u
OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za pouzdiga In napredek obrtnIStua Drauske banovine.
.OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40‘— polletno	Din 20'— posamezna številka . . Din 1*—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 12. avgusta 1932.	Štev. 38.
Vsem, ki imajo voljo koristiti našemn stanu!
V naši zaidlnji Sterviilkli smo priobčili naredbo mirnfilsitra itrgaviine in iniduistrijje o sositaiviu izlbomice. Ta nareidba vselbu-je 'v svoljelm 'delu tudi' idMofSilo, d'a poleg skupnih zibormic v iS(p'liltu, DiuibriotvmSIkiu, Rodgonici itn INIotveim Saldu, asitane tudi ohranjena Ikolt slkuipna izlbortniea Zbornica za trgov imo, 'OfoTlt 'Jn ilnldlulslbrliljo v Ljubljani s sivoljiiim področjelm cefotne draiv-sike banovine.
S to naredlbo {je torelj dovršena faiza brezplodnih borb, ki .so ise razpletale osohitio v izadtnji dolbi. Z mimo vestjo moremo migOtotviiti, da vse rte boirbe niso bile itoiiltoo iizizivane iiz spontanega na-vtdušeintja, (kot ipa so bile narekovane bolj po inlteneijah, ki smo jih že svoje-časnio omenljali na tem mestu. Za nas je borba končana, sodimo pa tudi v dobrohotnem preprilčamliu, d!a najdemo isti odziv tiuldi pri inaim naisipnoltujoči skup in i m' da končno v .Slogi1, z ljubeznijo Srt reis pravimi obrtniškim zanosom pristopimo k složnemu linteinzivnemu delliu, ki ga zaihtava jsedaraiii položaj za interese nagega olbntiniSkega sitiaimu. V sedanjem momenitlu ne ,poznamo nobenega amago-valca 'in nloiben&ga poraženca, temveč smo si 'sveslti, da so šle naše onga/niiza-cilie ina dain iz odkritosrčno zavestjo važ-nosltii svotjiih Mav. UigdUovibii moramo na tem isltaliiSfiu, da je bilo maše obrtriišitivo dovollj itreiznio iiin ni presojalo tega važnega vlpirašanija zgolHj iilz osebnih razlogov, ampak v plamteči zavesiti, da je
silsftem, ki ga je izglasovalo, za naše kralje in naše prilike gospodarsko najbolj pravili en. Na svojih rednilh olbčnih zborih so se iizijavllale naše zadruge po svojem člansitivu svobodno in odločevala je svobodna obrttmiiiška volja, ki je bila javno dokumentirana. I1I8 zadrug moremo beležki ipo iizfiavah za slkiupnio zbornico. In ite predisltaivljaljo aJbsollutna večino.
IV naljlkiraljšeim času je pričakovati, reorganizacije našilh Stariih obrltinih organizacij v smislu movega olbrltnega zakona, zalto je sedaj dana prilika, postavilti te ina noiVo bazo in ijfm s tem že v svojem početiku (dati 'trden iteimelj za celo nljilhovo boldiočnoslt.
/Visi. siporii, fci so bili dozidaj v kvar toliko enotni iin močni Obrtniški froinlti, morajo biti zidaj 'opuščelni iin prezrlfi in delo se mora iraizvilti v duhu popOllne skulp-.noisltli, da sii postavimo zoipelt močno fronlto kolt videz naše stanovske zavesiti. Ne goivtoriimo itdh beiseld samo sebi, žeililmo; in hočemo, da idoume lin oulti te iskrene besede ali želje sleherni naš stanovski tovariš, ki' je poštene voKje im hoče odkritosrčno koristiti svojemu Starau.
Visi moramo Stopiti na plan! Vsak naš stanovski tovariš je dolžan, da gradi na veliki izigradlbi obiltnliiške samozavest1} in skupnosti in doživeli bomo kaj hitro veliki dan, dan naše popolne zmage.
Naj izve slovensko obrtništvo resnico!
Neizpodbitno dokazano je, da se je ljubljanska zbornica prva zavzela za knjigoveško obrt. To je odgovor »Zanatliji«, »Obrtničkom Vjesniku«, »Obrtniku« in vsem, ki to tajijo.
Z ozirom na neresnične članke v »Zanatliji«, v »Obrtničkem Vjesniku« in »Obrtniku« v zadevi stališča, ki so ga zavzemale posamezne zbornice gle* de sorodnosti knjigoveške obrti s tiskarskim obrtom, je ljubljanska zbornica smatrala za notrebno, da po* kaže zadrugi knjigovezov v Ljubljani vse uradne dokumente, ki jih je ona bodisi poslala ministrstvu trgovine in industrije v Beograd, ali vsem drugim zbornicam v državi, bodisi jih je pre* jela od drugih zbornic. Ko je zadruga pregledala in proučila vse dokumente, je poslala zbornici sledeče pismo, k! ga tukaj dobesedno priobčujemo. Pismo se glasi:
Zbornici za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani.
Z ozirom na razne časopisne polemike, ali je ljubljanska zbornica in ali so ostale igospodarske komore v idržavt zavzemale stališče, da naj se knjiigove-ška olbrt ne proglasi za sorodno s tiskarskim obrtom, smatra podpisana zadruga za umestno, podati zbornici sledečo izjavo:
Zadruga predvsem ugotavlja, da svojo izjavo opira na to, kar ve iz lastnega iz sej, občnih zborov, odnosno dopisovanja na eni strani, na drugi strani pa na podlagi vpogleda v dokumente, !ki so ji bilii predloženi.
Ko se je vršil spomladi izredni občni zbor zadruge, je doišlo na razpravo tu-
di vprašanje sorodnosti knjigoveške in tiskamarske stroke in to po opoizo-ritvii zborničnega delegata, ki je prisostvoval zboru. Zadruga je ugotovila na podlagi vpogleda v izvirni dopis, ki ga je poisllala Zanatska komora s podpisom predsednika g. iM. Stojanoviča pod br. 2530 z dne 20. februarja 1932 trgovski, obrtni ih industrijski zbornici v Ljubljani, da Zanatska komora pod točko 18. svojih predlogov, navedenih v tem dopisu, za izdelavo uredbe o sorodnih obrtih v smislu točke 2. 8 31. zakona o radnjama predlaga, da naj se proglasijo za sorodne pod točko 37. navedeni obrti knjigovezov in izdelovalcev kartonaže ter pod točko 75 navedeni obrti tislkarnarjev (Štamparjev), litografov in cinikografov. Zadruga je proti temu predlogu Zanatske komore zavzela nasproitno Stališče, ker je zastopala načelo, da se knjigoveška obrt ne proglasi za sorodnega s tiskarmar-skirn.
Zadruga je nato napravila na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sporazumno z navzočim delegatom zbornice predstavko z dne 25. IV. 1932, podpisano od načelnika g. Dežmana in ipodinačelnika g. Žabjeka s predlogam, da se ukrenejo koraki proti temu. da se proglasi tiskarski obrit za sorodnega s knjigoveškim.
