. Koledar Sobota, 17. septembra: Lambert, škof; Hilde-garda, opatinja. Novi grobovi + Rotar Jožef. V Šmartnem pod Šmarno goro je 15. t. ni. umrl gostilničar in posestnik g. Jožef Rotar v visoki starosti 75 let. Pokopati bo v nedeljo 18. t. m. ob 4 popoldne na domačem pokopališču. Naj počiva v miru! Njegovim žalujočim sinovom in sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Imenovanja v sodnopisnrniškj službi. Za tlpevničurje - zvaničnike so imenovani: Josip Ž 11 u e t pri okra jnem sodišču v Kamniku, Avrc-lija Stroh I, pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Andrej G ros pri okrožnem sodišču v Celju in zu dncvničurjn-služitelju Vinko Žagar pri okrožnem sodišču v Vel. Laščah. BMBMnHHBMBBBHni Visoko aktivno podjetje sprejme hompanjona z večjo vsoto. Posredovalci in spekulantje izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zelo rentabilno« št. 13.392. Maribor, 17. septembra. Okoli pol 12 se je vračala Četa vojakov z vež- bališča na Teznu v Maribor. Vojaki so korakali pravilno na desni strani ceste. 1'u je privozil za njimi osebni avtomobil ter skušal četo prehiteli. Ko je avtomobil švignil mimo korakajoče skupine, se je začni pretresljiv krik in prestrašeni vojaki so videli, kako je zgrabil avto 21 letnega vojaka Milo-draga Vučkoviča ter ga zagnal |kh1 kolesa. Šofer je avto v trenutku z vso močjo zavrl, vendar pa jo □ Lanske mariborske gledališke abonente, ki I si žele obdržati svoje dosedanje sedeže tudi še v novi sezoni, opozarja Uprava Narodnega gledališča v Mariboru, da ostanejo dosedanji sedeži rezervirani samo do sobote, 17. t. m. Po omenjenem roku se bodo ti sedeži oddajali drugim interesentom. — Priglase za gledališki abonman sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9 do pol 13 in od 15 do 17. Abonman je zelo poceni ter nudi za malenkosten denar najboljše duševno razvedrilo. Q Nova vinska kapljica se že dobiva po gostilnah. Vinogradniki so v upanju, da bodo lažje spravili sedaj most, kakor kasneje vino v denar, v številnih slučajih dozorelo grozdje potrgali ter ponujajo mošt po nizkih cenah. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu do vključno 17, t. m. Ciril Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici, □ 14 dni je gorelo. Včeraj so delavci odstranili zadnje ostanke sežganih cunj na pogorišču Arbeiterjevega skladišča na Radvai:jski cesti. Zanimivo je, da je na pogorišču tlelo od požara pa do včeraj; vse polivanje ni pomagalo ničesar, dokler niso zadnjega kupa razkopali ter skoro vsako cunjo posebej gasili. Okoliško prebivalstvo bo sedaj rešeno neznosnega smradu, pred katerim je trpelo nad 14 dni. , □ Zborovanje mariborskih železničarjev. V unionski dvorani se je vršilo v četrtek zvečer dobro obiskano zborovanje mariborskih železničarjev, katerega so se udeležili člani vseh strokovnih skupin. Govorniki so slikali obupno stanje, v katerega so zapadli danes železničarji radi znižanja prejemkov; najbolj so prizadeti nameščenci železniških delavnic in kurilnic. Zborovalci so sprejeli več resolucij, v katerih slikajo svoje neznosno stanje ter prosijo odpomoči. V našem listu smo že ponovno opozarjali na obupno stanje, v katerega so zašli zlasti nameščenci železnišike delavnice in kurilnice, pa tudi ostali železniški nastavljcnci radi neprestanih redukcij plač. Skrajno obuboža-nje, v katerega so zašli ti sloji, se čuti v celotnem gospodarstvu našega mesta. G Elektrifikacija mariborske okolice napreduje. V preteklih dneh je mestno električno podjetje v Mariboru zaključilo zadnja dela na elektrifikaciji Pobrežja. Sedaj je oskrbljena cela občina Pobrežje z elektriko in le neznatno število hiš še ni priključenih na elektrovode. — Mestno električno podjetje pripravlja sedaj elektrifikacijo občine Rospoh. Vod napeljujejo iz Kamnice ter je dobila te dni že prva hiša v Rospohu električno razsvetljavo. Radi razstresenosti naselij bo elektrifikacija te občino le počasi napredovala. LJ Dalmatinska vročina in ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil zopet prazen. Vročina, ki je v Dalmaciji še vedno huda, ovira prevoz morskih rib, za gojitev sladkovodnih rib, ki bi sc na trgu lahko dobro prodale, pa v mariborski okolici ni prave podjetnosti. □ Posledice davka na električni tok. Poleg povišanja tokovir.e bo prinesel novi davek na električni tok še celo vrsto izdatkov in neprijetnosti, ki bodo zadele električne abonente. Lastniki električnih likalnikov si bodo najbrže morali nabaviti posebne števce in ločiti napeljavo za likalnike od one za razsvetljavo. Za likalnike in za kuhalne aparate je namreč novi davek mnogo nižji, kakor za razsvetljavo. Dočim se bo tok za razsvetljavo podražil za 70 par, bo znašala podražitev za druge naprave samo 10 par, tako da se bo naprava posebnejla števca pri večji porabi toka sama izplačala. Najhuje bodo pač prizadeti večji obrati, ki hitrost zagnala vozilo še za neknj metrov nnprej. Ko se je vozilo usta^lo, so potegnili nesrečnega vojaka hudo ranjenega izpod koles. Dobil je poškodbe na glavi in prsnem košu. O nesreči so bili obveščeni reševalci, ki so vojaka prepeljali v vojaško bolnišnico. Avlo, ki je podrl