Štev. 167. V LJubljani, t ponedeljek, dne 26. Jnllla 1909. leto XXXVII. Velja po pošti: == i,a celo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 8-50 za en meseo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— == V upravništvo: = Za oelo leto naprej . K 22-40 n pol leta » . » 11-20 za četrt > » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inseratl: Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....> 10 > za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popust. w Uredništvo |e v Kopitarjevih olioah štev. 6/I1I. Bokoplsi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. n Političen list za slovenski narod. ===== izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6. i — »prejema naročnino, inserate ln reklamacije. ■ Upravniškega telefona štev. 188. - Današnja Številka obsega 4 strani. Pridobite? obrtne šote. Sobotni »Narod« zopet kuje v oblake •Hribarja, ker je pridobil tistih 900.000 K ;za zgradbo ljubljanske obrtne šole. Sicer je vse, kar piše »Narod«, tako iklavrno. da se vidi, kako da ves zagovor ne gre iz srca. Najbrže je zagovor spisal Hribar ■sam, kakor sklepamo iz člankovega ma-gistratnega sloga, a končno nam je tudi vse eno, če ga je spisal kdo drugi. »Narod« baba, češ kako visoko stavb-iiio podporo je dosegel Hribar. Piše tudi: Smešno je tudi trditi, da je Bilinski podkupil Hribarja z dbrtno šolo in prispevkom 900.000 K in brani ljubljanskega župana, češ, da je še vedno hud opozicio-iiialec. A »Narod« naj zdaj pere Hribarja kolikor hoče. Opral ga ne bo. Hribar je svoj čas podlegel v »Savezu južnih Slavena« s svojim predlogom, naj se »Savez« ne združi po »Narodni zvezi« s »Slovenskim klubom«. Gototvo tudi ni pričelo slovensko liberalno časopisje osebne kampanje proti dr. Kreku in dr. ŠusteršiČu brez Hribarjeve vednosti. Seveda, pripravljena je že bila kupčija in preduo se razglasi, je bilo potrebno, da se pripravi slovenska liberalna javnost na njo z osebnimi napadi na borilce za slovanske pravice. Kampanjo proti našim poslancem po slovenskem liberalnem časopisju je 'zasledovalo vladno reptilno časopisje z veliko zadovoljnostjo. Po njej je bilo oslabljeno stališče slovanskih poslancev nasproti vladi in utrjeno stališče sedanje protislovanske Bienertho->ve vlade. Nemško časopisje sploh naglasa, da je tistih 900.000 kron Bilinski odpisal, da nagradi slovenske liberalce za usluge, ki so si jili po svojem postopanju nasproti obstrukciji pridobili pri sedanji Slovanom sovražni vladi. Hribarjeva kupčija je pa tudi smešna .(grda je itak zadosti), ker v finančnem ministrstvu že dolgo nihče ni na to niti »ni s Pil, kla bo ljubljanska mestna občina kdaj vrnila tisto potresno posojilo 900.000 ikron. Materielno je bilo že zdavno do-'gnano, da država teh 900.000 kron nikdar ne dobi. Ta državna tirjatev je že zdavnaj veljala za »gnjiJo«. Šlo se je za golo ior-iinalnost. da država še izrecno izjavi, da se tej tirjatvi odpove. Za to golo [oren a 1 n o s t so zapustili naši liberalci slovansko skupnost! Kako li morejo to zagovarjati pred celokupnim slovenstvom? (Pride pa še boljše. Dobro kupčijo jc napravila v tem slučaju le država! Država se je dejansko že zdavnaj popolnoma odpovedala onih 900.000 kron. Znala je rdobro, da jih nikoli ne dobi. Na drugi strani ie bila — po odločnem pritisku poslancev S. L. S. — državna obrtna šola v Ljubljani že zdavna gotova stvar. Izve-ditev se je zavlačevala zgolj radi Hribarjevih nerodnosti. Merodajna mesta so se ipa tudi zavedala, da bo morala država 'tudi izdatno prispevati za zgradbo, od-nosno da bo morala — izvzemši stavbišče prevzeti vse zgradbene stroške! Dunajski gospodi po ministrstvih je bilo torej popolnoma jasno: 1. da bo morala država onih 900.000 Ikron odpisati in 2. da bo morala država pokriti vse zgradbene stroške za obrtno šolo. Zdaj pa je Hribarjeva Ikupčija pripomogla državi, da si je prihranila 900.000 kron, ker bo država to svoto odvalila od egradbenih stroškov na ljubljansko mestno občino. Ljubljanski občinski svet naj sc torej le zahvaljuje županu, ker se bo zdaj mesto na državne stroške gradiio poslopje obrtne šole žalibog na stroške 'ljubljanskih davkoplačevalcev. Prav bi bilo, da se gradi poslopje na Hribarjeve stroške, ki je tako nerodno zapravi ljubljanskim ?e itak preobloženim davkoplačevalcem ' njegovih očeh seveda malenkostno vso-ico 900.000 kron. Stvar okusa ljubljanskega občinskega sveta je, da izreče za tako nerodnost županu še zahvalo iu pa zahvalo tistemu Bilinskemu, menda zato, ker je gnal tako ipreterentati ljubljanskega žtu-flpana. Še nikdar pri nobenem narodu in pri nobeni stranki se ni zgodil tak škandal. Bilinski se lahko zdaj smeje v pest! Saj i jc prihranil 900.000 kron na škodo ljub-i /janske občine, za to pa še sprejema za-! hvalo ljubljanske občine in pa politično podporo slovenskih liberalcev. Tako se kupi dovoljenje za oderuštvo 100.000 bo-sansko-hercegovskih kmetov in za nemško nadvlado med Slovenci! Ogorčeno bo obsodila zgodovina postopanje slovenskih liberalcev in njihovo nerodnost, ■ko bo pisala, kako da je gradil ljubljanski župan in državni poslanec Hribar ljubljansko obrtno šolo! Mril-Netodova družba nad strankami. Mariborska »Straža« piše: Občni zbor v Bohinjski Bistrici pred dvema letoma je Ciril-Metodovo družbo popolnoma potisnil v liberalni tabor. Liberalni politični kolovodje so radikalno aka-demično mladino takrat porabili ne v pravem narodnem duhu, ki jim je povse tuj, temveč kot priganjače podružnic za listo liberalnih odbornikov. Najboljši in tudi za družbo najdejavnejši možje niso našli milosti v očeh starih in mladih »radikalccv«, in sicer samo zato ne, ker so pristaši krščanskega svetovnega naziranja. Ciril-Metodova družba je torej zanesla razdor na obrambno polje, ki je do tistega časa bilo vsem slovenskim strankam skupno. Od tedaj sta pretekli dve leti, toda družba te napake in krivice ni popravila. Ravno nasprotno. Liberalna atmosfera, v katero so jo zanesli razni žrjavi, zgošča se od dne do dne in v isti meri se tanjša obrambna objektivnost in nepristranost. Dokaz za to je med drugim tudi dejstvo, da družba kot potovalne