Zadruga je ugotovila, da Je zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v svojem dopisu na ministrstvo trgovine in industrije z dne 3. maja 1932 št. 7428 ex 1932 predložila ministrstvu predstavko zadruge knjigovezov ter predlagata v interesu zaščite malega obrtništva, da se predsltavki zadruge
knjigovezov ugodi ter da se pridružuje njenemu ugovoru proti predlogu za proglasitev sorodnosti med knjigoveškim in tiskarskim obrtom. Zbornica je z dopisom istega datuma to predstavko poslala vsfem komoram v državi, obvestila zadrugo knjigovezov v Ljubljani in prosila za podporo tudi pomočnika ministra trgovine in industrije g. Ivana Mohoriča.
Ugotovili smo nato na podlagi originala nam predloženega dopisa Zanatske komore z dne 11. maja 1982, br. 7480, (podpisanega od predsedlniika gospoda Miilana Stojanoviča, da Zanatska komora iz ozirom na predstavko fcjtub-Ijainistke zbornice sporoča ministnstvu trgovine in industrije v Beogradu, ida takega predloga za proglasitev sorodnosti knjigoveškega in tiskarskega obrca nikdar ,ni stavila, marveč, da je vedno zaistopala stališče, da se ta diva obr-ta ločita kot nesorodlna.
Zadruga predvsem ugotavlja, da s tem dopisom Zanatska komora taji to, kar je storila z dopisom z dne 20. februarja, br. 2530.
Zadruga nadalje konstatira, da je vpoigledala v originalni odgovor ljub-Ijanisike zbornice z dne 13. maja 1932, št. 8374 ad 7428 Zainatski komori v Beogradu, ki se glaisi:
»iPrejeli smo tamošmj id,opis z dne 11. maja 1932, K. br. 748(1 zaradi sorodnosti knjigoveškega in tiskarskega (ištam-parslkega) Obrta. Z veseljem ugoitaivllia-mo, da komora posestnima sedaj deli naše imiišitjenje, da se ta dva obrta ne moreita smatrati za sorodna. To nam je tembolj drago,, ker je Zanatska komora še v svojem aktu od 20. februarja 1932, broj 2530 označita kot svoj predlOg za izdelavo uredbe o sorodnem obrtu pod točko 18.: »37. (Knjigovezi i izrfadjiva-či kairtonaže, 75) Štamparji, litografi i ksilografi.«
Ugotovili smo, da je bil tudi ta dlopi.s poslan vseim zbornicam v državi. Ugotovili smo nadalje, da se je na poiziv ljubljanske zbornice odzvala in zavzela za tezo knjigoveiškeiga obrtništva Komora za trgovino, obrt in industrijo v Osijeku (idopiis 24. maja 1932. br. 5052 ex 1932), Trgiovačka i dbrtmička komora v Splitu 14. maja 1930, broj 1359-4 in Trgovačko industrijska komora v Skop-lju 11. jnaja 1932 br. 3453.
Ugotavljamo nadalje, da nam je ljubljanska zbornica pomagala tudi pri sestavi predstavke, odnosno spomenice, ki jo je nesla naša iknjiiigoveiSka delegacija v Beograd ter jo sporazumno z zagrebškimi in beograjskimi kmjigoveškl-mi obrtniškimi organizacijami predložila ministru trgovine iin industrije g. Ivaniu Mohoriču, pri čemer (je preejla še posebna priporočilna pisma za pristojne referente,
Ker zadruga čita v »Zanatiji« odnosno v »Obrtničkem Vjesniku« in »/Obrtniku«, da je Zanatska komora v Beogradu se zavzemala za to, da se zaščiti knjliigoveška obrt in ne proglasi sorodnost med tem obrtom in med tiskarskim obrtom, tyufo®anlslka zbornica pa, da je ravnala proti interesom iknjiigove-škega obrtništva in se zavzemala za sorodnost, smatramo z ozirom na gori navedeno za našo dolžnost ugotoviti, da Je resnično ravno nasprotno: Naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se Je zavzemala za knjigoveške stroke in protestirala proti proglasitvi sorodnosti med knjigoveškim in tiskarnarsklm obrtom, Zanatska komora v Beogradu pa Je v svojih predlogih z dne 20. februarja 1932, br. 2530 za izdelavo uredbe o sorodnih obrtih predlagala sorodnost med knjigovešklm in tiskarskim obrtom in je s tem ravnala proti interesom knjigoveškega obrtništva.
Te svoje izjave ne podajamo vsled tega, ker bi se zavzemali ali nasprotovali eni ali drugi zbornici ali komori, temveč storimo to le vsled tega, da se ne bode delala krivica naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki je v tem važnem vprašanju storila v polni meri svojo dolžnost, kakor nobena druga zbornica v državi.
Končno smatramo važno ugotoviti, da tudi grafična podjetja nastopajo v tem poigledu v Dravski banovini z nami solidarno, kar dokazuje izjava predstavnika O remija tiskarnarjev pri anketi 4. avgusta 1932 pri Zbornici TOI v Ljlublljani, da so tudi grafična podjetja proti temu, da bi se proglasila sorodnost med knjigoveškiim in tiskarskim obrtom.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932.
Zadruga knjigovleaov, tok ar jev, izdelovalcev usnjatega galanterijske^" b)„-ga in izdelovalcev kartonažnega blaga za ljubljansko Oblast v Ljubljani.
Načelnik:
I. Dežman 1. r.
Podmačetoik:
J. Žabiek l. r.
Zakonski načrt o kovanju srebrnega denarja
Finančni minister je predložil na* rodni skupščini ta zakonski načrt:
Čl. 1. Finančni minister se pooblašča, da da kovati srebrn denar po 50 dinar* jev v skupni vsoti do 550 milijonov di* narjev.
Čl. 2. Srebrn denar po 50 Din so dolžne sprejeti kot zakonito plačilno sredstvo vse državne, banovinske in občinske blagajne v neomejeni višini, zasebniki pa do vsote 1000 dinarjev.
Čl. 3. Srebrni 50 dinarski denar bo tehtal 22 gramov in imel v premeru 36 milimetrov.
Srebra bo novi denar vseboval 3 če* trtine, sestavo ostalih zlitin bo določil fin. minister na podlagi ponudb kov* nic. Glede vsebine srebra se sme naj* več odnehati na 5/iooo, glede težine pa največ za 2/iono.
Čl. 4. določa zunanjo obliko novega denarja, ki je čisto podobna sedanjim novim 10 in 20 dinarskim novcem.
Čl. 5. Finančni minister sklene za ko* vanje tega denarja pogodbo s kovnico, katere ponudba bo najugodnejša, po* trebno srebro pa bo kupil po tržni ce* ni doma in v tujini. Vse pogodbe in vse delo za dovršitev tega posla so prosti vseh davčnih obveznosti. Vsi izdatki gredo na račun od dohodkov iz tega denarja.
Borze
Devi*e.
Ljubljana Amsterdam 2290.96 _ 2302.32, Berlin 1862.08 - 1362.88. Bruselj 789.41 do
793.35, Curih 1108.85 _ 1113.85, London 198.64 - 200.24, Newyork 5666.59-5694.85, Pariz 222.92 — 224.04. Praga 168.23 do
169.09, Trst 290.46 — 292.86.
Zagrel). Amsterdam 2290.96 — 2302.32, Berlin 1352.08 - 1362.88, Bruselj 789.41 do
793.35, London 19864 - 200.24, Milan 290.46 — 292.86, Newyork ček 5666.59 do 5694.85, Newyork kabel 5688.59 _ 5716.85, Pariz 222.92 - 224.04, Praga 168.23 do
169.09, Curih 1108-35 - 1113.85.