vojaka, je iz Zagreba, šofer zatrjuje, da je skočil vojak v poslednjem hipu i/, vrste ter zašel lako nenadoma pod avto. da so mu ni bilo več mogoče izogniti vstran. Uvedeua je preiskava. so doslej rabili tudi lako zvani industrijski tok za razsvetljavo. V velikih obratih se bo razsvetljava radi tega občutno podražila ler bodo morali ločiti svetilni tok skozi posebne števce. □ Število brezposelnih zopet raste. Izkazi borze dela in mestnega socialno-političnega urada izkazujejo zopet naraščanje števila brezposelnih v našem mestu. Vzrok je pripisati povratku onih, ki so si našli preko poletja kako zaposlitev na deželi, sedaj pa so delo zopet izgubili in pa navalu brezposelnih iz drugih krajev, katere je privabila v Maribor vest o pričetku javnih del v našem mestu. Prišlo je v Maribor mnogo več ljudi, kakor so jih zaposlili pri kopanju kanala, gradnji carinarnice in tlakovanju cest; povrhu pa se je gledalo, da se je zaposlilo v prvi vrsti mariborsko delavstvo, tako da so oni, ki so prišli od drugod, ostali brez dela. □ Prodajalci preprog v kehi. Zadnje dni se je pojavila v Mariboru cela vrsta prodajalcev preprog iz Bosne, ter vsiljevala svoje blago strankam kar v stanovanjih. Ker nimajo ti prodajalci oblastvenega dovoljenja, jih je policija spravila v luknjo ter bodo izgnani v domače občine. □ Žrtev pasjih zob. V mariborsko bolnišnico sta se zatekli včeraj kar dve žrtvi pasje hudobe. V Zgornjem Porčiču je ogrizel pes posestnika Franca Nekrepa, ko se je pripeljal s sosedom na njegovo dvorišče. Žival se mu je zakadila v obraz ter mu z zobovjem poškodovala oko in lice. —• Druga žrtev pa je 74 letni viničar Avguštin Drozg iz Negove. Pas mu je zadal hude poškodbe na roki in nogi. □ V nedeljo 18. septembra veliki vrtni koncert, zabava, dobro vino. Gostilna ;AVeber , Pobrežje. 70 letnico smrti velikega škofa Antonu Martina Slomška bomo obhajali zu vso novocerkovško de-kanijo v Vojniku v nedeljo dno 25. I. m. V ta namen bo v župnijski cerkvi ob 10 slavnostna pridiga č. g. Granfolu, ccljskega mestnega kpalana in slovesna sv. maša, katero daruje č. g. I'. Žagar, dekan in kanonik liovocirški. Po sv. maši zunaj cerkve ljudski tabor s petjem Slomškovih pesmi, de-klamacijami in govori. Pridite, da. se v obilnem številu poklonimo škofu Slomšku! Spremembo posesti. Hišo mizar, mojstra v trgu Vojnik jo kupil g. Josip Dremel, posestnik v okolici Vojnika, posestvo po rajni Josipini Kleinschrodt pn g. Krnest Scliueiger. Obesil se jo 83 letni C. F., hirulec v tukajšnji banovinski hiralnici. Čudno, da je prišel iz hiralnice, da je 6loril takšno dejanje, ker jo bolnikom slrogo prepovedan vsak izhod i z hiralnice. Kočevje 25 letnico svojega dela na kočevski realni gimnaziji praznuje to dni g. prof. Ivan Pol o-v i č. Vseh 25 let je gospod profesor vzgajal mlade generacije inteligentov in v tem dolu Iudi osivel. Njegovi učenci zavzemajo prav lepe položaje kot duhovniki, profesorji, visoki uradniki, zdravniki in odvetniki. Gospodu profesorju k jubileju iskreno častitamo iu mu želimo šc ad multos annos! Trbovlje Pri nedeljski proslavi SPD na Mrzlici sodo lujo tudi mladinski zbor naših priznanih slavčkov« POD SENCO ZEMLJE (Glej sliko, ki smo jo priobčili včeraj) Daleč s« Se že pomaknili časi, ko je mesečni ali sončni mrk veljal za senzacijo. Danes ee čudimo le Je nad izredno preciznostjo, s katero astronomi napovedujejo dogodke te vrste. Pa čeprav ie bistvo tega račun anja ogromni večini človeštva rulsterij, s sedmimi pečati zaprt, vendar jih je danes malo takih, katerim ne bi bili vsaj vzroki pcmračeuja več ali manj znani. V našem planetnem sistemu je sonce vir vse svo obe. dočim nimajo planeti in njihovi meseci \ s -bi nikake luči, marveč osvetljuje vse sonce s >vojo bajno razsvetljavno močjo. Ker sta torej zemlja in njen trabant, mesec, sama po sebi temni, >;ol v stari španščini, ki so jo govorili za časa Pizare, pol pa v' danes nerazumljivi Inka pisavi. Je pa to bila last nekoga iz spremstva Pizare. Zlalokop leži v bližini kraja, ki nosi ime Yamoni. Spominski pohod. Bobnarji in piskači v zgodovinskih oblačilih v prazničnem sprevodu. Prebivalci švicarskega mesta Luzern (ki je bilo pred 600 leti avstrijsko, a je pristopilo prostovoljno pod Švicarje) praznujejo šeststoletnico svobodnega razmaha pod švicarsko oblastjo. Vofčfab je zbesnel Pri penzijonistu liaroldtu v Bisambergu živi njegova nečakinja z dvema otrokoma, llaroldl ima psa volčjaka, ki ga nečakinja vedno vodi s seboj, kadar gre s svojima otrokoma na sprehod. Te dni pa skoči pes na desetletno Ano in jo strašno razmesari. Ko prihiti mati otroku na pomoč, popade še njo in ji ude dobesedno raztrga. Ko nato priteče še Haroldt sam, sune tudi njega v jarek, vendar se mu nič ne 7godi. Mati in hčerka pa ležita v bolnišnici in je malo upanja, da bi okrevali. J« Neslavni konec ladje »Georg Washingtoii«. Najlepši ameriški parnik Georg Washingtoiv. ki vozil nekdanjega prezidenta Wilsona v Evropo k verzajskim mirovnim pogodbam, je dokončal. Preveč so stali popravljalni stroški, da bi ga m ogli še dalje vzdrževati. Sedem vlačilcev ga spremilo na ladiisko cokcoališča. „0d mrtvih" vstafa V občini