Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. I Din. SHhIui*! Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša^etno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 I. LITO Murska Sobota, 28. maja 1939. ŠTEV. 11. Oficijelne objave glavnega odbora »Prekmurskega tedna" Predsedstvo glavnega odbora »Prekmurskega tedna" razglaša, da so do sedaj zaključene glavne predpriprave za prireditev velike gospodarske in kulturne razstave, ki bodo od 17. do 26. junija t. 1. v Murski Soboti. Oficijelna otvoritev »Prekmurskega tedna" bo v soboto dne 17. junija ob 10. uri predpoldne na razstavišču. K oficijeini otvoritvi bodo povabljeni predstavniki kr. vlade in banske upra ve, nadalje predstavniki raznih oblas-tev, ojganizacij in korporacij Prek-murja, Medjimurja in Pomurja. Po do sedaj dospelih poročilih bodo razne organizacije, društva in korporacije za časa »Prekmurskega tedna" organizirali razne prireditve. POLITIKA Knez namestnik Pavle in kne-ginja Olga sta se prejšnji ponedeljek vrnila iz Italije v domovino. V Ljubljani jima je bil prirejen svečan sprejem, prav tako tudi v Beogradu, kjer jih je med številnimi odličniki pričakoval tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Meseca avgusta bo v Beogradu velik kongres vojnih invalidov iz vse države. Eden izmed voditeljev HSS je na nekem zborovanju rekel, da mora priti do sporazuma, ker zahteva to interes države. Sestal se je gospodarski svet Balkanske zveze, da prouči vsa gospodarska vprašanja, ki zanimajo države zaveznice. Pri Zvezi narodov je protestiral bivši albanski kralj proti zasedbi nje gove države po italijanski vojski. Francija posreduje med Anglijo in Rusijo za sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči. Hitler je pregledal vse utrdbe vzdolž nemško francoske meje. Isto je napravil, na italijansko francoski meji Musolini. Časopisi mnogo pišejo o tem. V Madridu se je pred generalom Francom vršila velika vojaška parada, pri kateri je sodelovalo nad 200 000 vojakov. To je bilo zadnje vojaško dejanje v Španiji, ki hoče od sedaj naprej posvetiti vse sile obnovi upo-stoiene domovine. Med Anglijo in Turčijo je bila sklenjena zavezniška pogodba. K tej zvezi bo sedaj še pristopila Francija. S tem bo ustvarjena pomembna vojaška. tfozveza z namenom, da se utrdi mir v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Predsedstvo PT je d « danes prejelo prijave od Združenja trgovcev v Murski Soboti oziroma Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani, za oficijelno otvoritev »Trgovskega doma" in za trgovski kongres, nadalje prijave od Meddruštvenega odbora, Sokola, SK Mure, mestnega odbora Aerokluba »Naša krila" za športne in prosvetne prireditve. Vršijo se tudi priprave raznih šolskih vodstev za po učne ekskurzije šolske mladine in priprave gasilstva za velike gasilske vaje. Natančen spored vseh gospodarskih, prosvetnih in kulturnih prireditev, ki se bodo za časa »Prekmurskega tedna" vršili v Murski Soboti, bo v sporazumu z vsemi zainteresiranimi prireditelji pravočasno objavljen. Vodstvo PT pozdravlja inicijative zgoraj omenjenih organizacij in društev, katerim se za njih pomoč pri delu za čim efektnejšo in čim pestrejšo izpopolnitev programa raznih prireditev najtopleje priporoča, obenem pa vabi še ostala društva in organizacije, ki se za sodelovanje še niso odločili, da s svojimi prireditvami javijo svojo udeležbo. Želja vodstva »Prekmurskega tedna" je, da na tej veliki gospodarski in kulturni prireditvi sodelujejo prav vsi, ki čutijo veselje in dobro voljo veliki stvari koristiti. — Uprava. VELIKA TOMBOLA Vsem je še v spominu velika tombola, katero je priredil leta 1937 športni klub Mura. Prebivalstvo soboškega, lendavskega ljutomersko-radgonskega sreza se je udeležilo te tombole. v spominu so nam še lepi, številni dobitki in tudi tega nismo pozabili, da se je publika direktno trgala za tombolske karte. Športni klub Mura bo tudi letos dne 9. julija priredila tombolo, ki bo po organizaciji sodeč še večja in dobitki še lepši. 15 prvovrstnih novih koles (biciklinov) svetovnih znamk, 40 ženskih ip moških ur nad 1500 krasnih dobitkov bo v skupni vrednosti Din 30.000. Tombolske karte po ceni Din 3.— bodo od 10. junija dalje na razpolago v trgovinah v M Soboti. Celokupna zasejana površina s pšenico v Evropi znaša v 1. 