Curih. Pariz 20.1125, London 17.93, New-york 513.25, Bruselj 71.225, Milan 26.25, Madrid 41.25, Amsterdam 206.70, Berlin 122.175, Stockholm 92, Osio 89.75, Koben-havn 95.75, Sofija 3.73, Praga 15.18, Varšava 57.65, Bukarešta 3.06.
Poročilo finančnega ministra
Zakaj so potrebni novi davki.
Na torkovi seji skupščine je podal finančni minister dr. Djordjevič ekspo« ze o stanju državnih financ ter o nuj* nosti novih davkov, brez olepšave od« krito, kakor je v težkih časih treba bi* ti, je razložil finančni minister stanje državnih financ ter dokazal nujnost in utemeljenost od njega predlaganih nujnih zakonskih načrtov. Iz njegove® ga obširnega in vseskozi stvarnega eksnozeja posnemamo:
Predlagani nujni zakonski načrti imajo dvojen namen:	1.	da	se	z	njih
pomočjo likvidira proračunski deficit za leto 1931/32 in 2., da se omogoči normalno zvrševanje proračuna za te« koče leto.
Državne obveznosti iz prejšnjih let znašajo nekaj nad 600 milijonov, treba pa računati, da morejo narasti na 700 milijonov. To vsoto nam mora dati ko« vanje srebrnega denarja.
Oba druga zakonska načrta (poviša« nje trošarin) pa morata dati večji pri« liv dohodkov in s tem omogočitev iz« vrševanja proračuna za 1932/33.
I/ izkušenj prvih treh mesecev seda« njega proračunskega leta je jasno, tla so padli drž. dohodki od 15 do 20 odst. Sorazmerno s tem padcem dohodkov so vsled splošne štednje padli sicer tu« di izdatki, vendar ne v čisto enaki me« ri. Nekaj številk!
Proračun splošne uprave predvideva za prve tri mesece izdatkov v skupni vsoti 1890 milijonov. Od te vsote srno porabili 1540 milijonov in prihranili torej 350 milijonov. V proračunu dr« žaviiih podjetij pa smo prihranili okoli 100 milijonov, da znašajo vsi prihran« ki okoli 450 milijonov. Iz tega sledi, da bi vse leto prihranili 1800 milijonov. Nepravilno pa bi bilo, če bi računali s polno vsoto, ker je vedno treba raču« nati tudi še z izrednimi potrebami, vsled česar računamo tudi le s 1500 milijonov prihrankov. Na ta način se naš, na 11.320 milijonov določeni pro« račun zniža na 9800 milijonov. Poleg tega pa je treba računati z nekaterimi posebnimi izdatki, ki bodo znašali za tekoče leto okoli 700 milijonov. Od teh je 500 milijonov že od preje urejenih in določenih in finančni miister nima druge dolžnosti, ko da poravna raču« ne, kadar se mu predlože za te obvez« nosti. S temi obveznostmi naraste vso« ta proračunskih izdatkov na 10.500 mi« lijonov.
Kako bodo padli dohodki?
Neposredni davki so bili proraču« njeni na 1663 milijonov in po njih pad« cu v prvem tromesečju moremo raču« nati, da se bodo zmanjšali za 10 od« stotkov in bodo torej znašali za vse leto 1.500 milijonov.
Mesto 955 milijonov bo nam dala trošarina 800 milijonov, dohodek iz taks bo padel od 1230 na 1100 milijo* nov, carine bodo dale mesto 1100 le 650 milijonov, pri monopolih pa je ra« čunati, da se bodo dohodki znižali od 1820 na 1500 milijonov. Prav tako je
Nastanek In uporaba papirja
(Sestavil dr. Joisip Roižman ) Zgodovina papinja
Ime »papir« izhaja iiz egiptovske be-sedie »!Papyrus«, stari Egipčani so namreč uporabljali za pisanje liste, ki so ji bizrez avali iz sit ržena rnelke velike ločlkaiste rastline, imenovane Papyrus Cyperuis, ki (je iras(tla tv velikih množinah po močvirnih pokrajinah Egipta. Pripomniti pa morami o, da so bili naj-starefši materija! za vpise kaimenite, bronaste ali pa lesene tablice, šele potem .so sledile živalske kaže (pergament), rastlinski listi im skorja dreves. Novodobni ,zaljubljenci pač ne vedo, ko rezljajo srčke v dreveismo skorjo, da pri tem iposlu posnemajo prastare narode, samo s to razliko, da so ti pisali na skorjo bolj resne reči.
Do najlnovejišega časa so domnevali, da je bili najstaretjLši faktični paipir (ori-jentatski in evropski) napravljen iz surovega, neizpredenega bombaža ter da je šele v 13 im 14. stoletju nastopil papir iz cunj,, katerega so dalje časa smatrali za direktno evroipejlsko iznajdbo. Modemi raziskovalci so pa dokazali, da so papir iz cunj že v 8. stoletju Arabci izdelovali, in da se je ta iznajdjba potem razlširila preko Sirije v Evropo. Zanimivo je še to, da so v starih časih papir lepili s sk r ob o vini klejem in da so šelle v H. stoletju pričeli lepiti z živalskim limoni. Akoravino se je pre-
računati z manjšimi dohodki pri dr« žavnih podjetjih, ki bodo dala mesto 4500 le 380'0 milijonov.
Vsi dohodki bodo torej padli na 9350 milijonov.
Proračunsko ravnovesje pa se mora na vsak način ohraniti in zato je neob« hodno, da se najdejo novi dohodki, novi davki.
Največ novih dohodkov naj da drža« vi zakon o kovanju srebrnega denarja. Vsled še ne čisto znanih stroškov ko« vanja ni mogoče še točno reči, koliko bo čistega dohodka od novega srebr« nega denarja. Na vsak način pa misli« mo, da bo s tem denarjem mogoče po« polnoma poravnati proračunski pri« manjkljaj iz leta 1931/32. Vsemu go« spodarstvu« bo s tem silno pomagano.
Druga korist novega srebrnega de« narja je v tem, da bo zamašil praznoto, ki se že čuti na denarnem trgu vsled krize nezaupanja in tezavriranja de« narja doma. Ker bodo bankovci po 10 dinarjev vsled novega srebrnega de« narja šli iz prometa, se bo vsled tega kritje bankovcev povečalo za 4 do 4.50% na 40—41%. Naroda banka bo vsled tega mogla povečati svojo emi« sijo za okoli 400 milijonov, s katero vsoto bo mogla alimentirati naše go« spodarstvo.
Nobenih resnih nevarnosti ni, da bi mogel novi srebrni denar povzročiti zvišanje cen, da bi mogel roditi infla« cijske posledice. Od vseh držav ima« mo razven Bolgarske mi najmanj sre« brnega denarja v obtoku, namreč le 46.7 Din na prebivalca. Z novimi 50 dinarskimi novci se bo ta vsota pove« čala na 78 dinarjev, kar je zelo malo.