Mol (Banat) je umrla 70 letna žena nekega posestnika. Položili so jo v kovinasto krsto in vse pripravili za pogreb. Na dan pogreba pa so sorodniki opazili, da se žena v krsti premika, dviga glavo, odpira oči in končno s slabim glasom zaprosi vode. Navzoči so onemeli in se razkropili. Žena pa je imela toliko moči, da je vstala in stopila pred hišo, nakar so se ljudje pomirili. Zdravnik je ugotovil, da boleha na otrplosti srca in da ji je tokrat srce prenehalo delovati. Novi znanstveni poskusi v Calmetteovem procesu Profesor Deyke, ki je bil obsojen v Calnir-do vem procesu v Liibeeku, živi začasno v Stuttgarlu. Zasebniki pa so mu dali na razpolago laboratorij, kjer dela bakteriološke poizkuse. Njegovo delo se že bliža koncu. Profesor Deyke upa, da bo njegov priziv za obnovitev procesa sprejet. Eksplozija na tovornem Italijanski tovorni parnik vC'hloe je v megli nasedel pri Brelagni na morsko kleč. Takoj po prvih SOS klicih je prihitel na pomcč nemški parnik :Morski sokol«, ki je spravil posadko štirinajstih članov na svoj krov. Komaj pa je bila posadka na varnem, je eksplodiral na parniku ■ Chloe kotel in parnik se je v nekaj trenutkih potopil! ' "' Montague Norman, predsednik angleške banke, se je povrnil iz Amerike, kjer je baje izvojeval odločitev Amerike, da bodo njeni evropski dolžniki, predvsem Anglija in Francija, plačali namesto ogromne vsote 11 milijard dolarjev le 1 edino milijardo. Seveda — če je to res. Pes ustrelil človeka Na južnem Čehoslovaškem se je zbrala velika družba lovcev, ki so šli nad vodne race. Spravili so se v čoln in veslali proti ločju, da bi razgnali race, ki so bile tam skrite. Ko so se race pognale iz ločja, je pes nemirno begal po čolnu, rad bi sc zagnal za njimi. Tedaj zadene z nogo ob puškinega petelina, strel poči in neki lovec ee zgrudi smrtno zadet. Gozdovi ginevajo Časopisni papir se. kakor vemo. izdeluje iz lesa. V Ameriki se na ta način uniči štirikrat več dreves kakor pa jih novih naraste. Tako bo prišlo nekoč do goličav, ker bodo časopisi izrabili gozdove. Morebiti pa bo prišlo prej do nove snovi zu papir. Samoumor sina Kiharda Dchincla. Dr. H. Dehrnel, sin velikega pesnika, ki je bil ustanovitelj in voditelj posvetovalnice za življenjske naveličance, je izpil strup in umrl. In vendar je premnogim obu-pancem odkril lepoto in radost življenja, da so se odvrnili od samomorilnih misli. Sam sebi pa n' znal dati luči... Anekdota V majhnem, zapuščenem kraju je policija odkrila ponarejevalnico denarja in njene lastnike zaprla. Ljudje so potem upravičeno vzdihovali: »Škoda, edino podjetje, ki bi se izplačalo, pa še v tega se je vteknila policija!« Teta, ki zelo slabo sliši, je šla z Anico ua sprehod. Dospeli sta do železniške proge. Prav takrat je brzel po progi vlak in lokomotiva je take zavreščala, da je šlo skozi ušesa. Teta napne ušesa pa se z nasmehom obrne k Anici: »To je prva kukavica, ki sem jo lo leto slišala.« Konkretno in abstraktno »Imenuj mi kaj vidnega I« »Moje hlače.« ■ Prav. In kaj nevidnega?« »Gospodična I« Vprašanje kmetskih dolgov Glavni odbor kmetijske družbe je pretresal 20. avg. t. 1. vprašanje kmetskih dolgov in soglasno sprejel naslednje: Glavni odbor Kmetijske družbe sklene soglasno, da se zastavijo vse sile mi merodajuih mestih, Boliemee, opera, G. Puccini — 22.40 Berlin. — Katovicc: 22.50 Plesna gla6ba. — Berlin: 19.10 Zborovno petje — 20.00 Koncert — 22.00 Poročila nato plesna glasba. — Belgrad: 19.30 Čelo — 20.10 Pestra ura — 20.40 »Čarodejka«, opereta, Davorin Jenko — 22.30 Ciganska glasba. — Beromiinster: 19.00 Orientalska glasba evropskih komponistov — 20.00 Mozartovi zadnji dnevi — 21.45 Večerni koncert. — Langcnhcrg: 19.00 Narodne pesmi — 20.00 Operetni prenos _ 22.35 Koncert. — Praga: 20.00 Operni prenos — 22.23 Jazz. — Dunaj: 19.20 Dunajski komponisti sedanjosti — 20.10 »Bartel Turafer«, drama v 3. dej., Philip Langmann — 22.30 Plesna glasba. — Miinchen: 20.(10 Radio orkester — 22.45 Zabavna glasba. - Budapest: 21.20 Ciganska glasba — 22.30 Večerni koncert Spori HAŠK : ILIRIJA Igrišče Ilirije ob 16. S svojimi najboljšimi igralci pride jutri Hašk v Ljubljano. Z nastopom llaška olvarja Ilirija jesensko sezono. Prav upravičeno pričakujemo, da bo v jeseni dosegla boljše uspehe. Vodstvo kluba jo menda uvidelo, kje je vzrok tolikih neuspehov. Samo z lepo igro se v prvenstvu ne pride naprej. — Borbe jo treba za točke. No, za jutrišnjo tekmo točke niso glavno, za enkrat pričakujemo samo lepo igre. Bolj važno jc, ali bo jutrišnja tekma zadovoljila prijatelje nogometa, ki so bili radi zadnjih neuspehov močno razočarani. V zadnjih prvenstvenih igrah smo opazili prav viden napredek moštva belo-zelonih. Od igre do igre so bili boljši. Zmag niso dosegli, čeprav so bili v zadnjih igrah vselej boljše moštvo. Usoda pač našemu prvaku ni bila naklonjena. Toda v srečanju s Ilaškom je situacija drugačna, kakor v obi-čajnih prvenstvenih igrah. Ne bo šlo za točke, temveč za to, da se naš nogomet deloma rehabilitira iu privabi zopet gledalce, ki so jih nesrečne prvenstveno igre odvrnile. Številni prijatelji nogometa bodo prav gotovo prišli k tekmi in ako Ilirija