1939 27,627.000 ha. Jugo goslavija je na 5 mestu s 2.130.000 ha s pšenico zasejane površine. Nov vozni red na outobusni progi Murska Sobota—Slatina Radenci Dne 28. maja 1939 stopi v veljavo na autobusni progi Murska Sobota—Slatina Radenci poletni vozni red Autobus bode vozil ob četrtkih, nedeljah in praznikih trikrat dnevno. S tem voznim redom bode omogočeno tako zdraviliškim gostom kot našim po-setnikom zdravilišča Slatina Radenci prebiti ves dan tam in ker je ugodna zveza za povratek. Upoštevala se je pri sestavi želja potujočega občinstva in se vrne autobus že tako, da je ob 20. (8 uri zvečer) zopet v Murski Soboti V boljšo orijentacijo odhodnih in dohodnih časov podajamo detajlni vozni red na tej progi: 8 25 14 25 18.45 odh. Murska Sobota, p. t. tt. prih. 930 15.30 20.00 8.27 14 27 18 47 1 Murska Sobota, Glavni trg A 9.28 1528 19.58 7 8 40 14.40 19 00 9.15 15 15 19.45 9 8 45 14.45 19.05 I 9.10 15.10 19.40 12 8 55 14.55 19.15 prih. Slatina Radenci .... odh. 9.00 15.00 19.30 Murska Sobota, p. t. tf. 5— Tišina 650 2— Petanjci 8 50 3 50 2 — Slatina Radenci Izpred sodišia Nevarni tatovi. Kosi Milan iz Male Nedelje je bil že večkrat obso jen radi tatvine. Vendar ga pa stroge kazni niso izučile. Preteklo leto si je našel vrednega tovariša v Novak Ig nacu iz Sv. Križa pri Ljutomeru. Zločinca sta se dobro razumela ter sta izvršila v Ljutomeru in okolici nekaj dobro pripravljenih vlomnih tatvin. Poleg tatvine pa se je Kosi udejstvo-val tudi na drugih poljih, udeležil se je po možnosti vsakega pretepa in je z nožem težko poškodoval Razlaga Alojza in Toplak Lovrenca. Zločinca sta svoja dejanja pred malim senatom okrožnega sodišča skesano priznala. Sodišče je obsodilo Kosija na 1 leto in 6 mesecev, Novaka pa na 1 leto in 4 mesece, robije. Skupno z Novakom in Kosijem pa je bil obsojen tudi Vičar Anton na 500.— Din denarne kazni, ker je kupil od Kosija ukradeno puško. Istega dne sta se zagovarjala tudi Dervarič Alojz iz Petanjcev in Rajner Franc iz Kroga. Oervarič in Rajner sta hotela dobro živeti. Delati nista hotela. Dogovorila sta se, da se bosta po-služila nedovoljenega načina, da prideta do denarja. Zato sta se večkrat podala v bližnje štajerske vasi, kjer sta kradla žganje, vino, žemlje, špe cerijo in druge predmete, kar so njuni dolgi prsti dosegii. Mali senat je obsodil Dervariča na 1 leto strogega zapora, Rajnera pa na 1 leto in 6 mesecev robije. Zaradi vina v zapor. Lenarčič Lovrenc z Rožičkega vrha je imel rad dobro kapljico. Doma ga ni imel zadosti, zato je šel po vino tja, kjer so ga imeli v izobilju. V Radencih je našel primerno klet za svoje uspešno udejitvovanje. Napravil s! je ključ ter je nosil vino na svoj dom. Vsega skupaj je odnesel nad 300 1 dobrega vina. Lenarčiča so pa zalotili in ga je soboško sodišče obsodilo na 4 mesece strogega zapora. Nemčija kupuje naš les Na podlagi posebnega dogovora, ki je bil sprejet v aprilu t. 1. med Nemčijo in našo državo, se nemški trgovci zelo zanimajo za naš les Upati je, da bomo v kratkem Izvozili v Nemčijo večjo količino lesa. MIMO NAS Novo šolo že imamo — na papirju. To še ni mnogo, a vendar je začetek O koliko truda je bilo treba, preden so pravi gospodje po-kimali z glavo in izrekli čudovito besedo: .No, naj pa bo!" Daje smo bili preveč sitni in le radi tega so nam odprli vrata do „pinke-pinke", brez katerega ne moreš na svetu ničesar Radi otrok res ne bi bilo treba nove stavbe, niti ne radi učiteljstva Otroci so se že kar navadili, prijaznih zgodovinskih prostorov, v katerih so že pradedje trgali hlače in lovili špilje iz mesa. Malo zatohlo je res bilo A kaj za to! Deset mesecev v letu se že vzdrži, potem pa so itak počitnice. Otroka pa se tudi ne sme razvajati Kako se bi pa znašel pozneje v življenju, če bi iz luksusa prišel pod kap neusmiljenih razmer. Sploh pa, kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni. Če se je kje ta pregovor uveljavil, se je pri naši šoli: Vsi so bili strašno zadovoljni — ko so jo zapuščali- Da bi pa radi učiteljstva zidali novo šolo, tudi ni potrebno Revmatizem jih že večina ima, in po zakonu, kjer je eno telo ne more biti drugo, še en revmatizem ne morejo dobiti. Zdravstvena plat je s tem urejena, kar je z ozirom na današnjo dobo, ko visoko dvigujejo prapor socialne higijene. povsem v redu Ni še dolgo od tega, ko so sezidali barako, ki je imela le eno edino majhno napako, da je pozimi bila neuporabljiva Ta napaka bi se dala odstraniti le tako, da bi se odstranila tudi baraka Mogoče so. pa to bili motivi, da so naš župan in drugi našli odprta ušesa in dosegli tisti čudotvorni: ,Naj bo !''.na katerega smo čakali leta in leta. Kdaj bodo začeli z zidanjem je še velika tajnost Še bo preteklo precej vode po šolskih stenah, preden bodo šle v pokoj, ker pač beograjski mlini počasi meljejo. Zato pa sledeči predlog: Napis: ,.Ljud-ka šola' moramo čimprej odstraniti- Domačini itak vedo kje je. tujcem pa ni treba znati To je važno za . Prekmurski teden'-- Če pa že mora biti napis na pročelju, potem pa pod stari napis še stavek : ,,Oprostite, saj bomo zidali", da nam ne bo treba hoditi mimo tujcev sklonjenih glav POZOR! {? k™p°n Din 40.