učitelje namešča ljudi, ki so najtrdovratnejši pristaši liberalnih strank in najvztrajnejši delavci za nje. Tako se ne smemo čuditi, da so Ciril-Metodove podružnice srečno prijadrale v tisto luko, katero si je z »nepolitičnimi« utrdbami utrdila liberalna Narodna stranka — v Zvezo narodnih društev. Na občnem zboru te Zveze v Celju se je namreč konstatiralo, da je v tej skoz in skoz liberalni Zvezi včlanjenih že 11 Ciril-Metodo-vih podružnic. Ko se je pojavil prvi tak slučaj v Ptuju, smo vodstvo v Ljubljani opozorili, naj kaj ukrene v tem oziru. Vodstvo v javnosti ni storilo nobenega koraka in je vsled tega soodgovorno ne samo za ta slučaj, ampak tudi za njegove naslednike. Kakor torej kažejo razmere, še ne bo kmalu prišel tisti čas — če še bo sploh kedaj prišel — v katerem bo Ciril-Meto-dova družba to. kar je bila po svoji prvotni ideji, namreč skupno torišče vseh Slovencev za vzajemno narodno obrambo. Čakati pa ne moremo, najmanj obmejni Slovenci, temveč si moramo sami pomagati, kolikor znamo in moremo. Koroški Slovenci so se že otresli tiste ob-brambne letargiie, v katero jih je preti! uspavati novi tok v Ciril-Metodovi družbi, ter so si ustanovili lastno šolsko društvo. Štajerskim rodoljubom priporočamo, naj o tem zgledu, ki so ga nam dali koroški bratje, resno premišljujejo, posebno še o vprašanju, ali bi ne kazalo, da se vsi obmejni Slovenci, ki so krščanskega svetovnega naziranja, združijo v skupno obrambno društvo. Glasovi o slovaški ofestmkcljl. Izjava rusinskega kluba. Rusinski klub je sklenil 24. t. m. sledeči komunike: »Rusinski klub je sklenil soglasno, da pribije sledeča dejstva: Rusinski klub je zvesti privrženec iz zadnjih volitev iz-išiega državnega zbora in jc vedno lojalno podpiral njegovo delomožnost. Poiiti-ški položaj rusinskega kluba se je pa zdat-iio poslabšal, ko je nastopilo Bienerthovo ministrstvo, ker zavzema Bienerth načej- • no stališče, da se narodne zahteve izpolnijo Ie, ako pritrdijo stranke večine. Zavzeto Bienerthovo stališče je moralo dovesti do najtežjih posledic, ker je odvisna izpolnitev naših zahtev od nemških in poljskih glasov. Z Bienerthovim sistemom so bili Rusint še bolj kakor prej izročeni »Poljskemu kolu«. Rusinski klub je v zadnjem zasedanju vlado ponovno svaril zaradi njene sedanje politike, a zaman; vse rusinske predloge je preglasovala poljsko-nemška koalicija in odbila vse vladi stav-. ijene rusinske želje. V vzhodni Galiciji so i se pa ustanovile poljske gimnazije in se j predložila cesarju v potrdilo po češkem deželnem zboru sklenjena lex Lala, ki zdatno razširi avtonomijo deželnih zborov. Vlada je tudi, da zagotovi svoj zi-stem, zavzela stališče, ki potiska važnost po splošni in enaki volivni pravici izvoljenega državnega zbora v ozadje. Vladna izjava, da iz zborničnega glasovanja ne izvaja konsekvenc, pomenja, da se smatra za več, kakor je državni zbor. Zasedanje se je dvakrat predčasno zaključilo. Vladno časopisje jc izkušalo ponižati ugled opozicijonalnih poslancev. Vse to ne more imeti drugega namena, kakor da se pripravlja § 14. Z ozirom na navedena dejstva, kakor tudi glede na to. da je obljubila vlada Poljakom za pooblastilno postavo odškodnino, je napotilo rusinski klub, da je sklenil poslužiti se najostrejših sredstev, da vrže Bienerthov zistem, ker to koristi rusinskemu ljudstvu in parlamentu. Rusinski klub je trdno odločen, da v slučaju, če Bienerthov zistem tudi jeseni ostane, da vztraja v prisiljenem mu boju in da sc pridruži zastopnikom po vladi zapostavljenih narodov. Rusinski klub je zagotovljen. da podpira rusinsko ljudstvo Rusinski klub v narodni obrambi.« Klofuta Bienerthu. Posl. dr. Drexe! je izdal daljšo izjavo, ki sicer brani Bienertha. a končno zada Bienerthu neposredno tako klofuto, da je Bienerth gotovo ni vesel. Odkrito priznava, da ako bi imel dr. Lueger več časa za pogajanja z voditelji obstrukcije, bi se bilo doseglo sporazumljenje. Za poslovnikovo izpremembo. Z delom Neisserja o poslovnikovi iz-premembi se peča vsa javnost. Zavzel je med drugimi v tej zadevi stališče tudi zbornični predsednik Pattai. Nesreča na Triglavu. REŠILNA DELA V SOBOTO. O rešilnih delih v soboto nam je poslal č. g. župnik Aljaž z Dovjega naslednje zanimivo poročilo: Ob dveh zjutraj danes so zopet šli gori domačini (Rabič, Orehovnika, Turkov in Hlebanja in Dunajčan Hamburgcr via Dežmanova koča, Zeleni sneg in ob devetih prišli biizo kraja nesreče, kakor je narisano na razglednici. Prišli so do tri metre blizo mrtvega Lassa. On jc navezan in kleči ter ima glavo na tleh. Pa do njega še ne morejo zavoljo strmine in skale. Spodaj je gro'zen prepad. Tam so hodili bosi in v plezalnih črevijih. Kamni ■so še štirikrat doh prileteli. Zadnjič so leteli vsako minuto. Kamen jc zelo drob-neč in stena navpična, deloma previseča. Mora se iti čez nevaren viseč sneg, ki jc že od stene odstopil, spodaj velik prepad. Dokler ne bodo zabili trdnih klinov in vrv pritvezli. ni mogoče mrtvega potegniti iu obdržati: dosedaj nima ne roka ne noga prostora. Ravno sedaj (ob šestih popoldne) je prišel doli lovec Rabič. da -mi je poročal. Pomagali so tudi nosači :z Kredarice: Turkov, Koširjev, Čeborjev Šrajev, Pavleša. skupaj je bilo danes deset mož pri rešilni akciji. Ko še dobe več klinov iu več vrvi, si bodo pot v strmini zavarovali, brez tega ni nič, ker jc taka strmina, kot na zidu. Na Triglavu se sneg -topi in pogostoma žvižga kamen po /raku mimo ušes. kakor kroglja v vojski. Če ne bo klinov zmanjkalo, ga bodo jutri najprej navzdol spustili, potem s tremi vrvmi kviško držali iu naprej počez vlekli, potem zopet na kviško pod Zeleni sneg potegnili. Reč je zelo težavna in nevarna, življenje. vseh je kakor kaplja na veji. Sc nikdar niso bili v taki nevarnostih Rešitev rajnega Wagnerja lansko leto je bila malenkost proti temu. Lass je namreč zaše! preveč na levo, potem pa še čez; ■skalo padel in nad prepadom obvisel, da •se od nikoder ine more do njega. 