ponovno priredi svojemu občinstvu presenečenje, potem bo letos prav težko še kakšna igra privabila gledalce. Saj naše občinstvo ne zahteva bogzna kaj. Le zadovoljno hoče z igrišča z zavestjo, da je zmagalo res boljšo moštvo. Ako bodo fantje, ki igrajo jutri s Ilaškom to upoštevali, jim ne bo težko pridobiti izgubljene prijatelje. Ilirija nastopi v isti sestavi s kakršno bo igrala v jesenski sezoni prvenstvene igre. Že prihodnjo nedeljo namreč, bo gost Ilirije Maribor. Zato bo jutrišnja igra nekakšen glavni trening za prvenstvo. V prihodnji sezoni namreč ne bo šlo samo za prva mesta, oba ljubljanska kluba imata račune z Mariborom. Dokazati bosta morala, da so bile zmage Maribora le slučajne. Ni izključeno, da bo tudi Maribor obratno dokazal. Radi tega bo že v jutrišnji igri Ilirija z vsemi silami skušala ugotoviti, kaj zna njeno moštvo in tudi, kako bo v prvenstvenih borbah. Ker smo opazili viden napredek, smo lahko sigurni, da bo jutrišnja igra zanimiva. Sodil bo g. Deržaj, kar je najboljša garancija, da bo tudi sojenje odlično. Obeta se torej športni užitek kot že dolgo ne. ' Razne športne vesti. Lahkoatletskim tekmam, ki so se s tekom na 5000 m pričele že včeraj, bodo prisostvovali tudi odlični zastopniki oblasti. Na merodajuih mestih so uvideli velik pomen balkanske olimpijade. Zato bo ludi naše moštvo golovo deležno podpor, kakor še nobeno lelo. Uspehi naravno ludi ne bodo izostali, vsi atleti so v odlični formi, pa se bomo prav resno pomerili z Grki za prvenstvo. Vsak zmagovalec pri izbirnih tekmah bo dobil v dar od kralja tekmovalni dres z državnim grbom. Od Slovencev, ki pridejo vpoštev za prva mesta in tudi za državno reprezentanco, so: Stane Šporn (maraton, 10.000 in 5000 m), Bručan (5000 in 10.000), Zupančič (400 m, skok v višino, tudi s palico, krogla, disk, tudi he-lenski stil), Zupan (kladivo). Vsi od Ilirije. Primorje je tudi poslalo inočno zastopstvo. Predvsem pride vpoštev Skok, katerega daues prištevajo med najboljše sprinterje v državi (100 in 200 m). Ne smemo prezreti tudi mladega Slaparja, ki je letos vrgel kopje najdalj od vseh atletov v državi. Ker je obenem tudi dober sprinter, ni izključeno, da bo šel v Atene. Sicer pa Putinja, Krevs, Žorga tudi niso brez izgledov. Na vsak način bodo letošnje izbirne tekme zelo zanimive in bo Zveza lahko sestavila reprezentanco iz najboljših atletov. V kopališču Iliriji! bo danes, posebno pa jutri zanimiv plavalni program. Vsi plavalci morajo nastopiti, da bo vodstvo imelo točen pregled nad ma-terijalom. Najzanimivejše bo, ker bodo juniorji in seniorji med seboj tekmovali. Ker je voda v bazenu izredno topla, se bo marsikdo izneveril tradiciji in se prišel kopat. Videl bo, da je tudi v jeseni prijetno v vodi. Poglejte mojo Celje £>■ Umrli so: šoštar Jera, zasebnica za Zagra-dom, v javni bolnišnici je 15. t m. umrl Gajšek Frauc, delavec pri Povaleju Francu, iz Ostrožnega doma. Žagal je drva na cirkularki, ki ga je zagrabila iu mu pretrgala prsni koš. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je kmalu umrl. N. v m. p.I -Gr Izlet na Tost. Opozarjamo poaiovno vse člane Gledališke družine KPD na izlet, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. Odhod točno ob 9 izpred kapucinskega mostu. Prijatelji dobrodošli! -©" Občni zbor Smučarskega kluba v Celju se bo vršil v ponedeljek dne 19. t. m. ob pol 9 zvečer v klubovem lokalu pri »Zelenem travniku« z običajnim dnevnim redom. <■' h,tu'..h t,'!.tu,„t •> i,rp.r. r.ir,x3.i \vJi.tn f.L' i Všeč.//.i j, 'h- '•> (■■*• f l'-tf> l -ti U: h'«\ •,flViVtVJ'< 'i- a.''M>lni Kifciteu 't j ,n/.tU rd, /,/'. A caV/is IVAVai u /itml.c Ljjigi [ Vincencijcva konfercnca v Celju prosi svoje delavne člane, da bi se redno udeleževali tedenskih sej, ki se vršijo, kakor dosedaj, vsako sredo ob 8 zvečer v Domu. Obenem se odbor Vincencijeve konference obrača do vseh dobrih src, da bi mu priskočila na pomoč, ker prošnje za podpore prihajajo vsak dan v večjem številu, kaj bo pa še, ko nastopi zima, tega nihče ne ve. Zato prosimo, ne odklanjati prošenj za milodare. •©" Celjski akrobati. Celje ima zadnje dni poleg cirkusa še drugo mogočno atrakcijo. Veliki lepaki po oglasnih prostorih naznanjajo, da nastopijo v dneh 17. do 19. t. ni. celjski akrobati v Prešernovi ulici. Že nekaj dni pripravljajo akrobati vse potrebno, da bodo pokazali, kaj so se vse naučili. Preskrbljeno je tudi za godbo. & Stavbna sezona. Dasi je bilo letošnje leto v stavbnem oziru za Celje precej mrtvo, smo vendar imeli priliko opazovati, da se je tupatani zgradila kuka manjša hiša. Zadnje dueve, ko vlada še lepo vreme, vidimo, kako pri vseli podjetjih hite z delom, da še pred jesenjo spravijo dela pod streho. Zadnje dni se vrši tudi več adaptacij. Kaj bo pu potem, ko bo dela zmanjkalo iu se ZAHVALA. Vsem, ki ste nas ob prebridki izgubi dragega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda FRANA MEGLA nadučitelja v pokoju pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji tolažili, vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo pokojnikovim stanovskim tovarišem in tovarišicam, ki ste prihiteli v tako velikem številu, preč. gg. duhovnikom iz Maribora, Velike Nedelje, Zavrča in Središča, zlasti pa domačemu župniku g. Reharju in župniku v pokoju g. Zadravcu, gg. hišnima zdravnikoma, gg. govornikom za prisrčno slovo od pokojnega, domačemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, gasilnemu društvu iz Cvetkovec in vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoče rodbine: MEGLA, RAKUSA, RELIC, ER2ENJAK. biti to tako ngodnol Moja koža je bila brezbarvna, temna in vela. Imela sem grde mozolje, trpko in suho kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in me zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt. Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in meliko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo za kožo bele barve (ne mastno). Sestoji se iz preparirane smetane in olivnega olja in dodatkov, ki osvežujejo in krčijo kožo in jo napravijo belo. Ona neprestano vnika v kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuje razširjene lojnice in odstranjuje mozolje. Naj-trpkejša in najtemnejša koža postane bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežete na ' noben drug način. Uporabljajte kremo zjutraj! bodo vrste brezposelnih še bolj pomnožile, pa no vemo. j& Celjski trg je zadnje dni bogato založen z vsakovrstnim sadjem. Posebno veliko pripeljujo kmetje na trg res prvovrstnega grozdja. Včasih kar po tri do štiri vozove. Tudi cena grozdju ni pretirana. Ponujajo ga žo po 2 Dim za kilogram. Veliko je na trgu tudi breskev, ki so letos posebno lepe, nekatere so velike kakor kaka večja jabolka in takih breskev dobiš po 6 komadov za 1 Din. Danes smo videli na celjskem trgu tudi ribe, kilogram po 12 Din, kar jc za Celje redkost. Cene govejemu mesu so tudi nekoliko padle. Naj-tinejša govedina se dobi žo za 8—10 Din. & 50 letnica prve slovenske brošure o hmelju. Lela 1882 je izdal v samozaložbi žalski narodni gospodar in politik Janez llausenbichler 20 strani obsegajočo brošuro »Navod o hmeljariji«. Knjižico je natisnila »Narodna tiskarna« v Ljubljani in je danes že redek pojav. Divjanje z motorikli. Zo pred nekaj dnevi smo poročali,\ kako nekateri motociklJsli brezobzirno divjajo po najprometnejših ulicah. Sedaj jo nam zopet sporočil prijatelj našega lista, da je videl v sredo zvečer okrog pol 10 na najpro-inelnejši celjski ulici, to je v Prešernovi, kako sta dva inotociklista dirjala drug za drugim kakor za stavo. Prosili bi gospode motocikliste, da imajo malo obzira do občinstva, če se žo tako brez skrbi igrajo s svojim lastnim življenjem. Sicer pa mislimo, da veljajo šo vedno predpisi glede počasne vožnje jio mestu, bodisi podnevi ali ponoči. 0 Nov roman h celjske prošlosti. Celjska »Deutsche Zeitung je pred kratkim poročala, da je napisala nemška pisateljica Ana VVambrechts-amer roman, ki obravnava pri nas že večkrat obdelano snov iz zgodovine celjskih grofov. Koinan, ki bo obsegal okrog -100 strani, bo izšel, če se bo javilo zadostno število naročnikov ž«; v subskrip-ciji. Nemška kritika se je baje izrazila o rokopisu zelo pohvalno. Lilija Šolska vest. Iz Litije je prestavljena učiteljica ga. Vera Zidarjeva v Štrekljevce v Beli Krajini. Gospej učiteljici, ki jo bila nad lelo dni na litijski osnovni šoli, želimo na njenem novem službenem mestu obilo uspeha in vso srečo. Rekordno število učencev na litijski osnovni šoli. V letošnjem šolskem letu se je vpisalo na litijsko osnovno šolo 386 šoloobveznih otrok, število, ki prekaša doslej vsa dosedanja leta. Zanimivo pa jo dejstvo, da bližnja okolica litijskega trga nima skoro nič otrok, največje število dado predilniški otroci, ]>otein pa iz litijske okolice: Breg, Grbin, Št. Jurij, Tenetiše, tako da Litija sama pričenja izumirati. Društvo »Sola iu dom« v Ljubljani sklicuje za dane« 17. septembra ob pol 8 zvečer v (> razredu narodno šolo v Litiji sestanek staršev, ki imajo srednješolce in druge dijake. Razpravljalo se bo o zadevah, ki morajo zanimali starše in odgovorne rednike Kroni Vsa Gorenjska bo jutri zbrana pri gasilski tomboli, ki se bo vršila ob 3 popoldne na Glavnem trgu v Kranju. Program prireditve je sledeči: Dopoldne od 11—12 promenadni koncert na (jI. trgu. Igra gasilska godba iz Šenčurja. Popoldne bo koncert pred tombolo na trgu, po tomboli pa na vrtu g. Petra Mayrja. Vstopnine ui. Kegljanje na dobitke bo v nedeljo pri >PeterČku« ves dim. Za gasilsko tombolo vlada povsod veliko zanimanje iu navdušenje, kot vsako leto. Kožna ulica bo vsa kanalizirana. Dočim je bilo pasotno določeno, tla so Rožna ulica kanalizira samo tlo odcepa, ki vodi na Gl. trg, so pa sedaj radi ugodnih okoliščin, lo je. ker je delo dobro uspevalo in ni bilo v zemlji veliko skal, kanulizirali še zgornji del Rožne ulice prav do konca. Meso jo cenejše. Maksimalna uradno določena cena govejemu mesu je Din 10, 8 in 6. Mesarji pa so uvideli, da prodajajo lahko Se cenejše in so postavili nastopne cene: goveje meso L vrste 8 Din, U. vrslo 6 Din, III. vrste 4 Din. Ne vemo, ali to dejanje mesarjev izvira iz konkurence ali iz sočutja in usmiljenja do revnejših. Tridesetletnico svojo službe pri orožništvu je v četrtek, dne 15. I. m. praznoval narednik-vodnik cr. Tvnn .Tovornik, ki žo 11 let službuje pri ero?.