- ^ kg. Mw Ml fSB ostal #» . . . Vratovina Din 22.— za kg. . . . . o Imamo na zalogi: okrojmna Din i6.~ za kg. pofmM po na nflp cenah. BAfA! Palift sta vhiiper prišla Števan: Dober deti bog d^j Jdaoi. Jinoš: Bog dij. Dugo sam Vis že nej vido, včrte mi, ka ste nam falilili. Ka je z Vami, nej Vis videti, nej od Vis čflti, ka tou pomeni? Števan: Tomi se Vi čBdujete, če se Vis Sobočancov ogiblemo? Če smo tuhi, tiidi tou mi svoj pomen; če se ne kižemo tiidi tou je melo svoje zro-ke. Itak se pa nešterni gospodje bole brigajo za nešterne vesničare, kak pa za svoje nijbougše prijateie. Jinoš: Vendar pa je tou predugo. Lini od žčtve mao nej ste se več oglisili; v5rte mi, ka ste nam falili, nej samo sabočanom, tudi iz dragih krajov je prišlo več pitanj, ka je z našim Števanom Jonošom. Prosim Vis, povejte mi kak je kaj pri Vis? Števan: Istino mite, po žčtvi sva se videla zidnjikrit. Znite Janoš, tak je prišlo na nešterne vesnice, ka so začnoli preveč prizno slamo mlititi. Kmet ali pa mašinski vert, obadvi sta nezadovolniva. Zmes pa ešče kakšo mnenje i pitanje od mašinistrov, šteri bi se mogli za vse drflgo brigati, sa mo ranč za tisto nej šterlm škoudijo i vničavajo tak kmete kak mašinskoga v&rta. Sovražnih lOdi je pa zadosta. Tak vslgdir gor pliča tisti, šteri v vesnici kakšo rejč mi, od šteroga mi-jo bojazen, da ne bi poustao konku rent, ali preveč prilObleni, da bi ga Ifldstvo preveč vzdignolo. Tak je kmet vsigdir na slabšem kak mašinski vert. Jinoš: Vej pa lini je nej bila tak slaba žčtva. Vi se bole toužite kak je potrebno. Mite pa dobre zdrzne mo-že, šteri so za Vi6 rejč vzdignoli i Vaše nevole prikizali. Števan: Znite na jesčn je prišla gotova bolezen i se je ti niglo širila i je rivno tikše ludi prijela, šteri s j vBpali kaj povedati proti mašinskjm vertom. Tak so se ednomi zamašile lampe, driigomi je bolezen v glavou vdirila i je samo premišlivao, tretji je mogo iti v izolirnico, gde je nišče nej mogo do njega. Delavcom so za volo zagviišanja betega nej dili izkaznic, tak je mašinski vert z mašinistri delao, ka je ščeo, pa se je jesenska mlatidev (proso pa hajdina) brez motenj vršila. jinoš: Ali zdaj ste se toga betega vendar rešili, se dale več ne širi? Števan: Nej smo se rejšili, ali po-pusto je nikeliko. Ne bi pa bio beteg tak nevaren, če ne bi bilou teliko ves-nički znanstvenikov, šteri pri betegi z svojov vseznanostjov nastoupijo kak Joško zdravitelj pa ešče kakši drugi števangje. naslednje pa vse vesničke babice, Franček pa Nemec, na konci pa naj se od bolezni široki svejt seznani, nastopa pisitelj Apoštol v imčni prvoga Človeka. Jinoš: Žalostno stinje je tou bilou i vdrte mi, da mi srce henjiva biti; zdaj gda Vis zarazmim kelko teškouč i nevole mite na vesnici. Ne ide mi pa v glavou, da se takši razširji va jouči betegi od vesničkih prorokpv pomagajo širiti. Čti dno je tou ka tisti, šte-ri bi z nijlepšov pčldov mogli iti naprej, tisti šteri drugim zoijo povedati, kak se moreš držati čisti, kak moreš biti, da naprej prideš, kak moreš biti vdren — svojoj gradi, zemli, ne po-roigajo stavlati beteg, nego ga z ve-sčljom glisijo brez premišlenja, dali ne bo škodilo njivi, štera je postiv-lena v prelog i se orinje teiko izvršiva. Števan: Drigi Jinoš 1 Nij tij bi Vam rokou kalno, ka ste me razmili i previdite ka se našim niiternim dobrim kmetom godi. Ali nepozibte, pride na vsakšega, kolera pride. Pri nis tak privijo: što driigomi jamo kopa, sam v njo spadne. Jinoš: Tou pa istino mite. Jes bi Vam lejko vnougo takših našteo. Števan: Tak je, boža vola je vel-ka, tak je že eden naš takši zdravniški pomagiS sam v beteg spadno pa je v izolirnici, ka naj šmarnični beteg ne razširi. _ Ob driigič sta se najšla Janoš : Dragi Števan 1 Vsaki človek ima nagib za kakšno bolezen. TBdi v vsakši osebi ima beteg, eni vekšega, drugi menšega, ali tou su betegi ste rimi lejko brez vsega dela ; tudi naj večkrat nevej za njega. Dostakrat človeka zdravniki na beteg spominjajo, ali največkrat je že beteg takši, ka brez njega nemrejo biti, ka so se ga tak privadili. Števan: Preveč mi Jepou tou po varoškom tolmačite. Po našom ves-ničkom bi Vam jes nači povedau. Vsakši človek ima falinge, eden vekše driigi menše. Samo na ednom se vidi slama za tron, na dragem pa tron za slamo. Vsakši vidi drugega falinge rasklada ali sam svoje redko vidi. Poštenje je človeki, šteri svoje falinge prizna ter jih odpravlja. Nepošteno je pa če dragega falinge na velki boben gor kuče, svoje pa zakriva. janoš: Jas sam šteovednoj