'Na Las-sovo vrv so že privezali drugo vrv, pa (dosedaj še nimajo varne stopnje, sicer bi •Lass vse v globino potegnil. TRUPLO LASSOVO DOBILI! Č. g. župnik Aljaž je danes sporočil: V nedeljo ob štiriii popoldne je prišel s Triglava Preckin 'po/vedat, 'da so spra-.vKi ponesrečenega Lassa 'z velikim trudom in nevarnostjo na Zeleni sneg in gredo z mrličem skozi Kot proti Dovjem. Preckin gre v Kot naproti z vozom. Poprej so ga peljali, deloma nesli na ratičah. Danes ie na Triglavski steni nagajala megla. USODNA SEVERNA STENA TRIGLAVA. Inženir Hans Reinl opisuje v sobotni >Die Zeit«, kako je v družbi z dr. Koni-gom in pisateljem Domeniggom kot prvi preplezal nevarno severno steno Triglava ieta 1906. S sirenskimi glasovi vabi ta stena spretnega in navdušenega turista k sebi, da mu potem vsak hip stavi na pot smrtne zanjke, zahteva smrtnonevamib korakov. Vsako leto ji prinese človeških žrtev, vsako leto plača kdo s smrtjo svoto drznost ali lahkovernost, s katero se je zaupal severni steni resnega velikana Triglava. — 7. julija 1906. je prenočila gori navedena družba v Aljaževi koči. PriŠJi so do nje ob silni nevihti in ko se je kasneje zjasnilo, zapre jim pogled nekaj orjaškega, grozečega: severna stena Triglava. Zid na zid, stena na steni, razjedeno, raztrgano, s snegom v razpoklinah — pravi kaos skupaj zrinjenih stebrov, grebenov, gladkih plošč poleg rdečkaste, razpadajoče in razorane kamenine, preprežene z gubami in pasmi. S. julija so si možje poiskali edino možno pot skozi grapo, vo-dečo proti triglavskemu ledeniku, in prihodnje jutro so ob 3. uri krenili navzgor. Imeli so vsi dovolj nositi, ker so se preskrbeli z vsemi turistovskimi pripravami, ki jih zahteva tako nevarna in težavna pot, in s hrano za dva dni. S silnim naporom so lazili po skalovju ob zevajočih prepadih, plezali črez pragove in več nego enkrat čutili smrten strah, ko so prišli na mesta, odkoder se je zdelo, da je nemogoč vsak izhod ali sestop. Pomagali so si s klini, ki so jih zabijali v skalovje in se potem z njih pomočjo dvigali kvišku. V steni jih je dohitela noč in nevihta z gromom in bliskom. Prenočili so na nevarnem mestu in drugo jutro ob 8. uri so se toliko ogreli, da so mogli dalje. Še so jih čakala grenka presenečenja, pot jim je zastavila naprej viseča stena, da jim je smrten strah pretresal mozeg, a drzni in žilavi spretnosti se je končno tudi tu nudil izhod. Plezajo čez pragove, a voda se peni čez skalovje in jim zaliva oči, kamenje se ruši in grmi v globino, čevelj za čevljem sc pomika izmučeno telo kviško. Še enkrat jim rožičasto rebro zapre pot. Vedo, kaj je temu tako lepemu kamenu verjeti, pa sc izroče raje razpoklmi v ozadju. Še nekaj klinov v trdo skalo in — zmagali so! Ob .). uri 15 minut so bili na Kugyjcvi poti. — Veliko zadoščenje za gorečega turista je taka bravurna tura — nedvomno. Da-li pa je to zadoščenje vredno, da sc zastavi zanj človeško življenje — to pa jc veliko vprašanje, ki bi ca navaden zemljan moral zanikati in želeti, da sc onemogočijo taki smrtnonevarni turi-stovski poizkusi. Naše vžigalice! Na razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« naslove na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju, vsako naročilo najtočneje izvršiti. Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gostiinah! Zahtevajte jih v vsaki proda-, jalni in vsaki trafiki! O ZASEDANJU ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 26. julija. »Cech« demontira, da bi se bil pogajal Schonborn z Bie-nertliom glede na zasedanje češkega deželnega zbora. ČEHI NA RUSKEM POLJSKEM. Praga, 26. julija. Pripravljavni odbor obrtne razstave v Czenstochovu pripravlja najsijajnejši sprejem češki dc-putaciji. CESARSKE VAJE. Veliki M e z e r i č , 26. julija. Mesto se pripravlja na sijajen sprejem ob cesarskih vajali. Rokodelci, zidarji, tesarji, slikarji, tapetniki imajo dela čez glavo. Najbolj se pa dela v Marrachovem gradu, kjer pripravljajo stanovanje cesarjema Francu Jožefu in Viljemu ter nadvpjvodi prestolonasledniku. Cesar Franc Jožef se pripelje S. septembra. Viljem se pripelje z avtomobilom. DEMONSTRACIJE PROTI DINASTIJ? KARAGJORGJEVIC. Belgrad, .'6. julija. Ob slavlju turške ustave v turškem poslaništvu so priredili dijaki z drugimi osebami demonstracije proti sedanji srbski vladarski rodbini. Pred turškim poslaništvom so vpili živio, nato so korakali pred kraljevo palačo, kjer so klicali: »Živila svoboda!« »Živila Srbija!« »Proč s Karagjorgjeviči!« Policija je aretirala veliko oseb. NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. Briand je sestavil sledečo ministrsko listo: predsedstvo in notranje zadeve Briand, justica Louis B a r t h o u , zunanje zadeve P i c h o n , finance C o -c h e r y , pouk in umetnosti D o u r m e r -g u e , javn/i dela, ipošta in brzojav M i i -' e r a n d , "trgovina in industrija Jean D u-ouy, poljedelstvo Ruau, kolonije Traullob, delo in socialna skrb Vi-v i a n i, vojna general Brun, mornarica admiral Bone de L a p e y r e. Pod tajniki postanejo: finančni Renoult, vojni C h 6 r o n , lepe umetnosti D u j a r -d i n - B e a u m e t z, vojna S a r r a u t, mornarica C li č r o n. Sestavo ministrstva so pospešili oziri na carjev obisk. Novo ministrstvo je podaljšanje Clemenceau-ovega kulturnobojnega zistema. Clemenceau je že v Karlovih Varili, kamor se mu je tako mudilo, da je pospešil svoj padec. HAZARDNA BANKA V POLKOVNIKO-VEM STANOVANJU. V Peter Pavlovi trdnjavi je policija zasledila hazardno banko v stanovanju polkovnika Vnevskcga. ki so ga zaprli, ker so hazardne igre v Rusiji prepovedane. ŠPANSKA ZMAGA V MAROKU. Iz Melile se poroča, da so 23. t. m. Spanci zopet porazili Kabiie. Španci so izgubili mrtvili 7 častnikov, ranjenih je pa bilo 12 častnikov in 260 vojakov. Število padlih španskih vojakov ni. znano. CARJEVA RODBINA NA POTOVANJU. Carjeva rodbina sc je vkrcala 24. t. m. na »Standart« in odpotuje iz Kron-stata. Spremljajo pa jo križanci »Rjurik« in »Admiral Makarov« ter trije torpedni rušilci. »Polarnaja Zvezda« se je odpeljala 25. t. m. s carjevim spremstvom, med katerim je tudi Izvolski. Car obišče Francosko in Angleško, koncem septembra pa italijanskega kralja. Dnevne novice. + Županstva, župni uradi, slovensko Izobraženstvo, pozor! Tekoče desetletje gre h koncu. Novo ljudsko štetje jc pred