-nlški četi v Kranju. K njegovemu jubileju čestitamo. Vsnkn beseda 1 Din Potnike sprejme Stiskovskv, Ljubljana, Opekarska 10. (b) Rabim dobrega brivskega pomočnika za takojšen nastop. - Doležal Bernard, St. Vid nad Ljubljano, (b) Postrežnico iščem za nekaj ur dnevno. Dam sobico, 100 Din, zjutraj in zvečer kavo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.531._(b) 500 Din mesečno plačam perfekt-ni kuharici samostojni gospodinji k dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca- št. 13.498. (b) Vsnkn besedo I Din Žagar, tesar, mlinar želi službo ali vzame kmetski mlin v najem. Hvalica, Gorenja vas — skofja Loka. ' (a) Organist obč. tajnik in cerkvenik s prav dobrimi spričevali, samski, vojaščine prost, išče službo, katero nastopi ob vsakem času in v kateremkoli kraju. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.468. (a) Gospodična vsestransko zanesljiva in poštena, ki je pravkar dovršila 3-letno učno dobo v špecerijski stroki ter z dobrim uspehom 3 razrede gremijalne šole, prosi primernega mesta v trgovini ali v pisarni, tudi za trafiko ali pekarno. - Kot začetnica za manjšo plačo. Gre tudi na deželo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.483. (a) Vsaka hfseitn 1 Din Lokal pripraven za vsako obrt ali trgovino se odda za 1. novemhra Igriška 10, trgovina F. Abe, za dramskim gledališčem. (n) c, 11 yy Vsaltn beseda I Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parket, elektrika, oddam. — Friškovec 6. (s) Opremlj. mesec, sobo oddam gospodu v novi palači v neposredni bližini glavnega kolodvora. Najemnina 550 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.206. (s) Opremljena soba v centru mesta se lakoj odda. Ogledati se more od 3—4. Naslov v upravi »Slovenca« 13.519. (s) Soba s posebnim vhodom, elek; triko, tudi s hrano in vso oskrbo se odda. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 13.499. (s) Prazno sobo veliko in lepo, oddam. — Friškovec 6. (s) MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dtn 1'—; ženltovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Prodajalka trgovine z mešanim blagom želi prcmeniti službo. - Pomagali bi tudi v gospodirfjstvu. - Ponudbe pod »Pridna« 13.358 na upravo »Slovenca . (a) Kuhar star 25 let, z dobrimi spričevali ter znanjem dunajske, italijanske ter internacijonalne kuhinje, išče službo šefa II. kuharja ali slaščičarja v hotelu ali restavraciji. Ponudbe na naslov: M. Ko-koli, Omišalj št. 113 — otok Krk. (a) Vsaka beseda 1 Dtn Preklic! Podpisana Johana Rihtar preklicujem vse, kar sem govorila o Tonetu Kralju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Johana Rihtar, Domžale, (o) Preklic! Podpisani izjavljam, da je bil moj očitek, da je g. Wutt Gustav, obrat, mojster papirnice v Medvodah, v maju 1932 samovoljno zaprl most preko Save, neosnovan. Prepričal sem se, da je ravnal g. Wutt v onem slučaju le po nalogu službodajal-cev. Kenda Matija, nad-učitelj v p., Medvode, (o) Vsnka boseda I Din Lekarno s srednjim prometom, v Sloveniji, kupim ali vzamem večjo v zakup ali oskrbo. Resne in obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.400. (p) Hiša hiša s starovpeljano gp-slilno naprodaj v mestu na Gorenjskem. - Sigurno obrestovanje in amortizacija. — Naslov v upravi »Slovenca« 13.446. (p) Enonadstropna hiša z vrtom se proda v letovišču Laško. Franjo Gerk-man, Laško. (p) Stanovanjsko hišo v mirnem kraju, v bližini tramvajske proge proti Št. Vidu, prodam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 13.370. (p) Parcele pri Dev. M. v Polju pod ceno prodam, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.496. (p) ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob priliki izgube našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata itd., gospoda FRANC GOLOBA mesarja in posestnika izkazali srčno sočutje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, društvu »Čitalnica« za ganljive žalostinke, darovalcem cvetja in vencev, njegovim stanovskim tovarišem in vsem ostalim, ki so ga spremili v častnem številu k večnemu počitku. Ljubljana, dne 17. septembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. . ty i r ? - tvr ,1 \v "v J-. Hfiigši Veliko vilo v Ljubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.495. (p) Velika hiša pripravna za večjo obrt ali vinsko trgovino, kleti, vrt, hlev, izvrsten vodnjak, elektrika, naprodaj na Gorenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod pod št. 13.447. (p) ruMfnHi Vsaka bofeda ) Din Jesenov les prvovrsten — kupi Ferdo Laznik, Radeče. (k) iMfflni Klavirji, planini! Kupujte na obroke od Din 400 > prve svetovne fabrikate: BSsendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Hfilzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključuo le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznih Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Najcenejša posojevalnica I ItHEBai Vsaka beseda 1 Din Radio najnovejši, na izmenični tok, s prvovrstnim zvočnikom — izredno poceni proda Sirnik, Zg. Šiška št. 80. (i) I Automotor i Vsaka beseda t Din Poltovorni auto dobro