nem ško] knigi sledeče: Živo je v ednoj vekšoj vesl velik človek spostovani, vse se je njemi ponižavalo, njegova reč je bila za lUdstvo kak sveta rejč. Ladi je karao, na dobro pout spravljao, vse priznanje uživao, od vse strani, tUdi od visokih vučenjakov se njemi veliko priznanje davalo. Tou je šlo vse koz'lejta in lejta. Ta veliki človek je pa tadi dobo nekšo bolezen. Bolezen je želejla ešče vekše napore, tak ka je njegovo delo, njegova rejč, njegovi napori so presegali njegov delokrog daleč prek onoga za štero je bio pooblaščen. Tej bolezni je pomagala ženska, štera je bila popolnoma drugoga osvedočenja. Nastopala javno, ter laskavo pisala o njem nej strašljivo, ja ešče se v peneznevoda-vanje spustila, kapila knjige, molila človeka, podana za povzdigo slavje tega velikega človeka. Bolezen Veli-koga ja na gotovo vreme presegnola svoje meje, ter se je vse začelo čBdi-vatl, kak je tou mogouče. Napisano je bilou in so ščeli vdrvovati, tfidi ne bi vOrvali če ne bi sam izdao pisanja. Velika slavnost osvetek našega... Potek slavnostni napisan. Na gotovo protavanja, se je vendar slavnost nej vršila v formi kak ga je zamislila ženska drugega osvedočenja. Itak lejpa velika slavnost, dosta ludi, častitki, vse se je tradilo, da naj itak slavnost, štero je bilo dano medtem drugo ime, dobro preide. Lejpe pesmi dalarde, goslarje s trompdtami pomagajo. Banket veliki, svetešnji govori, ali vendar zatišje. Eden funkcijonar tega osvetka nej vzeotau. Drugi funkcijonar je bio na osvetki ali banketa nej vzeu tau, ker je imao v drugoj funkcijo isto navzoči biti, kde se vršilo posvečavanje in bi tam zakesno, če bi se banketa udeležo. Tudi je falilo mnogo njegovi somlšlenikov. Minula je slavnost vse tao. Velikoga človeka je bolelo, zakaj te eden funkcijonar nej v tau vzeo banketa. Zgodilo se je pa, da se je vršila na drugom kraji palik velika ludska slavnost, štera nej je bila po voli velikoga človeka, ker so se ceremonje slavnosti križale njegovega osvedočenja, čeravnoč na tej njegovi slavnosti so se šSele ceremonje v istoj formi vršiti. Te funkcijonar je na tej ladski slavnosti tau vzeo ter je uživao spoštovanje, če je ranč prosti človek in nej kakšega velikoga vovučenja. - Pride pa veliko spra višče na šterom so samo voadebrani in zatou voposlani zrejli možje v tau vzeli. Na tom spravišči pa se raz pravlalo tadi o tem velkem človeku Pri tej priliki je te prousti človek, kotriga toga spravišča, funkciionar si dovolo segnoti v beteg toga velikoga človeka. S prostimi ali itak prebranimi rečami je pitao po betegi ter po kazao na videče rane človeka, tadi prosi naj se takše betege ne nosi, ker bi tou škoudilo našim. Takši beteg nsm prepovedujejo naši vrači ; tudi naši starci in starišje takoga betega nej so priznali. Prousti človek dob! po končanim sprivišči od več vučenih hvilo za tako tejpo razklidanje. — Vse to je pa velikoga človeka tako razburkalo, ka za pir dni pošlje pismo prostorni človeki, v šterom njemi med dragim pri vi: Naša pota se tilajo, Boug se mi usmili več tam v bližini biti, obžaluje občevanje prostoga človeka ter ga v pismi pošlje naj ide na oni svejt, gde se blijzenstvo deli, gde matere svojo deco nači objemajo, naj dobi drugo mater — božjo. Napiše v ednom vddivanji na toga prostoga (brez imena) apoštolske reči; ne misleč na s£be, da bi one reči on sam pri sebi mogao najprvle osvojiti. Nemislčč rizne druge izvajo-če kritike prestopkov ženitev, nemis eč na pomagačico ousvetka, nemisleč na svojo kiinjo. Tadi nemislčč svoje so-družbenice na veselici. Zgodi se pa, da njegov najbougši soused ima koline. Navada je da vse prijitele pozove. Na tej kollnaj naš velki človek se veččr precej v noč pri-jiteljsko dobrom razpoloženji veseli z kolegom dragoga osvedočenja; ali krati, brani, kira vse drage, če tou viipajo včiniti. Vidite drigi Števan, ka jes smem tou Vi nesmete, ka Vi smete jes ne-smem. Človeško živlenje je tikše: eden sme grešiti i ga hvilijo; dragi dela dobro i ga grajajo, kak se komi dopidne. Zdaj pa premišlivlite, pa ne dajte se zapelati v kakše razlaganje betegov. števan: Razmim Jinoš. Eva je tudi Adama zapelala. Tujskoprometni tečaj Kr. banska uprava priredi 7. junija 1939 v Grajskem kinu v M. Soboti brezplačen enodnevni tujskoprometni tečaj. Predavali bodo: gg. Sottler Joško, banov, referent: Turizem vobče ; Lan Anton, ravnatelj ljubljanske mestne vrtnarije: Polepšanje zunanjega lica tujskoprometnega kraja; Loos Josip, ravnatelj Tujskoprometne Zveze iz Maribora: Tujskoprometna propaganda; Dr. Vrtovec Josip] šef Zdravstvenega doma iz Maribora: Higiena in turizem. Med predavanji se bodo predvajali filmi Predavanja bodo od pol 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Priporočamo gostilničarjem in njihovim uslužbencem, trgovcem, občinskim uradnikom, obrtnikom, učitelj-stvu, posestnikom, posebno pa mladini, da izrabijo priložnost in se udeležijo tečaja. Prijaviti se je pismeno ali ustmeno čimprej pri Tujskoprometnem društvu v M. Soboti (Pisarna cestnega odbora). BHfl3SK[HlHD^WUHSHfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 25. V. ob 20.30 uri v soboto, dne 27. V. ob 20 30 uri ŠPORTNI VELEFILM LJUBIMEC OXFORDA Lionel Barrymore Vivien Liegh Robert Taylor Maureen O. Sullivan V nedeljo dne 28. V. 1939 ob 11. uri 15 min. ljudska predstava Ljubimec Oxforda Znižane cene : 2 —, 3-—, 5 — din. Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in predigra- PREDSTAVE: v nedeljo, dne 28. V. ob 15 15 url ob 17 30 url LJUBKA ZGODBA in ob 20 30 uri PRINCEZA DAGMAR" H1LDE KRAHL RAOUL ASLAN (Dekliški penzionat) Režija: Geza v Bolvary V pondeljek dne 29. V. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „PRINCEZA DAGMAR" Znižane cene: 2 —, 3—, 5— din PREDSTAVE: v ponedeljek, dne 29. V. ob 1515 uri ob 17-30 uri in ob 20 30 uri v torek, dne 30. V. ob 17 30 uri RAZKOŠNA OPERETA in ob 20-30 uri „Noi v maju" Marika Rokk Viktor Staal Oskar Sima Dodatek: Najnovejši „Alia-Journal" in predigra. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Ljubimec Oxlorda. Ameriški dijak, junak na športnem polju Lee Sheridan je prišel v Oxford. Oksford ga hladno sprejme zato hoče odpotovati, saj je med tem zgubil tudi prijateljstvo Molly Blaumontove. Prej pa še zmaga v lahkoatletski borbi ter spozna koketno Elzo, ženo nekega knjigarnarja. Prepad med Leem in Molly postane še večji. Vsi študenti ga prezirajo. Njegov tekmec v ljubezni je Paul, s katerim dejansko obračuna Paula vjamejo, Lee zbeži. Paul se izdaja za Lee-a. Ta bojazljivost in zahrbtnost je povod, da je simpatija dijakov spet na Lee-vi strani. Razmerje Paul-Elza povzroči javen škandal. Tudi Lee-a se hoče oblatiti . . . Napeti prizori slede drug za drugim, do srečnega konca in zadovoljnega zaključka. Princesa Dagmar. Otožna princesa Dagmar, odhaja v svet, med svoje sevrst-nice, v dekliški internat. Njenim tovarišicam nI všeč princesa zato, ker je princesa. Spretnost, gibčnost in sposobnost za življenje je je v internatu merilo za človeka. Teh vrlin pa Dagmar nima, kar je povod neprestanim sporom med njo in Ruplijem, profesorjem telovadbe. Iz tega vsklije velika ljubezen princese Dagmar. Svojim starišem odkrije srce, odreka se svojemu naslovu in položaju ter hoče z Ruplijem ustanoviti telovadno šolo. Vse to je napravila brez Ruplijeve vednosti. Na dvoru princesinih starišev izbruhne vihar ogorčenja. Dagmar mora iz internata. Poštenega Ruplija zagovarja ravnateljica internata. Minejo leta. Dagmar se je poročila. Rupli je ustanovil svoj lastni telovadni zavod, v katerem vzgaja Dagma-rinlnega sina. Zbude se lepi spomini na leta velike ljubezni. Majska noč. Radi divje vožnje so lepi Ingi odvzeli šofersko legitimacijo. Kljub temu se pelje dalje in povzroči karambol. Inge zbeži. Hoče na pariški ekspres, a ta ji pred nosom odpelje. Na postaji se spazna z uslužnim Wil)y Prinzem, a ko ji je ta zrastel preko glave, Inge ponovno pobegne ter skoči v najbližji avtobus, ki odhaja v neznano smer. WiUy ji sledi. Avtobus obstane na bregu krasnega jezera. Med tamkajšnjimi gosti opazi Inge moža, s katerim je imela karambol. To je slamnati vdovec Waldemar, ki ga Willy dobro pozna. Oba ponovno zbežita in celo ponoči preplavata jezero do druge obale, kjer se skrljeta r neko hišo. Toda ta hiša je WaIdemarova in ko ta prihaja z neko damo domov, se presenečena Inge skrije pod posteljo. Zmeda, presenečenja. loge ponovno zbeži. Wtllya najde pozneje in oba skleneta, da ostaneta do smrti skupaj. PREKMURSKI TEDEN 1f.-26. VL 1939. Polovična vožnja. Mladina na Prekmurskem tednu OppBiB ..Prekmurskega tednu" je razposlala vsem Šolam v m.-soboikem, lendavskem In ljutomerskem srezu sledeče vabilo: Uglednemu upraviteljstvu! Najdostojnejša proslava naše 20 letne svobode bo „Prek-murski teden" od 17. do 26. junija 11. v Murski Soboti. Razne gospodarske in kulturne razstave bodo pokazale sadove našega dela v pretekli dobi. Zavedajoč se naše dolžnosti do doraščajoče mladine, ki naj ob naših razstavah in prireditvah dobi najnazornejši vpogled v kulturna in gospodarska ustvarjanja naše pokrajine, smo se odločili organizirati skupne obiske razstav. V želji, da naši mladini nudimo čimveč, se nam je posrečilo dobiti kulturne filme, ki jih bomo predvajali mladini. Da omogočimo obisk tudi najrevnejšim otrokom smo določili vstopnino na razstavišče pri skupnem obisku Din !.