Glede obeh drugih zakonskih načr« tov je izjavil finančni minister: Prvot« no se je mislilo, da bo dal davek na poslovni promet oil 600 do 700 milijo« nov, kar pa se je izkazalo za napačno in v proračunu za 1. 1931/32 je bila vstavljena samo vsota 450 milijonov. Pa še ta je bila previsoka in v letošnji proračun se je vstavilo le 300 milijo« nov, kar je bilo še vedno preveč, ker je z ozirom na dohodke v prvem trome« sečju računati le na 200 do 210 milijo« nov dinarjev. Vsled tega je bilo treba stopnjo obdavčenja na poslovni pro« met povišati od 1 %' na 2%, kakor je to že uvedeno v Avstriji, Madžarski in Francoski, dočim znaša v Češkoslo« vaški celo 3%. Da ni povišanje na po« slovni promet pretirano, se vidi tudi iz tega, da bo po povišanju znašal ta da« vek na vsakega prebivalca pri nas 21 Din, dočim znaša v Francoski- 470, v Avstriji 304, v Češkoslovaški 140 in v Madžarski 110 dinarjev na prebivalca.
Program naše vlade
Program sedanje vlade je večinoma gospodarskega značaja. V minulih dneh so bili napovedani novi zakoni in novi davki so predvideni.
Na seji poslanskega kluba .IRKO ie razvil predsednik vlade program seda« nje vlade za njeno bodoče delo. Iz te«
dukcija papirja od stoletja do stoletja silno vzdigovala, vendar moremo o njenem praivem razmahu komaj v začetku prošllega stoletja otvoriti novo epoiho in to od takrat, ko so izačeli proizvajati takoizvaini .strojni papir. Tudi dandanes se papir v pretežni večerni izdeluje kot strojni papir.
Sirovine za papir
Naš sedanji ipapir bi mogli definirati kot konglomerat zapletenih rastlinskih nitk. Najboljši surovi materijal za papir so lanene cunje, katere se pa navadno pomešajo z bombaževimi. Drugo siro-vina je konoplja, ki se ali cunjam primeša, ali pa direktno sama uporablja in sicer za močen ipapir. Vollnene cunje, kaitere papirna industriija znatno nižje (taksira nego llanene, se uporabljajo' le za posebne vrste papirja n. pr. za pivnike. Svilnate cunje niso za nobeno uporabo glede proizvajanja papirja.
Razum ounj se v novejšem času uporabljajo še druge sirovine in sicer les, slama od naših navadnih žitnih vrst, španska »espairtatrava« i>. dr. Važno dejstvo za razvoj kulture je pa to, da je današnja glavna sirovina za papir istočasno tudi najcenejši pridelek m to je namreč les od smrek in jelk. Ta les se ali mehanično razdrobi ali pa se potom takoizvanega «b rušenja« zdrobi v »papirnato tvarino«. Najlbolj v navadi je pa ta proces, da se les ina kemičen način pretvori v lesno celulozo. Slama in espairtatrava es vobče ne rndreta drugače uporabljati nego v pretvorjeni obliki celuloze.
ga programa posnemamo sledeče naj« važnejše točke:
1. Proračunsko ravnotežje se mora ohraniti za vsako ceno in izdatki ne smejo presegati dohodkov. Proračun državnih izdatkov bo še enkrat pre« gledal poseben odbor ministrov.
2. Primanjkljaj za proračunsko leto 1931/32 znaša okoli 700 milijonov di« narjev. Za pokritje tega primanjklja« ja bo država poiskala nove vire do« hodkov.
3. Novi dohodki se bodo dobili: a) od kovanega srebrnega denarja; b) od povišanja državne trošarine na slad« kor; c) od povišanja davka na poslov« ni promet in d) od obdavčenja elck« tričnega toka.
1.	VIII.	101.960	97.774
5.	VII.	102.002	97.336
10.	VII.	101,809	97.718
15.	VII.	102.158	97.273
20.	VII.	102.467	97.537
25.	VII.	102.715	08.061
30. VII.		102.695	98,108
Zdravstvene	razmere članov		so bile
v juliju neznatno boljše nego v lan« skem. Padec odstotka ženskih bolni« kov za —0.84% je posledica zmanjša« nja porodniških dajatev.
Povprečna dnevna zavarovana mez« da, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega de« lavca, je v juliju napram prejšnjim mesecem zelo padla. Padec v zad« njem letu povp. dnev. zav. mezde je znašal v
januarju	Din	1.01
februarju	»	1.15
marcu	»	1.30
aprilu	»	1.54
V Indiji, Kitajski im Japonski uporabljajo za papir kot sirovim) riževo slamo, mladike bambusove trstiike, lup nekaterih dreves iin vreč e vino.
Da zamioremo v po ediiniih primerih presoditi, iz katere sirovine je dotličinl papir napravljen, se moramo poslužitl mikroskopa; kajti le on zanesljivo pokaže natančen sestav im potek nitk.
Proizvajanje papinja
IV sv.riho falbrikaciije papirja se ountie v posebnem mlati In iku premlatijo, potem sorltirajo, izprašijo in končno prekuhajo. Dandanes se cunje kuhajo večinoma v lugu, ker pasltaneijo na ita način ciste in prilike ter raizen tega deloma tudi v svoji barvi oiblede. Tako pripravljene cunje se potem operejo in nato v ho-lenderju t. j. posebni stroli., v katerem se vrlte valji z ostrilmi rezili, raizktosaijo; tako se dobi Itakoizvana »popolna tvarina«, ako je snov popolnoma razdrobljena, ali pa »pol tvarina«, ako je^ bila sniov le dellno razdrobljena, če hočemo imeti bel papir, se »pol tvarina« še v posebnih hol en de r jih podvrže beljenju s klorom.
V sedanjih časih se papir proizvaja sikoro samo še s stroji, ki producirajo iz stalno dotekajoče tvarine brezkončen trak ali .»progo«, ki se potem navije na motovilo. Črte in takoizvaini »vodnii znaki« se dobe s pomočjo posebnih valjev, ki so špecijelino za to gravirani; med Itake valje mora pridi še moker papir. Iz m at ovila gre papir skazi re-
4.	Narodnemu	gospodarstvu	bo
vlada posvečala največjo nažnjo in bo pri tem posebno vpoštevala interese kmetijstva. Kot nujno delo v tem vprašanju smatra hitro rešitev vpra« šanja kmetskih kreditov.
Srebrniki po 50 Dfin. V narodni skupščini |je bila sprejeta nulinoisit predloga, da se izdajo srebrniki po 50 Ota. Kovaitli se bo smelo teh novcev za 560 mililjo-nav dimautiev. Velilkldsft novcev bo 36 milimetrov iv premeru. Srebra bo v novcu na 1000 gramov 750 gramov. Cisti dobiček srebrnik novcev po 10, 20 in 50 Din se bo sitekal kolt dizlreidirii državni dohodek za plačilo državnih obveznosti iz pireijšnfiih let.
81.562	—16.212	—20.398
81.293	—-16.043	—20.709
81.225	—16.493	—20.584
81.075	—>16.216	—21.101
80.823	—46.714	—21.644
80.718	—17.343	—21.907
80.810	—17.298	—21.885
	maju	Din 1.
	juniju	» 1.
	juliju	» 2.
Značilnost sedanje faze gospodarske krize je torej ta, da delavske plače mnogo hitrejše padajo nego zaposli* tev delavstva.