vrati. V svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg drugih navodil tudi nalog eminentne važnosti, da urede in sestavijo pravilni »krajevni imenik«. K sodelovanju so poklicana in zavezana vsa županstva, ki morajo z največjo natančnostjo izpolniti dotične formularje, zlasti »Dodatek k sestavi imenika krajev« in izbacniti vsa smešna, spakedrana. po-tvorjena in nepravilna slovenska imena — prave spake — nad katerimi se je doslej jezil ali smejal vsak zaveden Slovenec. Ce so se pri zadnji ljudski štetvi leta 1900 vsled nenatančnih poizvedeb, nezadostnih informacij ali malomarnosti poklicanih faktorjev vrinile obžalovanja vredne napake in naš lepi jezik sramoteče potvare, se to ne sme več zgoditi in skrajna potreba je, da se jih za vselej iztrebi in da postane pisava od sedaj pravilna in stalna. Vsa glavarstva in županstva na Slovenskem naj vestno izvrše svojo sicer težavno, a kulturno nalogo. Obrnejo naj se za morebitne informacije do žup-nih uradov ali šolskih vodstev, da bomo imeli zanaprej res pravilna slovenska imena vasi. trgov, mest, sel in krajev, ker sicer hi morali še prihodnje desetletje v svojo sramoto gledati na uradnih dopisih in knjigah, zemljepisnih kartah, krajevnih napisih itd. vnebovpijoče potvare kakor: Sinji vrh — Sehvveinberg, Vrh Zliuden-berg = Zu den Bergen, Strazišče — Stra-scliiscli, Razdrto-Prevalj = Praeuald itd. Za to potrebno narodno in kulturno delo naj se zavzame vse slovensko časopisje s primernimi pojasnili o važnosti tc zadeve in vse slovensko izobraženstvo naj se zgane, da bodo naša županstva slovenskim imenom dosegla pravilnost in čast, ki jim gre v javnosti in uradih. + Klerikalno-nemško zvezo si upa zdaj očitati »Slovenski Narod« naši stranki, ko bije ravno v zvezi s Cehi naša stranka boj proti nemški prevlaldi, ko ■menda zaradi »klerikalno-neniške zveze« .nemško časopisje silovito napada našo idežeinoodborniško večino. »Narod« se pri (tem sklicuje na slučajno glasovanje v trgovski zbornici in pa, ker -je b.< za podpredsednika »Deželne vinarske zadruge« •izvofen grof Bufbo. Liberalna ščeneta naj lepo molče. Ce glasujejo nemški svetniki ■v trgovski zbornici za umestne predloge mašili, to še ni nikakršna zveza. Fj, krat-kospotninski slovenski liberalci! Ste-li že pozabili, kako je balisl Hribar v 'trgovski zbornici z liberalno večino! Zbiinjena jc ,zdaj brez vsake klerikalno-neniške zveze. In »Deželna vinarska zadruga«? Ima zgolj iiamen, da dvigne gospodarsko vmograd-jiikovo stanje. Na ustanovnem shodu se v'ii izpregovorila niti ena nemška besedica. Barbo jc strokovnjak v kmetijstvu in prav je, da se udeležuje zadružnega dela že radi dejstva, da je Barbo poročevalec v deželnem odboru v kmečkih zadevah. Ali nikdar nismo rekli, da radi tega eksi-stira nemško-slovenska liberalna zveza, ker so liberalci, med njimi celo dr. Tavčar, z Nemci v odboru za mednarodno lovsko razstavo in v avtomobilnem dru-,štvu. Mi nismo krivi, ako zadružniki niso ■marali nobenega liberalca v odbor. Sploh rje 'pa na ustanovnem shodu »napredni« zastopnik dr. Žerjav sam hvalil grofa Bar-bota in bi bil mož prav rad sedel tudi z .Barbom v odboru, ako bi ne bilo grozdje iprekislo. + Shod K. Z. za ljubljansko okolico. iVčeraj zjutraj se je vršil dobro obiskan išhod v Tomišlju. Shod je vodil zaupnik •K. Z. gospod župan Svete. Prvi je poročal deželni poslanec dr. Zaje o političnem položaju. Temeljito je razložil namen in pomen obstrukcije, ki je že sedaj dosegla uspeh, da vse nemško časopisje brez razlike svetovnili naziranj strastno napada in blati slovenske poslance, zlasti pa njih voditelja dr. Šusteršiča. Govornik je govoril 0 pooblastilnem zakonu in o mažarski (Oderuški banki v Bosni. Poslušalci so z velikim odobravanjem vzeli na znanje poročilo g. dr. Zajca. Nato je govoril živinorejski nadzornik g. Legvart o povzdigl kmetijstva. Omenjal je vzorno kmetijsko (gospodarstvo v drugih državah, 'zlasti v Švici. Razpravljal je na kratko o živinoreji, prešičereji, o umetnih in domačih gnojilih in perutninarstvu. Poživljal '}e kmete ' k samopomoči v naprednem gospodarstvu ,po izobrazbi in samostojni zadružni organizaciji. Govorniku so poslušalci 'burno ploskali. — Dr. Rožič je govoril o velikem pomenu in namenu kmečkih zvez, 'ki so ravno v današnjih časi'h velikega pomena ,za gospodarsko in politično organizacijo slovenskega ljudstva. — Pri slučajnostih se je govorilo še posebej o povzdigi živinoreje za domači kraj in o zboljšanju lile-,vov. — Zborovalci so nato sami soglasno predlagali zaupnico državnim poslancem S. L. S., zlasti pa gg. dr. Šusteršiču in dr. »Kreku ter jih pozivljejo, da še naprej trdno neomajno vztrajajo na poti, ki so jo nastopili za slovanske in posebej še za .slovenske koristi. Nato je bil ob splošnem zadovoljstvu vseli navzočih shod zaključen. + Shod v Spodnji Lipniei je priredil na povabilo gospoda župana Ivana D e r-n ič a gospod 'deželni poslanec J. P i b e r. Poročal je obilo zbranim o delovanju deželnega zbora. Razložil je tudi pomen starostnega zavarovanja za kmečki stan.— Zborovalci so odobravali skupni odpor ■slovenskih in čeških poslancev poid vod-iStvont načelnika dr. Šusteršiča. — Gospod župan se je v izbranih besedah za-'hvalil poročevalcu. Na njegov predlog je ibila 'sprejeta zaupnica dr. Šusteršiču ter vsem državnim in deželnim poslancem S. L. S. Bil je to prvi ljudski shod na Lipniei. + Shod na Savi. Včeraj se jc vršil na Savi pri Jesenicah v »Delavskem domu« javen shod delavskega političnega ,društva za radovljiški okra', govoril je ,drž. poslanec Gostinčar o dogodkih v državnem zboru in o vzrokih odpora proti .sedanji vladi. Slrod je soglasno odobril postopanje poslancev »Slov. kluba«, jim izrekel popolno zaupanje in tudi poziv .vztrajati na zapričeti poti do popolne .zmage. -f Pravi vzrok. Ko se je pri proračunu glasovalo o nezaupnici Bilinskemu, so vsi slovenski in hrvaški liberalci zbežali iz. dvorane, da jim ni bilo treba glasovati. Bilinski je »dal« ljubljanskemu županu Hribarju 900.000 kron za obrtno šolo. Zakaj so nekateri liberalci pri glasovanju proti Stiirgkhu in Hochenburgci iu zmanjkali, še vedno ni dognano. + Značilno! 