- prav tako tudi za obisk kulturnih filmov Din 1.- Radi smotrene izvedbe organizacije skupnih obiskov Vas prosimo, da nam čimprej pošljete spodnjo prijavo. Ker pričakujemo baš s strani šolske mladine velik obisk, bomo primorani določiti dan, kdaj se bi Vaša šola ogledala razstavo. Razumljivo je, da bomo pri tem vpošte-vali vse Vaše želje. Uverjeni smo, da boste v polni meri vpoštevali naša stremljenja in se odzvali našemu vabilu, da tudi otrokom Vaše šole nudite priliko obiskati našo največjo kulturno in gospodarsko prireditev, ki bo po svojem obsegu in značaju edinstvena. ODBOR. Tako je pričakovati, da bo za Časa »Prekmurskega tedna" prišla naša deca, da tudi ona vidi našo največjo gospodarsko in kulturno razstavo. Tudi te bo znala Sobota sprejeti gostoljubno in z odprtim srcem, zavedajoč se, da je doraščajoča mladina up naših bodočih dni, kateri smo dolžni nuditi vpogled v naša ustvarjanja. Najčistejša belina je R A D I O N belina DOMAČE VESTI SOBOTA — V soboto, dne 3. junija 1939. ob pol devetih bo v So-kolskem domu koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Program: Pesem slovenskega pre-' poroda. ! — Zavidljiv uspeh. Naša ožja rojakinja gdč. Hahn Livija, hčerka tuk. trgovca g. Hahn Samuela, ki je že večkrat nastopila z velikim uspehom tudi pred soboško publiko, je v inozemstvu dosegla uspeh, h kateremu moramo samo čestitati. V nekem francoskem listu čitamo med opisom velike prireditve v salonu avto kluba v Niči sledeče: .Med atrakcijami, ki so bile predvajane, nam je prijetna pojava Hahn Livija, šarmantna medna-. rodna zvezdnic« plesa, ki je predvajala Chopinov valček in en akrobatičen ples, za katere je žela polno priznanje. Mlada plesalka, ki je že nastopala v raznih krajih Azura, je povsod dosegla zavidljive uspehe. Njen globok muzikaličen Čut, prirojen dar plesa, ki ga poseduje, jo označujejo za umetnico z vsem kar ta beseda vsebuje: z lepoto in ljubkostjo. — Občina Murska Sobota je oddalo dobavo markacijskih kamnov ter je tako upati, da bo v kratkem prišlo do končne ureditve prometa na Aleksandrovi cesti. — Dravska banovina je prejela posojilo 42 mil. din. za gradnjo novih bolnišnic. V tem znesku je upoštevana tudi nova bolnišnica v Soboti. Zato je sedaj nujno potrebno, da merodajni činltelji storijo pri banski upravi vse korake, da se še v tem letu prične s terenskimi deli tako, da bomo končno vendar že enkrat prišli do prepotrebne bolnišnice. — Za aeromiting, ki ga priredi Jadralna skupina Aero kluba »Naša krila* v Soboti dne 25. junija t. i. v okvirju prireditev .Prekmurskega tedna", so določeni občinski travniki na Radgonski cesti, na kar Se sedaj opozarjamo prebivalstvo. - OTVORITEV VRTA 11. Junija v gostilni TURK v Murski Soboti. — V ponedeljek, dne 5. junija bo v Soboti velik živinski in kramarski sejem, na katerega že sedaj opozarjamo vse okoliške trgovce, kramarje in kupce. — Z nastopom lepega vremena bo občina otvorila letno kopališče, čemur se posebno veseli mladina, ki pravzaprav edina zna ceniti to prepotrebno pridobitev. Dela pri gradnji razstavnih paviljonov za .Prekmurski teden" hitro napredujejo ter je glavni razstavni paviljon že dogotovljen. — Otroka je povozil. Neznani kolesar je pred dnevi povozil 8-letno Gomboši Marijo iz Sobote. Nesreča se je pripetila pred gimnazijo v šolski ulici. Imenovana je dobila hude poškodbe na glavi. Pripeljana je bila v bolnišnico. — Kljub vsem varnostnim odredbam so kolesarske nesreče na dnevnem redu. Vzrok je najbrž pre-milo kaznovanje. Zato apeliramo na merodajno oblast, da vsakega, ki kakorkoli prekrši cestno-policijske predpise, najstrožje kaznuje. — Za to leto določena kanalizacija Radgonske ceste je končana. Prav tako so končana dela na preložitvi ovinka. S tem se je samo cesto znat no razširilo in izravnalo. — Glavni trg v Soboti dobiva iz dneva v dan izrazitejše lice. Upati je, da bo v najkrajšem času popolnoma urejen. OSTALE VESTI — Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti nai rojak g. Horvat Koloman iz Fokovec. — Nesreča s kolesom. S kolesi sta trčila Mertuk Martin, pos. sin iz Brezovice ter neznan kolesar. Mer tak si je pri padcu zlomil levo nogo. Zdravi se v soboški bolnišnici. — Večerno petje. 