Celokupna dnevna zavarovana mez« da je padla v juliju za Din 619.584.80. Delavstvo, zavarovano pri OUZD«u, izgublja dnevno tako blizu ’/4 milijona dinarjev na zaslužku ali mesečno bli« zu 20 milijonov dinarjev. — Radi tega so padli dohodki OUZD«a (bolniški prispevki) vkljub povišanju tarifa od 6% na 6.5% dnevno^za ca Din 27.300 ali mesečno za Din 700.000.—.
zallne stroje, ki ga razrežejo na pole. Omeniti moramo, da je treba papirnati masi dodati liana, ker bi drugače papir šel narazen. Linn se doda papirju že v hollenderju in sicer ali rastlinski liim ali pa oni iz drevesne smole.
Rez en tega se papirnati, masi še dodajo takozivane »pdlinilme snovi« kakolr kaolin, mavec, bariit iltc., da pridobi papir na trdnosti in teži. Mlnogo vrst papirja, posebno pa belega, vsebuje tudi nekaj modrila (ainiliniskega ali ultraima-rimskeiga), to pa zato. da izgine iz papirja tisti neprijetni rumeni sijaj. Končno se pole malo pomočijo, potem poli-kajo, pri čemer se zopet posuše, nato sortirajo, presejejo, zlože ter omotajo.
Kakor srno že omenili, je treba inaipir preizkusita. Papir preizkušamo, da ga ali samo natančno pregledamo in pretipljemo ali pa ga preiščemo z mikroskopom. Pri vsaki strokovni preizkušnji se določi tudi teža papirja, iz ikoje se da sklepati na vrsto sirovim in na količino primesi. Za določevanje nekaterih vrst papirja se poslužujemo tudi posebnih vzorčnih pol.
Formati papirja
Formati papirja se po raznih pokrajinah in tovarnah zaznamujejo na različne načine in to že zaradi svoje raznovrstnosti. Najbolj poznane vrste formata, ako vzamemo kot merilo velikost pol, so: olifant, imperial, superre-gal, veliki regal, regal, median, veliki register, mali registerter mali žig.
OUZD v juliju 1932
IZKAZ
najvarnejših statističnih podatkov asa mesec julij 1932.
"			11 Povprečnina	moških	ženskih	skupaj
članov	52.773 — 13.974	28.247 — 2.651	81.020 - 16.625
bolnikov	1.075	794	1.869
	— 344	— 334	— 678
odstotek bolnikov "/o	2-04 — 0-08	2-81 — 0-84	231 — 0-30
povprečna dnevna	27-67	18-20	24-37
zavarovana mezda Din	— 2-01	— 1-65	— 2-20
celokupna dnevna	1,460.327-20	514.162'—	1,974 489-20
zavarovana mezda Din	— 520.512--	— 99.072-80	— 619.584*80
Spodnje debelejše številke pomenijo prirast »4-« oziroma padec »—« od lanskega leta t. j. od julija 1931.
Gospodarska kriza se je v juliju zopet zelo poostrila. Nazadovanje števila zavarovanih delavcev nazorno prikazuje sledeča tabela:
Število članov OUZD-a leta Absolutni padec članstva Datum	napram	letu
1930	1931	1932	1931	1930
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo!
Važno za Vas je, da veste, da so
t0	Obročne	ugodnosti	Cene	nizke!
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVO R O ČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv.	Baraga,	Šelenburgova	ulica	6
Ha} jo novega?
200 letnica, Rogaške Slatine. Rogaška Slaitiina bo- slavila v ,nedeljo in na praznik 200 letnico naselja. Proslave se udeležita med drugimi odličniki bain dr. Marušič im mariborski škof dr. Karlin.
Les, mesto davkov. Na Koroškem je mnogo ikmeitov, ki imajo velike vsote m a davčnih zaostankih, ipa davkov in e morejo kriti ,z denarjem. Zato jte odločila deželna vlada, da morejo kmetje poravnali neplačane davke namesto v denariju lahko tudi z oddajo lesa in živeža. Tudi namesto šolnine se sprejemajo leis in živeči.
'Umiranje industrije v Šleziji. Otbseg ki ga je zavizela kriza v Gornji Šleziji, je izredno velik. Že od januarja sem počiva vsakršno delo v 12 velikih premogovnikih, 4 rudnikih cinka in 3 svinčenih rudnikih. Tudi trije ogromni plavži ne gore več. Posledica tega je, da je 14.600 delavcev brez dela lin zaslužka.
Določila zia pekarne in prodajalne s pecivom. Zagrebško mestno načefevo je izdalo poseben pravilnik za osinav-ljanjie pekarn iin prodajaln s pecivom, ki ga je banska uprava že potrdila in je postal s teni pravomočen. V glavnem •obsegu pravilnik določa o notranji ureditvi teh obratov.
Hitler — državni kanoelar. Čeprav se že dalje časa govori, da je pretendent za mesto državnega kancelarja znani voditelj nemških narodnih socialistov Hitler in je bila ta govorica do zadnjega smatrati za prazno inado narodnih socialistov, talko postajajo te govorice zadinje dni vedlno bolj resne in je vsak dan pričakovati, da se uresničijo. Pričakujejo, da bo Papern rže v petrik podal ostavko.
Kartel za ključavničarske izdelke in blago iz črne pločevine. Širile so se
govorice o propasti tega kartela. T? govorice pa ne islone na pravi podlagi, vendar bo zanimalo naše čitatelje, kdo vise tvori ta kartel. Leta 1929 so sklenili sindikati za ključavničarske izdelke in izdelavo blaga iz črne pločevine v Jugoslaviji kartel. Glavni smoter tega kartela je bila predvsem npcijomaliizaci-ja proizvodnje. Drugi vizrolk pa je bila želja po ureditvi blagovnega tržišča. Ustanovitev kartela se je izkazala kot zelo dobra in posrečena misel. Priznati
Vrste papirja.
Glavne vrste trgovinskega papirja so: poštni ali pisemski papir, tiskovni, ptivhi, omotni ter kartonski. Pisarniški papir se izdeluje v »ikvart«, »oktav«, »duodec«. in ,»sedeč« formatu ter se zloži v mape po 6—12 pol skupaj; ta pisemski papir potem izdelovalci luksuznega papirja še na poseben način opremijo.
Navadni papir za pilsanje se deb po svoji kvaliteti v boljšega »pisarniškega« ter slabšega »konceptuega«.
Normalni papir se imenuje oni, ki je napravljen iz najboljšega materijala ter je določen za dokumente in druge važne spise.
Tiskovni papir se izdeluje potom rotacijskega tiska ter se dobavlja za časopise v velikih svitkih.
Papir za filtriranje ni nič drugega ne-6p pivni papir, ki je napravljen iz jako dobrih cunj.
Papiir za omotanje se izdeluje iz nebeljenih cunj, kodelje, starih vrvi ter lesne celuloze.
Patentni papir za omotanje je oni, ki se izdeluje iz rjave žagoviine, iki se je je ipreje prekuhala v pari. Iz same bele žagovime se papir za ometanje ne da napraviti; mogoč je ta proces še le tedaj, če se žaigovini pri dene celuloze.