8. avgusta je ietos glav- 1 na skupščina »Družbe sv. Cirila in Meto-I cia«, pa z dnevnega reda jc pod Sencko- vičevim liberalnim načelstvom izginila običajna točka -- sv. maša. Ali jo bo morda g. župnik Brce daroval med vožnjo v vlaku? Ploj hoče naenkrat biti zopet opo-zicionalec. Cujte in strmite! Sramežljivo isicer, pa vendar nekoliko pdhvali obstrukcijo, češ, da jc znabiti le pripomogla Jugoslovanom do večje veljave. Tako smo čitaii v »Neue Frcie Presse«. Razumemo, »Ja se zato »Vaterland« zgraža nad Plo-jejn, češ, včeraj smo še mislili, da ni tak pristaš »Slovanske Jednotc« in tak nasprotnik Bienerthovega sistema. . - -»Vaterland« naj se potolaži. Ploj ni ne pristaš »Slov. Jed.« in ne nasprotnik Bie-nerthov, kar zna najbolje — Bienerth, ki i:ma v tem oziru vse dokaze v rokah. — Ce Ploj zdaj za javnost zopet nekoliko •igra opozicionalca, izvira le iz skrbi, Ja izgubi ves svoj kredit pri slovanskih (Strankah in pa iz strahu pred volivci. A Ploj in »Vaterland« naj se le potolažita, ker se po tej komediji volivci ne bodo dali preslepiti. 'Ploju volivci prav nič več ne Kaupajo, ker ga že dobro poznajo. A tudi slovanske stranke v parlamentu imajo o Ploju svojo trdno sodbo in Ploja dobro poznajo. In ker Ploj sam to tudi ve. kakor itiidi Bienerth, sc »Vaterland« lahko pomiri ... — S Ploji bo slovensko ljudstvo ravno tako korenito pomedlo kakor s Hribarji. To bo svet kmalu, prav kmalu doživel. -i- Z Vrhnike. Vsled razsodbe upravnega sodišča morala se je vršiti nova volitev občinskega starešinstva. Včeraj, dne 25. t. m., je bil zopet izvoljen županom gospod dr. Janko M a r o 11. Nasprotni kandidat g. Lenarčič je dobil le en glas jod sokoiske slavnosti slavnoznanega Mar-tjaivčnika. Soikclski izlet na Vrhniki tedaj ni imel uspeha in res ne vemo, kedaj bode do?orel zaželjeni sad iz liberalnega semena, katerega so Sokoli pretečeno nedeljo sejitli. Na zdar! i — V govoru dr. Kreka, ki smo ga priobčili zadnji četrtek, je par netočnosti, ki jih1 po govornikovi želji popravljamo. V odstavku: vlada proti trgovskim in drugim uslužbencem je govor o zakonu o varstvu (ne o zavarovanju) trgovskih in drugih uslužbencev v zasebnih službah. — V odstavku: stranke večine se branijo dela, sloveta tretji in četrti stavek tako-,'lp: v našem parlamentu pravzaprav ni nobene količkaj večje stranke, ki bi ne imela volje delati za ljudstvo. Fdino, kar ...ovira, je to-le: meščanskih strank skupna, po mojem mnenju vodilna misel 'in želja je le-ta, obraniti ugled in življenje gnjilemu liberalizmu. — Kdor pozna go-vornikovo stališče o dveh velikih social-. nlh strankah — krščansko-socialni in socialno-demokratiški, — mu je njegovo ' dokazovanje itak jasno. + Telovadni odsek Orel se je ustanovil v Sostrem pri D. M. v Polju včeraj, 25. t. m. Pri tej priliki poleteli so bratje Orli iz Ljubljane, D. M. v Polju in iz Dola. Z. T. O. je zastopal br. Janko Hočevar, kateri je v svojem govoru pojasnil namen mladeniške organizacije. Pristopilo je 28 rednih članov in 15 naraščaja. Bratje iz D. M. v Polju in Ljubljane so jako dobro izvajali nove proste vaje. Telovadilo se je tudi na drogu jako dobro. Zahvala gre v prvi, da se je ustanovil telovadni odsek, neumornemu in požrtvovalnemu č. gosp. kaplanu Bartlnu ter bratskemu odseku D. M. Poljskemu. Na zdar! + Otvoritev koče na Begunjščici se je izvršila včeraj. Navzočih je bilo veliko število turistov in domačinov, skupaj gotovo več kakor 200 oseb. Koča se repre-zentira kot srednje veliko, lično gorsko zavetišče, z jedilnico, kuhinjo in dvema spalnicama z osmimi posteljami. Razgled od koče je na vse strani krasan. Pot do koče je zložna in dohod do vrha kratek. V dobri uri si na vrhu Begunjščice. Stavba Vilfanove koče je bila na vsak način srečna misel. — Slovesnost otvoritve koče se je pričela s sv. mašo, kar je mogočno učinkovalo na dovzetna srca. Po maši je imel g. župnik Kleindienst pomemben govor in z blagoslovom stavbe jo izročil božjemu varstvu. Govorila sta še dr. Švigelj v imenu osrednjega društva in dr. Vilfan za radovljiško podružnico. -f- Zadružni tečaj za duhovnike in učitelje se prične dne 9. avgusta. Udeleženci tečaja naj priglasijo svojo udeležbo .najpozneje do 1. avgusta, da se jim bode moglo preskrbeti stanovanja. Priglasi naj se pošiljajo naravnost na Zadružno zvezo ■v Ljubljani, Dunajska cesta. Osebne vesli. Oficijal avstrijskih drž. železnic Avgust I n g I i t s c h je imenovati za transportnega kontrolorja pri c. kr. drž. železnicah v Trstu. — G. Jožef Pogačnik v Podnartu je imenovan za poštarja prvega razreda. — Umirovljen ic poštni oficijal g. Herman Gaeta v Št. Petru na Notranjskem. — Organist Jožef Rott umrl. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Dne 24. julija je pobrala smrt našega organista g. Jožefa Rotta, brata gosp. župnika Gotarda Rotta in gg. učiteljic Lcopoldine Kersnik-Rott in Antonije Rott. V nedeljo jc bil še popolnoma zdrav, v ponedeljek sc ga je lotila liuda vročnica in v par dneh' je fiif mrtev. Bil je izvrsten organist in njegovo igranje na orgije je bilo nekaj krasnega, njegov cerkveni zbor je bil dostojen naše cerkve. Kakor cela rodbina, je bil muzi-kalično zelo nadarjen iu dobro naobražeu. Bil je med prvimi, ki so prišli iz cecilijan-ske šole. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 6. uri popoldne. Vsem sorodnikom naše iskreno sožaljc! — Državni popotni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko c. kr. učnega in poiz-kušnega zavoda za pletarstvo in sorodne petarske tehnike na Dunaju. Državni popotni tečaji za pletarstvo so zaključili II. šolsko leto v Dolskem in Dolu, I. šolsko leto pa v Šmartnem pod Šmarno goro. Obisk teli treh tečajev je bil jako povo-ljen; sprejetih je bilo 60 rednih učencev, oziroma učenk in 32 izvanrednih učencev za pripravljavni pouk; skupaj torej 92 učencev. Med šolskim letom je izstopilo 1.3 rednih in 8 izvanrednih učencev. Dva sta umrla. Uspeh jc splošno dober. V Šmartnem je moral biti pouk celo razde-Ijen: dopoldne za dečke, popoldne za deklice. Vkljub malemu zanimanju občinstva in nezadostni materijalni podpori za to pospeševanje domače obrti in nezadostnih prostorov za delavnice so popotni tečaji jako dobro napredovali. Posebno se gleda na to. da je dovolj domačega mate-rijala na razpolago, in zato je treba po-speševati vrborejo. Zasajenih je bilo že črez 50.000 sadik, žal, da ni vrba vsled lanske suše povsod dobro uspela. — Letos je bilo pod nadzorstvom vodstva in njegovega posredovanja zasajenih nad 160.000 sadik pletarske vrbe in ako se bode nadalje vrba tako gojila, je upati, da ne bode več treba črez nekaj let uvažati tujega niaterijala in da bodo imeli domači izdelki isto vrednost kakor tuje blago. — Želeti bi bilo še veliko več zanimanja prebivalstva za to stroko, katero dosedaj noče prav uvideti vrednost te državne upeljave. — S strehe je padel v soboto popoldne v Kranju Janez Lokar in kmalu potem umrl. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako potrebna bi bila v Kranju kakšna bolnišnica. V Pungertu je sicer ena nova, zdaj že stara bolnišnica, a mestni očetje trdijo, da poslopje ni za bolnike. Gospod mestni župan je drugačnega mnenja, pa se s čudaki noče pričkati, in tako je Kranj nazaj napreden. — Izpraznjena srednješolska mesta: Od 9. do 24. mai. srpana so bila razpisana sledeča mesta: Moderna filologija: Dunaj II. (r. Fr. D., 30. VII.), Dunaj X. (r. Fr. D.., .30. VIL), Steyr (r., Fr. E„ 5. Vili.), Brno (I. r., Fr. D., 6. VIII.), Beljak (g.. Dr 1. g. 7. VIII.), — Matem.-fi?. skupina: Maribor (r., M. Geom., 31. VII.) — Prirodo-pis: Brno (I. g., Ng. m, nI., 6. VIII.) — Suplenture (prošnje se vpošljejo ravnateljstvu dotičnega zavoda): Inomost (r. H., celoletna supl.), Bielitz (g.. D. 1. gr., celoletna supl.), Dornbirn (r., H., supl. za I. tečaj, Prosnice (r., Fr. D., celoletna supl., razpis do 25. VIII.). t — Umrla je v Črnomlju občepriljub-ljena gospa Ana Vardjan, soproga c. kr. sodnijskega oficijala, dne 24. julija t. 1. — Letoviščarji na Bledu. Pretečem teden se je Bied napolnil s tujci. Večji hoteli »Toplice« (Louisenbad) z »depanden-co«, Triglav, Petran itd. so prenapolnjeni. V hotelu »Toplice« bivata med drugimi odličnimi gosti grof Beck, bivši načelnik generalnega štaba, in ekscelenca bivši učni minister Marchet. — Romarji na Bledu. Nova železnica nam dovede s Primorskega vedno več romarjev na blejski otok. Dne 14, t. m. se je mudilo na Bledu pet ur nad 800 romarjev iz Trsta, ko so se vračali z Brezij,.v nedeljo, dne 25. t. m., pride na otok do 150 romarjev iz Opčine pri Trstu, katere pripelje na Bled dekan Slavec. Prihodnji to-Lpk namerava priti na Bled na stotine romarjev s Štajerskega. Zavoljo kratkega časa imajo najbrž v novi župni cerkvi ob 10. sveto mašo in govor. — Slavlja na Bledu. Dne 26. t. ni., sv. Ane praznik, praznuje c. kr. dež. šol. nadzornik Primožič z Dunaja svojo srebrno poroko s sv. mašo na blejskem Otoku ob pol 10. uri. — Dne 28. julija se bode poročil na blejskem Otoku Ivo Tej-kal, nam. učitelj realke v Idriji z gdč. Pavlo L a p a j n c , učiteljico v Idriji. — V konkurzu je Ivan Stockl, trgovec v Starem trgu pri Ložu. — V srce se je ustrelil in obležal mrtev na otoku Brioni pri Pulju 24 let stari trdnjavski topničar Rudolf Milialievič. — Telefonsko zvezo Zagreb-Gradec so danes otvorili. — Ker jo je brat pretepel se je zastrupila v Trstu 201etna Marija Lacovte. Zdravniška pomoč jc prišla prepozno. — Nezgoda v Gorici. »Edinost« poroča iz Gorice: V trgovini Konjedic-Za-jec v Gosposki ulici v Gorici ie nekemu uslužbencu eksplodiral motor kolo. vsled česar sta bila precej močno poškodovana lastnik in uslužbenec trgovine. — Za pospeševanje tujskega prometa jc ministrstvo javnih del poslalo dež. vladam podrobna navodila. — Trdovratni samomorilec. Brivec Avgust Komel je trpel že dlje časa na živčni bolezni. Pred kratkim se je bil pore-zal z britvijo, hoteč gi vzeti življenje. 1'oda rešili so ga ter peljali v bolnišnico. Tam pa je skočil včeraj iz prvega nadstropja s 'hodnika ter ostal mrtev. — Grobokop brez dea. Zdravstveno stanje v Istri je letos tako ugodno, da je morala občina Poreč nakazati tamošnjemu grobokopu precejšnjo vsoto, ker revež ni dobil nobenega zaslužka ravno vsled tega, ker že dalj časa ni hotel nobeden umreti. — Obrtno sodišče v Ljubljani prične poslovali 1. decembra 1.1. — Vrnitev v domovino. Gospod duhovni svetnik in župnik v pok. Ivan Podboj sc je dne 17. julija povrnil v svoje redno bivališče v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Dvamesečno 'zdravljenje v Iki je ugodno vplivalo. V 60 morskih vožnjah je prepotoval vse istrsko, hrvaško in dalmatinsko nabrežje doli do Ko-tora. Nekaj časa ostane zidaj v Kandiji, potem odide na Gorenjsko, po zimi zopet k morju, ki se mu je nad vse priljubilo. — Sestanek sošolcev na Bledu. Dne 28. julija se snidejo sošolci vseh stanov, ki so v letu 18S9 dovršili gimnazijo in maturo. Zbirališče hote1! »pri Lovcu«, vulgo pri »Litru«. Sestanek ob dveh popoldne. Ce pridejo polnoštevihio, nas bo 17 duhovnikov in S civilistov. Na veselo svidenje vsem! — Vojaške vesti. V soboto so biie končane vaje enoletnih prostovoljcev na Rakeku. Bilo jih je okoli 250 mož in sicer pd polkov št. 27. 47, 87 in 97, potem od lovskih bataljonov št. 11, 20. in 24. Letos je prvič, da so prišli za časa dopusta za žetev — enoletni prostovoljci na vaje k iiam. Vedli so se lepo mirno, akt ravno sc bili zastopani vsi avstrijski narodi. Meseca avgusta bodo poikovne vaje v okolici Rakeka, a 23. avgusta se začno divizijske ivaje od Št. Petra do Rakeka. — Tujci na Notranjskem. Z Rakeka nam pišejo: Letos se oglaša veliko tujcev jz južnih krajev in iščejo stanovanj. Vsi niso dobili, kar so žele'li, vendar j h je nekaj ostalo! Pogostoma obiskujejo tujci »naše prekrasne Škocijanskc 'jame, in se mudijo radi v lepih gozdih. — Osebne vesti. V sredo dne 28. julija pride v Ribno novi župnik gosp. Janez Kramar, dosedaj •beneficijat na Vačah. Duhovščina na Bledu je oskrbovala tri meseco v Ribneni dušno pastirstvo. — Zdravstvene vesti z Bleda. V sosedni Ribenski far i niso imeli mrliča od 24. marca do 21. julija, torej štiri mesece. Tudi na Bledu ni 'bilo skoro dva imeseca mrliča. Dne 19. maja je umrl Jožef We-kster, 2S-letni mladenič iz