16. t. m. zvečer so fantje iz Bunčan peli po vasi. Med njimi je bil 30 leten Cvetko Matija, dninar, katerega je neznanec zabodel z nožem v levo roko. Zateči se je moral v soboško bolnišnico. — Gorica. Prosvetno društvo .Kmečki glas" na Gorici priredi v zvezi z gostilničarjem Sedonjo Štefanom na binkoštni ponedeljek dne 29. maja 1939 plesno veselico, na katero cenj. občinstvo vljudno vabi odbor in gostilničar. — Nesreče. Belinger Štefan, miz. vajenec iz Banfi je padel ter si zlomil ključnico. — Pri tesanju hlodov seje vsekal v levo nogo Jerič Matija, pos. iz Dokležovja. — 6 letna Gašparšič Erika, hči tesarja iz Puconci se je pri kopanju poparila z vrelo vodo. — Po nesreči je padla Hari Ana, pos. hči iz Ropoče in si pri tem zlomila levo roko. — Gyorek Mihael, mesarski pomočnik iz Rakičana je padel s kolesa ter si poškodoval levo nogo. — Z drevesa je padel 7-letni Rogan Jožef iz Sotine in si ziomil desno nogo. — Vsi ponesrečenci «e zdravijo v soboški bolnišnici. — Črnelavci. Tukaj se bo vršila blagoslovitev novo dodeljenega pokopališča od strani evang. župnika dne 4. junija ob 12—14 ure. Blagoslovitev rim. kat. pokopališča se bo vršila 11. junija. Po končanih verskih obredih bode skupno kosilo v gostilni Titan Janeza. Dne 4. junija bo obenem plesna zabava na vrtu Titan Janeza z že dobro znano kapljico in prvovrstnimi jedili. Vabljeni vsi. Svira prvovrstna domača godba. — Odbor. — Velike okrožne gasilske vaje združene z veselico bodo dne 29. t. m. v Mlajtincih.. Vajam bo poveljeval g. Kuhar Štefan, pos. iz Tešanovcev. — Pozdrav iz tujine. Pozdrave vsem domačim, svoji rodni zemlji pošiljajo sledeči naši rojaki iz Messei-hofa — Danzdoif, Vflrtenberg — Nemčija: 'Felkar Šandor, Felkar Ivan, Ba-lek Štefan iz Lucove, Škrilec Kalman, KOronja Aladar, Hari Helena iz Iva-novec, Banfi Ludvik in Dani Gizela, Vešclca, Kerčmar Ludvik, Ženavlje, Casar Jožef. Adrijanci, Baller Ivan, Sebeborci, Šoitarec Filip, Vančavas, Tol vaj Irma, Šalovci, Majcen Frančiška, Melinci, Škerlak Šandor, G. Petrovci. Trgovski pomoinik «€ sprejme takoj za špecerijo in mešano blago. — Pismene ponudbe na ZDRUŽENJE TRGOVCEV v M. Soboti. KINO P I T T R I C H hiIiiihiiiiIi......iiiiii..........i....................m.....um.....Imll v soboto 27. maia zvečer ob V29 uri V nedeljo 28. maja ob 724„ 6. in >/29. uri v pondeljek 29. maja ob 724,6inV29 ur' Največji superfilm te sezone z miljonskimi vrednostmi z Loretto Voung, Richard Greene, Georg Sanders, Davin Niven 4 maščevalci Velefilm izredne dramatične vsebine, kjer se križajo usode ljudi. Pretresljiva drama štirih junakov, ki se bore proti nevidni sili sedanjosti — koncernu fabrik orožja. Pri vsakem programu no« Fox iurnal in predigra. Vstopnina din 8f 6, 4. 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din l-—. GROBOVI f V M. Črne h je umrl g. Granfol Anton pos. Dočakal je 68 let. Pogreb je bil 20. V. t. 1. na domačem pokopališču. f V tukajšnji bolnici je umrl v star. 48Jet g. Žerdin Martin, ugledni pos. iz Žižkov. B I je tudi predsednik .Prosv. društva v Črensovcih". Njegovi domači so ga prepeljali na dom, kjer je bil 21. t. m. položen k večnemu počitku. f 20. V. 1939 je umrla v starosti 77 let g. Šiftar Ana vdova. Pogreb je bil 22. V. 1939. na tuk. pokopališče. Naj v miru počivajo I Preostalim naše sožalje. Radio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD Nemec Janez M. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ORIGINAL DKW motorna kolesa vsi modeli 1939 po tvornldkih cenah TUDI NA OBROKE. Izvoz sadja v 1.1938 Izvoz svežega sadja iz Jugoslavije v letu 1938. je bil mnogo boljši, kakor je bil v i. 1937 in to radi povolj-nejše bratve, ki smo jo imeli. V letu 1938. je znašal skupen izvoz 63.063 ton svežega sadja v vrednosti Din 152,318000—. Glavni kupec našega svežega sadja je bila Nemčija, ki Je od gornje količine sama izvozila 53.000 ton v vrednosti Din 126 mil. *din. V minulem letu je izvozila Slovenija 2118 vagonov jabolk, dočim se je iz ostale države izvozilo le 1.435 vagonov. Te itevilke govorijo, da bi morala vlada posvečati več pažnje razvoju sadjarstva v Sloveniji. 18. junija 1939 iupni sokolski zlet v M. Soboti Soholski zupni zlet v Soboti Ena izmed najimpozantnejših slav-nosti bo zlet mariborske sokolske župe. Že na predvečer velikega zleta, t. j. v soboto, dne 17. junija bodo prišli prijatelji telesne kulture na svoj račun. Sokolska akademija bo za Soboto s svojim pestrim programom prava senzacija. Na akademiji bodo nastopili tudi telovadci naše olimpijske vrste, ki so tudi na svetovnih prvenstvih, med najboljšimi telovadci sveta, zavzeli vodilna mesta. Glavni dan zle-ta pa bo v nedeljo, dne 18 junija, ko bodo nastopili na štadionu SK Mure telovadci vseh druitev in čet mariborske župe, skupno z ostalimi gosti iz sosednjih žup, da pokažejo pred svetom sad dolgoletnega in sistematičnega dela na polju telesne kulture. Državni dohodki in izdatki v letu 1938/39 Po uradnih podatkih so doseženi dohodki v 1.1938/39 za 480 3 mil. din. (4 06%) višji od doseženih dohodkov v 1. 