Kartonski papir dobimo, če več pol zlepimo in potem stisnemo. Posebna vrsta papirja je papir za pretiiskanjc (Pauspapier); to je tanelk, prozoren, mnogokrat malo rumeinlkaSt papir. Svi-
pa je treba resnici na ljubo, da kartel ni bili ustanovljen zato-, da bi tovarne kopičile dobičke, ampak zato, da se cene izdelkom prilagode kupni moči in kupni potrebi odjemalcev. Res je tudi, da je ta kartel cene svojim proizvodom znižal v toliki meri, da danes tovarne jedva krijejo industrijske stroške. Kartel tvorijo sindikati za ključavničarske izdelke: Titan d. d. Kamnik; Železoraz-pečevalnica A. D., Zagreb-lBistrica; Muištad A. D.; Jelenc, Karlovac. Sindikatu za blago iz črne pločevine pripadajo: vse te tri tovarne, poleg pa še »Ferolim« v Vink,ovitih. Danes idfajie kartel na posamezne predmete 40 odst. rabata, dočim ga je bilo pred dvema letoma le 15 odst.
Delitev osješke skupne zbornice. Cim
je izšla naredba, po kateri ise dosedanja skupna zbornica v Osijeku deli, da bo imelo obrtništvo svojo, že so se pričeli oglašati proti tej delitvi. Iin to je verjetno, zakaj tudi samostojna obrtniška zbornica ne bo rešila krize, ki enako tlači in upropašča trgovino, obrt in industrijo. Izkušnja uči, da poleg svobodne trgovine uspevata prav tako industrija in obrt.
Elektrifikacijska dela TPD. Trboveljska premogidkolpua družba ruldirfčk Trbovlje je slklelnila, da izvede izpeljavo elelktr. daljnovoda 35.000 V iin ne samo 10.000 iV Ikalkolr je bik), prvotno sklenjeno. Nolvi vod bo vezal Itirainsfonmatansko ipoistajo v Trbovljah z npvoi trainsfonma-tonškio postajo v Zagorju.
Ogromen požar v Chicagu. Zadnja izdaja »Daily Expressa« poroča, da je 4. t. m. ves južnovzhodni del Chicaga žarel od plamena. Ogenj je izbruhnil v ogromnem žitnem elevatorju. Gasilo je več tisoč gasilcev. Škoda je preračunje-na nad pol milijarde dinarjev. Vzrok požara še ni ugotovljen.
'Ura brez kolesja. Ameriški inženjerlji so slkoinstmuirali uro, ki nitma kolesja, pač pa jo upravljajo štiri nikoli oisi sukajoče se maginettične ptošče (IRiotieiren-de iMaigineltlsidlieilbein). Ena plošča se zasuče olkolii isvtoje osi enkrat v sekundi, druga enkrat na imilniulto ‘iin tretja po enlkralt na uro.
Koliko moke je izvozila Jugoslavija? Jugoslavija je izvozila leltu 1931: 300.000 Stotov molke; 1922: 32(7.000; 1923 : 382 itilsoč; ,1924 : 59)1.000; 1925: 378.000; 1926: 338.000; 1027: 127.000;, 1028: 19.000; 1929: 106.000; 1930 : 75.000; 1931; 34 tisoč stotov.
leni papir je tanelk papir, ki se napoji s posebnim balzamom.
Barvasti papir se izdeluje v mnogih varijacijuh; z izdelovanjem takega papirja so zaposleni že celi obrati. Papir se barva ali že v prvotni masi ali pa se barva poteim, ko je izdelan. Ker je tašlken papir lahko na različne načine poslikan, natiskan ter izdelan, ise imenuje zaradi tega »fantazijski papir« ter se uporablja ©otem za tapetne izdelke.
Kitajski svileni papir so v početku proizvajali samo na Kitajskem in ga od tam dovažali v naše kraje; izdelujejo ga iz bambusovih mladik. Dandanes imamo za kitajski svileni papir v Evropi že polno enakovrednih surogatov. Svileni papir je prosojen, rumenkast ali sivkast ter nelepljen; uporablja se za baikro iin kamenotiisk.
Papir za umetne rože je dejansko le s tržen nelke posebne rastline, ki se v prav tanke plasti nareže. Takšen paipir je svetlobel in po sijaj-u podoben svileni tkanini; uporablja se pri nas za rože a na Kitajskem za Slikanje.
Pergamentni, papir (ras tli inski pergament), ki je sicer po svoji zunanjosti podoben predelani živalski koži (živalski parlament), dobimo1, ako namakamo nelelplljen papir več ur v razredčeni žvepleni kislini ter ga potem izperemo, razpnem o iin posušimo.
Lepenka (karton) je papir, katerega doibiimo iiz papirne mase v obliki debetih, neupogljivih pol.
Prespan se imenuje ona lepenka, ki je izdelana iiz fine koinopniine ter kofli-
3$ organizacij
Občni zbor Obrtnega društva v La: škem. V ponedeljek, dne 25. julija 1932 se je vršil v salonu gostilne Drolz« Gracer v Laškem redni letni občni zbor Obrtnega društva v Laškem. Navzočih je bilo 17 članov in strokovni tajnik Zveze obrtnih društev za dravsko ba« novino v Celju g. Drago Žabkar. Pred« sednik g. Blaž Zupanc sporoča, da je bil občni zbor redno sklican in da so bile pristojne činiteljice obveščene; konstatira sklepčnost in pozdravi na« vzoče, osobito delegata iz Celja in otvori občni zbor. V svojem uvodnem poročilu naglasa posebej vrlo matično silo obrtništva v Celju, od koder izvi« rajo vsi organizacijski impulzi. Spomni se, da bo poteklo prihodnje dni dvaj« seto leto,' odkar se je vršil v Celovcu državni obrtniški zbor, kjer je navzoč slišal, ko, se je spontano naglašalo: Ce« Ije, celjski program, celjski sklepi itd., da se moremo na celjsko obrtništvo kot nasledniki naših obrtniških očetov z vsem ponosom spominjati. Iskreno čestita predsedniku pomočniške preiz« kuševalne komisije, g. Cerovšku k nje« govomu godovanju, nato pa prečita laskavo pismo trgovinskega ministra g. Ivan Mohoriča, ki se je prav iskreno zahvalil* za čestitke. Tudi za,počete ak« cije za obrtniški dom v Laškem se spo« minja in upa, da se bo v najkrajšem času uresničila. Društvo bo obhajalo prihodnje leto lOletnico svojega ob« stoja in bo imel odbor obilo dela, da se bo obletnica dostojno proslavila.
Gosp. Peternel prečita zapisnik zad« njega občnega zbora, ki se soglasno odobri in podpiše.
Blagajnik g. Fasswald poroča, da je ’ elo društvo v preteklem letu DL; 770.15 dohodkov in Din 270 izdatkov. Računska preglednika g. Bernard Dra« go in Cilenšek Josip pa ugotovita, da sta račune pregledala in da je blagajna v najlepšem redu; predlagata blagaj« niku absolutorij. (Soglasno sprejeto.)
Na podlagi odborovega predloga se soglasno sklene, spremeniti § 8, odst.
2.	društvenih pravil tako, da plačujejo redni člani odslej letno le 10 Din člana« rine vslcd obče gospodarske krize.
Zvezin delegat g. Žabkar poroča v enournem govoru o novem obrtnem zakonu, njega dobri in slabi strani. Za svoje stvarno izvajan:e in dokazane
kor mogoče po obeh straneh stisnjena ter leipo uglajena; paipir je trd in jak ter se uporablja ;pri faibrikaciji suikna ter^v tiskarskem obratu.