Zagoric iz znane Danejeve hiše, in 24. julija 71 in pol letni Franc Ferjan, stric gospe Lekovaničeve iza kapjo; le 7. junija je bil mlad otroški mrlič. BJed in okolica sta zdrava. — Čehi za slovenske planine. Nova planinska koča. Dne 1. avgusta t. I. se /otvori ob južni steni Mangarta 21. koča Slovenskega planinskega društva. Koča čtoji na važnem križišču planinskih potov in ima nadvse lepo lego. Z verande tega planinskega zavetišča sc nudi obiskovalcu nepopisno lep pogled na strašne pečine veličastnega Jalovca in njegovih sosedov. Mangart pa daje prijazni stavbi 'ponosno ozadje. Za obiskovalce koče bode skrbela poleti hišna oskrbnica in vodstvo koče bode imela naša marljiva Češka podružnica; kočo je postavil nje akademični odsek. — Na /predvečer dne 31. t. m. je v prijaznem Logu pod Predelom prijateljski sestanek planincev in domačega občinstva; drugo jutro je skupni odhod k novi koči, katero bode blagoslovil velečastiti župnik iz Loga. Vsem prijateljem 'slovenskih planin in neprisiljene zabave priporočamo, da pohite navedene, dni pod siva naša velikana Jalovec in Mangart. Na veselo svidenje! — Mrtvega brata okradel. V Zagrebu je umrl blagajniški oficijal Aleksander Kapelet. Pred njegovo smrtjo je njegov 'brat David brez dovoljenja dvignil iz hranilnice 18.000 kron. Polici.a ie prijaznega brata zaprla. — Gostaščina v Novem Mestu. Deželni zbor kranjski je dne 16. januarja t. 1. sklenil, da se dovoli mestni občini Novo Mesto pobirati 5% doklado od stanovanjske najemnine za leta 1909 do 1918. Cesar je z odločbo od 4. julija t. 1. 'ta deželno-zborski sklep potrdil. — Pesniku himne »Liepa naša domovina« Anti pl. Mihanoviču postavijo v Klanjcu na Hrvaškem spomenik. — Ponesrečenih turistov je zadnji čas toliko, da je, kakor izjavlja predsednik avstrijskega kluba turistov dr. Szcm-bat!hy, društveno glasilo opustilo poročila o teh nesrečah, ker mu za vse ponesrečene turiste nedostaje prostora. — Zagovornik v zagrebški, veleizdaj-niški razpravi obsojen v ječo. Iz Zagreba poročajo: V ponedeliek je v vele-izdainiški razpravi dejal državni pravdnik Accurti: »Ko 'bi jaz obelodanil svoje informacije, mnogi zagovorniki lic bi bili med zagovorniki.« Zagovornik dr. Budi-savijevič jc odgovoril: »A, ko bi mi obelo- danili svoje informacije, ne bi državni pravnik sedel na svojem mestu« Senat je dr. Budisavljeviču takoj naložil 100 kron globe, a na predlog državnega pravdni-štva se je proti dr. Budisavljeviču vršila še posebna razprava, na kateri je bil dr. Budisavljevič obsojen na osemdnevno ječo, ki se ne more spremeniti v globo. Dr. Budisavijevič se je pritožil. — Umetniški odsek »Slovenske Matice« je ob obilni udeležbi zboroval 5. t. m. Sprejelo se je več predlogov o sistematskem spisovanju umetniško-zgodovin-ske prošlosti naših dežel. Odobren je bil ;tudi načrt za izdelainje umetniškega »Kola«. — Umrla je v Vevčah gospa Josipina J a'z'bar, stara 37 let. — Stavka utavcev v »Katoliški tiskarni« v Zagrebu traja že dva imeseca. Uprava tiskarne je pregovorila nekaj stavcev, da so pričeli delati, to je pa stavku-joče tako razjezilo, da so napadli faktorja tiskarne gosp. Opavo in ga pretepli. Napadalci so bili radi tega obsojeni v zapor od treh do osem dni. — Razveljavljenje pas.ega kontumaca. C. kr. okrajno glavarstvo je razveljavilo pasji kontumac po vseh občinah vrhniškega sodnega okraja. Nadalje je preklican pasji kontumac za občine: Studenec, Iška Loka, Iška vas, Lipijene, Log, Pijava gorica, Šmartno. Podgorica. Razna, Tomi-šelj, Slivnica, Vrbljene, Zeliimije in Dev. Mar. v Polju. — Kontumac pa ostane v veljavi za občine: Brezovica, Rudnik, Dobrova. Št. Jurje, Grosuplje. Spodnia in Zgornja Šiška, Št. Vid, Vič, Šmarje, Medvode, Ježica, Moste, Dobrunje in Črnuče, a z omejitvijo da so psi ali priklenjeni, aii pa da nosijo popadanje popolnoma zabra-pjujoče nagobčnike. Ta odredba stopi z dnevom razglasitve v veljavo. — Telefon z Gorenjsko. Telefonska .zveza Ljubljane z gorenjskimi mesti bo ,kmalu gotova stvar. Radovljica in Bled sta dobila poročili, da se telefonsika zveza takoj zgradi, ako prispevati 1300 K. — Vlomilce v kopersko cerkev so ►aretirali. Vlomilci so: Karol Ployer, Jožef Brandolin, Janez Russich in Dominik Jenco. + Za smeh in kratek čas. V nedeljo ;je bivalo v Ljubljani veiiko Rusov. Menila. zanje so se zdaj v časfli vladno slovensko 'liberalnih objemov spravili naši (liberalni listi na ruske kazake in zabavljali čez nje, kakor to delajo vsi Rusom •sovražni nemški listi. Najhujši je pa bil .»Gorenjec«. Pod napisom »Dr. Šusterši-čevi kazaki« je izpustil med drugim sledeče psovke: »slovenski ljudski sleparji«, (»strupene gobe«, »katoliška izobraževalna društva«, »kača ostane kača«, »ruski kazaki so skrajno nasilni«, »trinoštvo. de-ispotizem, terorizem, osebno maščevalno preganjanje, to je devi-za njih koristolov-stva«, »pohlepnega gospodstva«, dalje »veliki lopovi«, »sodrga«, »politično rokovnjaštvo«, »rimsko trinoštvo je propadlo«, »sramotna izdaja slovenske grude«. — Za smeh in kratek čas podamo ,to-le našim bravcem .»Gorenjcu« naj sc glede na psovfke priklonita do ta'l »Narod« ,in »Narodni dnevnik«. Podobne so te psovke za las tistim komplimentom, ki jih delajo najsurovejši podčastniki vojaškim rekrutom. »Schlechte Kasernhofbliiten«, jten«, bi rekli Nemci. Štajerske norice, š Shod v Prevorju pri Kozjem. V ne- ideljo, dne 25. t. m., je na zborovanju v .Prevorju pri Kozjem poročal državni iu .deželni poslanec dr. Korošec o zadnjem ,zasedanju državnega zbora. Volivci so z velikim navdušenjem odobrili odločen nastop slovenskih katoliških poslancev ter jih pozvali, da naj odločno vztrajajo pri pravičnem boju za pravice Jugoslovanov, imagari čc se tudi državni zbor razpusti. š Državna delavnica za košarstvo. Od Sv. Barbare v Halozah sc nam poroča: V državni delavnici za košarstvo končuje šolsko leto z 31. avgustom, pričenja se pa s 1. oktobrom. Za novo šolsko leto se priredi posebna delavnica za 'dekleta; /ta dosežejo po drugih enakih zavodili dostikrat boljše uspelic od dečkov. Za učence in učenke, koji morajo tukaj plačevati hrano in stanovanje, se bodo iz poslovale