poraben, naprodaj za 12.000 Din. Poizve se: Osrednja vinarska zadruga, Ljubljana, Celovška cesta 81 (f) Vsaka besedo 1 Din Novo spalnico 9 komadov za 1800 Din prodam. Naslov v upravi -Slovenca« 13.489. (š) Obednico iz orehovega lesa poceni prodam. - Cvetlična ulica št. 24, Maribor. (š) Vsako besedil 1 Din Med Razpošiljam cvetlic, med po ceni 11.50 Din za kg franko žel. postaja naročnika. Po pošli pošiljam v pločevinastih škatljah po 5 kg brutto za ceno 65 D. Vse pošiljatve po povzetju. Anton Milfajt, žup-nik-čebelar, Brodjanci, p. Bizovac, Slavonija. (1) Volna, svila, bombaž I stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino [ pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvraki Kari Prelotf, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske In stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podrla), Ig pri LJublianL Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta St. 14. Liubliana. (1) Gomolje hiacint, tulipanov, kroku-sov itd. nudi Sever & Komp,, Ljubljana. (1) USNJE čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in lovarniška zaloga usnja Lijubljana, Palača Dunav Še dve moški kolesi z orig. »Torpedo* po 980 Din in dve damski kolesi naprodaj. Aleksandrova cesta 5/II. (1) Talarje in birete za veleč. gg. duhovnike izdeluje H. Himmelreich, Ljubljana — Pred škofijo 9/II. ft) Nagrobne spominske stike, na porcelan vžgane, izdelane po vsaki fotografiji, naročajte pri Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Zahtevajte cenik. (t) Moderniziranje damskih klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon La Femme Chic, Anica Puhek, Šelenburgova ul. 6/1. (t) fturfa o£e$$ Najboljše sredstvo prot (urjim očesom CLAVEI* je mast uobite v lekarnah, dr«, ;erijab ali naravnost Iv 'vornice in glavnega skladišča M. HRNJAft icharnor -- Varujte se potvorb Nikar ne iščite vzroka Vaših prebavnih težav V 70 od 100 slučajev nastopajo iste vsled pomanjkljive nege Vaših ust. Če zjutraj in zvečer in to po vsaki jedi ne izmivate zob z zobno pasto Gibbs, delate isto kakor če bi jedli čisto hrano z neumitimi vilicami! mmm^mm. Naznanilo I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom danes zvečer otvoril na Taboru kavarne pod nazivom »Kavarna Tabor". Kavarna je na novo in moderno renovirana, ter bo nudila p. n. občinstvu največjo udobnost. Cenj. gostom bodo na razpolago razni tuzeniski in inozemski časopisi ter revije, biljard in druge igre. — Skrbel bom za najboljšo in solidno postrežbo, točil bom izborna odprta vina, pivo in druge pijače. Na razpolago bodo tudi mrzla jedila itd. Za obilen obisk se priporočata Ljubljana, 17 IX. 1932 |Van In ZOlI flerlll Štampilje Sitar & Svetek, Ljubljana-_ft) Kašo fešprenj, ajdovo moko »edne, f»ržo oddata na debelo veletrgovina A VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Pri oslabljenim živcev se rabi fiziološki ekstrakt »Kalefluid« iz žlez IfrOC-nih in zdravih živali. Brezplačno se pošlje podrobni opis. Zahtevajte ga: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobreno po min. soc. pol. in narodnega zdravja. S br. 5300 z dne 28. marca 1932. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Stvarnik je poklical k Sebi dne 15. septembra ob 10 zvečer našega dobrega očeta, starega očeta, brata in svaka Jožefa Rolarja gostilničarja in posestnika v starosti 75 let. V hudi in težki bolezni- je bil večkrat previden s svetimi zakramenti. Pogreb pokojnega bo v nedeljo 18. septembra ob 4 pop. na tukajšnje pokopališče. Pokojnika priporočamo v molitev! Šmartno pod Šmarno goro, dne 16. septembra 1932. Sinovi JOŠKO, STANKO, SLAVKO in MIRKO in sorodniki. Loma Doone Roman iz Exmoora 29 To «em mu rad obljubil, samo nagrado sem odklonil. Drugo jutro sem odpravil delavce na oddaljeno stran našega posestva, na kar sem osedlal za strica svojo Peggy. Takoj po zajtrku sva odrinila. on na kobili, a jaz s puško na rami peš poleg njega. Malo sva govorila spotoma, četudi je bil krasen dan. Sprevidel sem, da se stric mudi v mislih pri svoji zadevi in se ne čuti povsem varnega. Zategadelj sem jaz prvi izpregovoril in opomnil: Ne boj sp. stric Ruben. Vsako ped zemlje tukaj poznam, nobena nevarnost nama ne preti.': Da bi se jaz bal, dečko! Kaj šel Niti malo ne. Kako so ljubke te trobentice.« Zdajci sem se spomnil Lome Doone, male deklice. ki sem jo videl pred sedmimi leti. Bog ve, ali sc me še kaj spominja? Stric Ruben me je predramil iz inojih sanj, mučen mu je bil ta grobni molk sredi -amotnega gozda. Dospela sva namreč v Bag-\\ orthyški les, najtemnejši iu najzapuščenejši kraj pod solncem. Slopal sem tik glave svoje Peggy. ki se me je venomer tiščala in šilila ušesa. Toda ničesar nisva opazila, razen nekaj starih sov in jastrebov fer srake, ki je sama čepela na veji. Dospeli smo do vznožja griča, ki se poni ni mogel vzpenjati nanj. Dasi nerad je moral stric razjahati, nakar sva Peggy privezala. Nato sva se pričela vzpenjati vkreber, stric s palico v roki, a jaz s puško na rami. Nobene steze ni bilo opaziti. To nama je bilo v tolažbo in pogum, kajti po tem sva lahko sklepala, da ni nobenega razbojnika v bližini. Sprevidela sva, da ne bova mogla gladko prodirali na- prej, ker sva imela strmo, težko pristopno pobočje griča pred seboj. In res sva se le z veliko težavo prerivala skozi goščavo nad seboj. Veliki, ilasti hrastovi parobki in korenine so nama štrlele nad glavama, robidje je segalo po nama s svojimi o.