Strešna lepenka je karton, ki se pomoči v vroč katran, ali pa v mešanico katirana in smole ter se potem potrosi s peskom in nato posuši.
'Papirnati »maše« je tvarina, podobna lepenki, sestoji iz papirnatega testa, kateremu se prideine še liima, gumija ali kleja, Včasih tudi nekaj ilovice iin krede; maše se lahko lakira ali poslika. Iz papirnatega mašeja ise delajo razni plastični izd Oliki.
Končno pa moramo še z žalostjo kon-statirati, da tudi papir deli z ostalimi proizvodi skupno — usodo minljivosti. Visak papir, posebno pa ni iz lesa, postane sčasoma prhel.
'Gloria papyri etiam transih
(fta$no
Osješki velesejem odpovedan. Uprava osiješkega velesejma |je 'sklenita, da v letošnji Jjeiseni ne priredi običajne velese-jemlsfke razstave in to iiz ozirov na itežko gospodarsko krilzio.
lSOletnica smrti soustanovitelja sladkorne industrije. Pred 150 leti, na dan 7. avgusta (1782) je umrl Andreas Sigismund Marggraf, veliki berlinski kemik, ki je odkril sladno snov v sladkorni pesi. S tem odkritjem je dal temelj mednarodni sladkorni industriji.
Izplačevanje vlog pri Pr^i hrvatski štedionici
Omenjamo', da se bodo zaenkrat izplačevale stare vloge, ki ne prekašajo 5000 Din, in sicer po stanju z dne 23. aprila v višini do 20 odstotkov. Vlagatelji bodo lahko dvignili prvih 10 odstotkov od 1. avgusta dalje, drugih 10 odstotkov pa po 15. septembru. Bilanca 1. hrv. štedionice za prvo polletje 1932 je aktivna za približno 5 milijonov dinarjev in je zato gotovo, da bo mogla štedionica polagoma poravnati vse svoje obveznosti.
obrazložitve je žel predavatelj vse« stransko odobrenje. Po tem poročilu se je razvila obširna debata, v katero so sc oglasili razni člani.
Soglasno se sklene, poslati častnemu članu društva g. Josipu Rebcku v Ljub« ljani pozdravni in bodrilni dopis.
Razvila se je obširna debata o nri« padnosti obrtnikov v razne zadruge, kar daje našemu obrtniku občutno bre« me glede stroškov in potov. Sklene se soglasno resolucija, v kateri zahtevajo obrtniki, biti člani združbe obrtnikov v Laškem, ki pa mora osnovati za razne obrtne stroke posebne odseke.
Prav tako je bil osvojen sklep, delo« vati pri pristojnih oblastih za uvedbo čim tolorantnejše in cene izvedbe moj« strskih preizkušenj'
S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik se še posebej pokloni obla« stvom in zbornici za TOI v Ljubljani za izkazane uslužnosti in razumevanja ter zaključi občni zbor okoli 23. ure.
Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je imela 8. t. m. popoldne izredni občni zbor, ker je bila nujna potreba izvolitve novega načelnika in podnačelnika. Izredni občni zbor je kot pooblaščen otVoril g. Hugo n Hibšer. Uvodoma se je spo« minjal smrti dolgoletnega zadružnega načelnika Frana Grabjeca. Zatem je predlagal z ozirom na potrebo (gospod Grabjec je umrl. dosedanji podnačel« nik pa se je izselil iz Ljubljane) volitev novega načelnika in podnačelnika. ter je naprosil, da ta čas volitev predsedu« je najstarejši odborik g. Rovšek. Sle« dile so nato volitve. Soglasno je bil iz« voljen za načelnika g. Hugon Hibšer, za podnačelnika pa z dvema glasovoma večine g. Josip Pogačnik. Ker je bilo treba voliti tudi revizorje, sta bila iz« voljena gg. Janko Pogačnik in Ludvik Kotnik. Po volitvah zavzame novi na« čelnik mesto in se uvodoma zahvali vsem gg. članom odbora za zaupanje. Obrazloži jim težkoče v poslovanju z nekaterimi institucijami, ko včasih na« leti na nerazumevanje in informira od« bor o novih taksah. Sledilo je čitanjc sožalnih brzojavk, ki sta jih povodom smrti g. Grabjeca poslali udruženji fotografa iz Zagreba in Beograda. Beograjsko udruženje je poslalo tudi Din 300.— za venec na krsto. Sklenje« no je, da sc pošlje pismena zahvala obema tovariškima organizacijama. K sklepu seje informira g. načelnik člane, da se je pred dnevi mudil v Ljubljani inšpektor ministrstva trgovine in indu« strije g. dr. Pavletič in je sprejemal v Zbornici za TOI zastopnike zadrug. G. načelnik je bil v družbi sedanjega g. podnačelnika sprejet in je predložil za« htevo, da se vnese v pravilnik k nove« mu obrtnemu zakonu točka o delokro« gu pokrajinskih fotografov. Omenja, da je g. dr. Pretnar, zbornični tajnik, pri g. inšpektorju zelo podpiral zahtevo zadruge, zato smatra v dolžnost, da s tega mesta izreče priznanje in zahvalo g. dr. Pretnarju. (Splošno odobrava« nje). Po dveurni razpravi o internih zadevah je bila zaključena ta izredna seja, ki daje jamstvo, da sc bo zadru« ga z mladimi in agilnimi močmi na čelu krepko razvijala, kar je pozdra* viti in želeti.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE I
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam :
Sprememba zakona o davku na poslovni promet
Finančni minister je predložil skup* ščii zakonski načrt o spremembi zako* na na poslovni promet. Zakonski na* črt, -kateremu je skupščina že priznala nujnost, se glasi:
Čl. 1. Prvi odstavek 6. člena zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922 se spremeni in se glasi:
Davek na poslovni promet se določa z dve od sto, za promet z luksuznimi predmeti pa poleg tega še z 10 od sto od prejete vsote ikot plačilo. Kateri predmeti se bodo smatrali kot luksuz* ni, bo odredil z uredbo finančni mini* ster v snorazumu s trgovinskim mini* strom. Za nekatere predmete in posle se more davek na poslovni promet no odredbi finančnega ministra določe* vati in plačevati pavšalno, toda na pod* lagi davčne osnove, ki se določa po sporazumu ali z ocenitvijo.
Čl. 2. V § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem dav* ku na poslovni promet z dne 31. marca 1931 se črta številka »500.000« in me* sto nje postavi številka »250.000«. Ta odredba velja tudi za splošni davek na poslovni promet.
Čl. 3. Podjetja po § 6. zakona o skupnem davku na poslovei promet z dne 12. avgusta 1930 so dolžna v vsa* kem posameznem slučaju izdajati fak* ture za blago, ki ga stavijo v promet.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo objavljen v »Službenih novinah«. Po povišani stop* nji v smislu čl. 1. se bo pričel davek določevati začenši s 15. avgustom 1932.