1937/38. Kot glavni štirje dohod ki so: neposredni davki 22 38% posredni davki 27.18% monopoli 17.61% in državne železnice 20 72% Kakor je razvidno so navedeni štirje dohodki vrgli 87.89% celokupnih državnih dohodkov. Prav tako so izvršeni izdatki v 1. 1938/39 za 859 9 mil. din. večji od izvršenih izdatkov v 1. 1937/38 Glavni izdatki so bili za min. vojske in mornarice (22.21%), generalno direkc. drž. železnic, penzije, min. prosvete, min. financ in min notranjih zadev, kar znaša skupaj 79 93% celokupnih izdatkov. Na vse ostale izdatke je odpadlo 20 07% SOKOL tfsEjiinaški zlet v Sofiji. V času od 8. do 12. julija 1939 se vrši navedeni zlet v Sofiji, katerega se lahko udeleže članstvo ter naraščaj. Predpogoji: 6 mesečna članska doba, svečani kroj (narodne noše niso dopustne), nastop v prostih vajah za one, ki še niso dovršili 26 leta. Stroški ca. ti-le: vožnja tour in retour do Sof je, stroški, za potai list, viso ter zletne značke Din 450.- (pri 75% popustu samo 250 -), prehrana in stanovanje ca Din 150.- tako, da se lahko računa skupne stroške od D 650-naprej. Prijavite se v društveni pisarni takoj, ker je rok prijavi zelo kratek. Tombola Sokolskega druitva M. Sobota, ki se je vršila dne 18. V. 1939. je potekla mirno in ob lepem vremenu. Glavne ~ tombole so zadeli sledeči: 1. Sever Franc, trg. pom. pri g. Cvetiču Murska Sobota. 2. Vrabl Ivan, posestnik Stara cesta 3. Brumen Josip, miz. pom. Prosenjakovci. 4. Šadl Mihael, pos. sin. Gerlinci. 5. Norčič Štefan, čevlj. pom. M. Sobota, Krošba cesta. 6. Cipot Jožef, manipulant, Mlajtinci. 7. Vitez Štefan, pos sin, Veščica. 8. Bolčbei Uuška, pisar, uradn. Lendava. 9. Neniec Štefan, delavec Polana 10. Cesar Miška pek. pomoč M. Sobota. 11. Makovec Štefan, čevlj. vajenec Poiana. 12 Filo Jožef, pos. sin Rakičan. 13. Judež Francka, učenka pri g. Kos. 14. Sipaj Franc, poljedelec, Ivanjčevci. 15 Hozjati Ignac, posestnik Odranci. 16. Casar Josip, miz. pom. Strehovd. 17. Trojnar Franc, delavec Borejcl. 18. Horvat Štefan, čevlj. pom. Turnišče- 19. Ružič Ernest, posestnik Peskovci. 20. Matuš Franc, posestnik Adrijanci. ŠPORT Mura : Olimp (Celje) 5:0 (1:0) Radi slabega vremena se je zbralo na Stadionu le maloštevilno občinstvo, da bi videlo lepo in zasluženo zmago domačinov. Celjski prvorazredni klub Olimp je igral prvikrat v Soboti in je moral kloniti pred tehnično in taktično boljšim nasprotnikom. Mura je igrala sicer ležerno, toda kljub temu je zadovoljila. Domača obramba ni imela mnogo posla, znala pa je že v kali zatreti vsako nasprotnikovo akcijo. V tej formaciji je zlasti ugajal Kranjčič s svojo sigurnostjo in uspešnimi odbojnimi udarci. V krilski vrsti je zaigral prav dobro Kukanja. Stranska krilca sicer bravur nista delala, bila sta pa zanesljiva. V napadu se je odlikoval s svojo veliko tehniko Bosina Matuš in Šonaja sta zadovoljila, dočim je bila desna stran napada dokaj slaba. Gostje ko postavili v borbo izenačeno moštvo, ki se pa na mokrem terenu ni moglo prav znajti. Gole so zabili Bosina (2), Kukanja, Šonaja in Matuš. Sodil je objektivno g. Hojer J. ISSK Maribor prvak Slovenije Simpatično moštvo ISSK Maribora, ki je tudi soboškemu občinstvu prav dobro poznano, si je z zmago proti SK Bratstvu iz Jesenic v razmerju 2:1 priborilo prvenstvo Slovenije. Maribor je tega častnega in ponosnega naslova prav gotovo vreden, kajti ravno v Soboti smo morali že ponovnokrat ugotoviti, da igra moštvo Maribora izmed vseh moštev LNP-a najlepši nogomet. HALO! PAZITE IN CITAJTE! SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽENJA GOSTINSKIH PODJETIJ V M. SOBOTI Gostinski odsek »Prekmurskega tedna" vabi vse člane združenja gostinskih podjetij sreza murskosoboškega, naj sporočijo odseku, če bi kdo želel za časa velike gospodarske in kulturne prireditve, ki bo od 17. do 26 junija t. I. sodelovati v tem odseku. Odsek potrebuje pomožne moči, zato se naprošajo člani, ki bi imeli čas, prav tako tudi vsi svoje! gostilničarjev naj pridejo za časa .Prekmurskega tedna v Mursko Soboto, kjer se naj stavijo gostinskemu odseku PT proti primernim nagradam na razpolago. GOSTILNA ob Banovinski cesti PTUJ Sv. LENART se proda z posestvom vred. TERGLAVČNIK KRISTINA gostilna Sv. URBAN pri PTUJU. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MOTORNA KOLESA SVETOVNE ZNAMKE TRIUMPH, flICTORIil, DiiRROPP od 98-125-200-250-350 ccms NISKE CENE! Mali meseini obroki! Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ trgovina z radio-aparatl, dvokolesl, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili M U R S K A SOBOTA. mir pen OD NAJCENEJŠIH DO nubfiuH najboljšihjvsehzhbmh GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. ■ rjj So os ui a3 Sz