-1 v i -mi jeziki in ogromne sirove skale so nama zapirale pot nalik velikanskim ovnom. Nazadnje sem moral pustiti 6vojo puško v grmovju, da sem si mogel z eno roko pomagati naprej, a z drugo podpirati starega strica. Naposled sva dosegla vrhunec griča, kjer je bilo konec gozda iu so bila Ila ka-menilna kakor v kamenolomu. Nobenega drevesa ni bilo tam med nama in velikansko skalno grmado, ki se je dvigala kakih tri sto vatlov strmo pod nama. Strmeč sem tu prvikrat občudoval mogočno utrdbo Doonov in spoznaval njeno izredno gradbo. Ko sem bil pred kakimi sedmimi leli v Doonski dolini, sem bil še negoden dečko in sem kot tak stremel samo po trenotneni namenu, kako bi jim ušel po skalni slezi. Sedaj sem pa stal tukaj z vsem znanjem o slovitih Doonih, s svojimi nepozabnimi spomini in na zahtevo svojega strica, tako da sem se ves poglobil v razmišljanje in občudovanje. Gorska veriga, ki sva stala na njenem grebenu, se je vlekla malone v enakomerni višini na desno in levo in je bila vsa pokrila z gozdovi in goščavo. Kake pol milje od naju, toda na videz tako blizu, da bi mogla zadeli z lučajem kamna človeka na njej, je bil drug greben, povsem temu podoben. Navidezno je bil vijugast, lako da se je navidezno skoraj stikal s prvim, toda v resnici ni bilo tako. kajti vmes sta bili dve skalnati zaseki, od katerih sva pa samo obrobje mogln videti. F.na od teh sotesk je bila vhod v Doonsko dolino; nad vhodom so visele skalnate pečino ko satnoznklopnn vrata, a skozi drugo sem si pred sedmimi leli prvikrat utiral pol. Med obema je pa ležala od venca temnili pečin obdana, zelena, svetla dolina v obliki jajca. Videti je bilo, da ne moreta ne slana ne veter prodreti tjakaj; zgolj pomlad, nada in pogum So dihali v njej. Toda solnčni žarki so le našli pot vanjo, čim so se oblaki razkropili in se je prikazala skoznje motna nebesna sinjina. Stric Ruben ni spričo vsega tega postal nič boljše volje. Ozrl se je v Doonsko dolino, nato na gričevje na nasprotni strani, a nazadnje vame. -Poglej, kako bedasta je la zalega.~ Seveda, stric Ruben. Vsi lopovi so bedaki,« sem mu pritrdil. Nič vredna zalega, dečko. Ali ne vidiš, da bi bilo to veliko Doonsko dolino lahko zavzeti v pol ure. ?Da. res je tako, stric: samo če bi jo hoteli izročiti.« Ako bi postavili tri lopove na onlle grič, a tri uu tole pečino, bi jih imeli v pasti. Oh, dečko, videl sem marsikatero vojno in ako bi bili poslušali moj nasvet, bi bil lahko danes general — Toda jaz ga nisem dlje poslušal, kajti pozornost mi je mahoma zbudila ona odprtinica v pečini. skozi katero sem bil tedaj pobegnil. S kraja, kjer sva stala, ni bila videti večja od zajčje luknje, lodn zanimala me je (nemara zaradi mojih spominov) bolj ko vse drugo pred menoj. Ko sem zamišljeno strmel vanjo, sem zagledal neko majhno postavo. ki je prišla do nje, obstala in lakoj nalo izginila v skalni razpoki. Ta neznatna, svetla, bela. ljubka, gibčna prikazen je komaj opaženo šla mimo. vendarle mi je pričelo srce glasno ulrlpati v prsih, kri mi je stopila v glavo, ponos iu maloduš-je, ničemurnost in sram so se borili v moji duši. Dasi je od tedaj prešlA sedem let in sem se med tem razvil iz dečka v moža, čeludi me je ona medlem bržkone pozabila in sem jo tudi jaz napol pozabil, vendarle sem občutil v tem Irenotku, da stojim pred svojo usodo. Najsi mi je bilo to v srečo ali nesrečo — moja usoda je bila Lorna Doone. Šestnajsto poglavje. Težavna, pot do Lorne. Ko si je gospod Huckaback zadostno ogledal sovražno postojanko, sva se odpravila na odhod; spotoma me je ves čas nekam nezaupno opazoval. Spoznal je bil namreč, da sem postal zamišljen, kakor da bi bil v dolini nekaj nevidnega opazil, pa je hotel vse zvedeti od mene. To se mu pa ui posrečilo, četudi je spravil iz mene izpoved, da setn bil že nekoč v Doonski dolini. Drugi dan je odrinil zopet v svoje ljubo mesto Dulverlon in mi pustil za spomin cele gore obetov. V meni je vse vrelo in kipelo od nemira in podjetnosti. A kaj bi mi pač moglo žejo po junaških činih iu pustolovščinah ugasiti bolj ko izlet v Doonsko dolino, ki sem jo bil že ko dečko odkril. Med leni se je približal slovesni dan sv. Valentina, ko imajo dekleta pri nas polne glave ljubezenskih misli in sanj, fantje pa kar najbolj bedaste obraze. Nobeden pa ni bil neumnejšj od mene, čeprav mi je bilo že eno in dvajset let. Moških se nisem prav nič bal, toda vpričo vsake ženske mi je bilo lesno pri srcu, zlasli če je bila lepa. Najbolj nerodno mi jc bilo ob misli na svojo nenavadno telesno velikost in moč in često sem si želel, da ne bi bil nič večji od Johna Fryjo, ki sem ga, kadar je bil siten, zgrabil z levico za pas in bingljal z njim po zraku, dokler se ni pričel sklicevati ua to, da je rodbinski oče, in mo prosil, nnj ga spustim ua tla. Za Jugoslovansko tiskarno f Liublianl: Karaj C?^ izdajatelj; »ras &&»s««e. '1-^dnik: Frane Kremiar.