Obvara pred zastrupljenjem s plinom
V Zagrebu živeči tehnik Ivan Lasz* lo, ki je baje stopil pred jaVnost z že več izumi, je v družbi s kleparskim mojstrom Gjuro Heinellom iz Gjorgje* vičeve ulice iznašel važen izum, ki ga je že dal patentirati pri patentnem uradu za zaščito industrijske svoiino. Gre namreč za aparat, ki po izjavi obeh izumiteljev izključuje možnost vsa* kršnjega bodočega zastrupljenja s plinom. Številne nesreče, ki so se do* gajale vsled neopaženega uhajanja pli* na, so že pred leti vodile do tega, da so se začeli baviti tehniki z mislijo, kaj izumiti za preprečitev nezgod po plinu vsled neprevidnosti ali pomanjkljive zračne tesnosti plinske cevi. Berlinska univerza je že pred vojsko razpisala nagrado za tistega, ki bi izumil pripra* vo za odvzem strupenega učinka ob uhajanju plina, toda nagrada je ostala nedotaknjena. Oba Zagrebčana pa sta si izbrala drugo pot. Pri njunem izumu ne gre za odvzem ali zmanjšanje stru* penega učinka, temveč za aparat, ki ob uhajanju ali popuščanju plina avtoma* tiono zapre plinski vod. Aparat je po izjavi obeh konstruktorjev po svoji obliki in manipulaciji sila enostaven in more biti brez ovire nameščen v vsa* kem prostoru. Za izum, ki je bil de* imonstriran pred več strokovnjaki, se baje že interesira neka francoska fi* nančna skupina, ki ga hoče odkupiti in plasirati. Ce se ta izum obeh Zagreb* čanov v praksi resnično obnese, potem bomo to lahko s posebnim zadovolj* stvom beležili.
dbodave
in Cicitacije
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg cikorije, 2400 kg svinjske masti, 3600 kg koruznega zdroba in 1200 kg terpentinovega mila za pranje.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ključev za matice, francoskih ključev, klešč za cevi itd., glede dobave električnega materijala in vijakov z maticami.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2300 kg strojnega olja, 500 kg petroleja, 300 kg bencina in 500 kg tovotne masti.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov .rudarski}! kladiv, 400 m konopnenih cevi, 206' kg vijakov z maticami in 1000 kg pocinkane pločevine.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih knjig.
Bakrene, medene in aluminijaste predmete
r
za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
M
■v-
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradom štev. 9 (ob koncu StreliSke ulice)
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede glede dobave električnega stroja ter glede dobave električne ure.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave strojev.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave čopičev, ščetk, smirka, steklenega ipapirja, svinčenega minija, barv, lanenega olja, mila, sode, stea-
rinskih sveč itd. ter glede dobave platna in sukanca; do 4. septembra t. 1. glede dobave bombaža za čiščenje in jadrenine; do 5. septembra t. 1. glede lanenih in bombaževih krp za čiščenje; do 6. septembra t. 1. glede dobave vazelina, strojnega olja, petroleja, srebrnega nitrata, amonijaka, kristalne sode, gumiarabika; do 8. septembra t. 1. pa glede dobave cevi.
Dne 22. avgusta t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave moke, leče, sladkorja, kvasa, olja in krompirja.
Oddaja zgradbe drenaže se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. avgusta t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Prodaja. Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Dravski žandarmerijski komandi v Ljubljani licitacija glede prodaje 1855 kg raznih krp in 708 parov ponošenih čevljev.
Dobava mesa. Dne 20. avgusta t. 1. se bo vršila pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933.
Oddaja zgradbe objektov in cest v Novem mestu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave električnega motorja; do 25. avgusta t. 1. pa glede dobave električnega materijala.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave knjig za matrike; do 16. avgusta t. 1. pa glede dobave parnih ventilov in 50 komadov električnih žarnic.
Direkcija državnega' rudnika Velenje sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg bučnega olja, 2400 kg riža, 600 kg kave in 20.000 kg pšenične moke.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg ovsa, raznega železa in pločevine ter materijala za popravljanje avtomobilov.
Oddaja adaptacijskih del 3 zgradb v Novem mestu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 1. septembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe glede dobave lesa, pločevine, železa, vijakov, matic zakovic, žebljev, minija, lanenega olja, katranskega laka, smole, molinos-platna itd.
Oddaja državne pšenice v mletje. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Intendanturi komande IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede oddaje 10,000.000 kg državne pšenice v mletje.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave krovne lepenke.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
VeCesejtni
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA, Maaary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pofilljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon interurban St. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve-, tri in sedem ton nosilnosti.
Telefon interurban St. 2157.
Velika razstava »Živalce« bo v času od 3. do 12. septembra na velesejmu v Ljubljani v paviljonu J. Odbor vabi vse članstvo in ljubitelje reje mladih živali, da se udeleže razstave. Razstav* ljati morejo samo člani društva »Žival* ca«. Član lahko postane vsakdo, kdor plača letno članarino 24 Din in 2 Din za člansko izkaznico s pravili. Razsta* va »Živalce« bo urejena po skupinah. Takoj pri vhodu bo književnost poleg kožuhovine in izdelkov iz usnja. Dalje bodo razstavljeni kunci in bobri, psic* ki, mačice, morski prašički in bele mi* ši. Zatem bo oddelek za predmete in razne vrste krmil, dalje bo videti kon* trolna gnezda, napajalnike, umetne koklje, valilne aparate, orodje za kapu* njen j e, tehtnice za jajca, stroje za ml e* tev kosti, žične kletke za ptice, jasli in kletke za kunce, škatle za prenos jajc in enodnevnih piščet. Dalje bo poseben oddelek domačih in tujih ptic. Zatem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi. iKončni oddelek je namenjen kokošim, racam, gosem in puranom. Razstavnina za perutnino in kunce znaša 10 Din, za golobe, gTlice po 5 Din od kletke za ves čas razstave. Drugo po dogovoru.
Pozor gg. trgovci in obrtniki!
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII
Žibertova ulica št. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu In načrtu in se priporočam.
Delo solidno 1
Društvo razpolaga samo s kletkami za perutnino, kunce in golobe. Za druge živali, kakor ribice, ptice, bobre »Nu= trija«, si morajo razstavljalci preskrbe* ti sami kletke, odnosno posode. Hrano in snaženje za časa razstave oskrbuje društvo. Prijavne pole naj pošljejo raz* stavljalci točno izpolnjene do 10. t. m. zaradi pravočasnega vpisa v velesejem* ski katalog. Na prepozno došle prijave se odbor ne bo oziral. Od prodane ži* vali obdrži društvo 10 odstotkov od* kupnine. Zaradi tega naj člani navede* jo najnižjo prodajno ceno. Živali, na* menjene za razstavo, naj pošlje član* stvo v prostornih zabojih, opremljenih s točnimi podatki o njih vsebini. Bolne in za razstavo neprimerne živali bo ve* terinar zavrnil. Zaboje iz razstavnimi predmeti in živalmi je opremiti z oz* načbo »razstavno blago« in nasloviti na velesejem, Ljubljana, gorenjski kolo* dvor. Vsakemu razstavljalcu se brez*
{>lačno vrne razstavljeno blago po že* eznici.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA: LJUTOMER
Telefon Sl. 2508
Telefon št. 2508
Ražun pri poitnl hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne s vrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na teko« račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
uredu* Vladimir Pfeifer. - Za konaorcij »Obrtne«« Veetalkac Josip Rebek. - Ttoka Narodna tiskarna. Pr-datavnlk Pr. Jeaerftek. Vsi v Ljubljani.