štipendije. K sprejemu jc prinesti odpust-nico iz ljudske šole, domovnico in zdravniško spričevalo. Poslali smo na razne okrajne zastope prošnje za štipendije in se je nadejati, da pri 'sestavi proračuna za leto 1909 edinega tozadevnega zavoda na Štajerskem ne bodo prezrli. Državna delavnica jc odvisna od obiska in bi bilo želeti, da bi razni denarni zavodi s prispevki pripomogli do obiska revnim mladeničem in mladenkam iz dotičnih okoliše. Učni čas traja dve leti. Po pomočnikih te rokodelske stroke je vedno veliko povpraševanje. Pred vsem je pa namenjen ta zavod pripomoči, da dobi prebivalstvo v slabem vremenu, posebno v zimskem času, primeren zaslužek. To rokodelstvo je na Avstrijskem stoprav v razvoju in se prideluje pletenin še mnogo premalo, da bi se bilo bati pomanjkanja odjemalcev. Košarstvo izvrstno pospešuje sadjereju in vinorejo. Ali bi ne bilo umestno letos, ko •manjka odjemalcev vrha — še za lanski pridelek — si poizvedeti odjemalcev grozdja na Češkem in drugod? Tukajšnja državna delavnica bi delala potrebne košarice prav po ceni — recimo stotino za 30 K. Določila bi se primerna cena za grozdje, odpošiljanje bi pa prevzele podružnice kmetijske družbe, rajtajznovke iin druge siične zadruge. Z akcijo bi pa ■bilo kmalu pričeti, da se zagotovijo potrebni odjemalci, pa tudi, da se naredi dovolj jerbaščkov. Stvar je na vsak način uvaževanja vredna. Tudi jabolka se najbolje prodajajo v poštnih pošiljatvah po 5 in 10 kg. š Hans plem. Woschnagg v stiskah. Vsled trdovratnosti Aistricha preti nekdanjemu Janezu sedanjemu Hanzu velika blamaža. Alož bo moral svoj mandat izročiti drugemu in sam se podati v usnjarne ter tam po stari navadi guliti vsakovrstne kože. Predno pa ta čin izvede, poizkusil bo še se sporazumeti z nekdanjimi brati Sokoli, kakor Kramer, Volk, Dvornik, Go-ričnik, Tajnik itd., kakor je že poizkušal pred prvo obravnavo. Radovedni smo, ali je sokolski ponos pri ostalih bratih še vedno tisti, kakor je nekdaj bil. O plemenitem Hansu se govori, da jc zgubil spomin in sc ne more spominjati, kdo je na njegovi strani korakal kot Sokol; ta spomin pa za-morejo zgoraj omenjeni bratje Sokoli oživeti. Hans, zapušča tc spomin, nisi torej sposoben za poslanca, prepusti ta posel drugemu, ki nestrpno čaka, da zleze v deželno hišo in je tudi uskok. Pravijo, da je pričakovati pri dokončanem boju Wosch-nagg-Aistrich, novega boja za mandat, in to med Ambrožičem, mestnim poglavarjem, in Aistrichom. Živelo brezplačno gledališče uskokov. Gornjesavinčan. : ■ š Umri je v Gradcu vpokojeni profesor gimnazije v Osjeku g. Peter Valja-Vec, rodom iz Preddvora na Kranjskem. š Promoviran je bil na graškem vseučilišču za doktorja prava gosp. Šandor Jlrašovec. š Mlatiča je ustrelil. V ponedeljek dnč 19, julija se je igral s puško 15-letni sin posestnika Beraniča v Cirkovcih na D. p. Hotel je baje goloba ustreliti. Namesto goloba pa je zadel mlatiča na skednju in ga -ustrelil. Mlatič zapušča ubogo ,Zeno», ki je še povrh vse nesreče noseča. Tako se zgodi, če se da otrokom orožje vh roko. ! š Ustrelil se je v Mariboru špediter Prane Ouandest. iMke K8¥i 1C8. k V slovensko posest je prišla Hor-ne'jeva gostilna v Grebinju pri Veli-kovcu, katero je kupila »Hranilnica in posojilnica« v Velikovcu. Prostori so zelo pripravni za našo narodno in gospodarsko organizacijo. Priredil se bo tudi prostor za trgovino. S tem bo vsak najemnik lahko dobro izhajal. Ker se namerava v tem kraju ustanoviti tudi izobraževalno društvo, je radi tega nakup omenjenega posestva za slovensko stvar velikanskega pomena. k Hudo vročino imamo zadnje dni; toplomer kaže nad 30 C. UnHIanske kot ht lj Seja odbora S. K. S. Z. bode jutri ;zvečer ob 8. uri. Prosimo vse gg. odbornike. da pridejo gotovo k seji. lj Ruski učitelji in učiteljice druge skupine ekskurza so prišli v soboto v Ljubljano. Došio jih je nepričakovano 50 v soboto ponoči pod vodstvom g. Puter-mana. Član »Ruskega kružka«, ki sc jc slučajno mudil na kolodvoru, jih je spremil v hotel »Union«, kjer so jih z nepričakovano hitrimi odredbami vse nastanili. V nedeljo dopoldne jc bila dcputacija obstoječa iz gg. voditelja Putermana, učitelja trgovske šole iz Moskve g. Strogano-va. učitelja Tverdine in mir. učiteljice Ostroglazove pri županu. Ob V-A- uri popoldne imeli so skupen obed v hotelu »Tivoli«. Pri obedu pozdravila jih je z ua-udušenimi iskrenimi besedami v imenu »Ruskega kružka« ga. Terezina Mihajlo-va dr. Jenkova. Zahvalil se jej jc z gor-kimi čustvi v imenu vseh gostov za gostoljubnost g. Stroganov in učiteljica gdč Molinina. Po kosilu so se podali k lepemu razgledu in francoskim okopom občudovat krasno lego Ljubljane. Zvečer okolu 6. ure so si ogledali z ljubljanskega Grada tudi Kamniške in Julijske planine in snež-nike, Zal, da je bil pogled na to krasno panoramo vsled megle zakrit. Divili so se tembolj krasni okolici. Z Grada poleteli so na narodno guljanje k Plankarju. Ruski učitelji so zapeli dve krasni ruski pesmi. Vršili so sc pozdravi in napitnicc. Govorili so: župan Ivan Hribar, gg. Stroganov, Vladimirski. Percev in Barilovič, gdč. Al-tuhova pa je pozdravila ad hoc zloženih krasnih stihih Slovence. Danes so si ruski gostje ogledali beio Ljubljano, šole itd., mestna obč. jih je pogostila v »Narodnem domu <.'Popoldne so se odpeljali na Dunaj. Izletniki priobčijo svoj potopis v različnih slovanskih listih. Učitelj Vladimir Iva- nov opisuje obširno vse zanimivosti potovanja. O lepem bivanju v Ljubljani piše g. Vladimir Ivanov poseben članek. lj Pogreb g. Aiblna Bantana, bogo-slovca IV. letnika, se je vršil včeraj. 25. t. m., in sicer ob jako skromni udeležbi na pokopališče sv. Križa. Ljubljanske bogo-slovcc je zastopal preč. g. Lesar, seme-niški vodja z dvema bogoslovcema. Pogreba sta se udeležila tudi dva bogoslovca iz tržaške škofije, kateri je pripadal pokojni bogoslovec zadnje leto. Pokojnik je študiral tri leta v mariborskem semenišču, zadnje leto pa je hotel spremeniti radi zdravja semenišče, a žalibog, bilo je že prepozno. Ob britki zgubi ti kličemo: Mirno spavaj, dragi Albin! 'Jj Trije vlak? štajerskih Slovencev In Slovenk so danes peljali mimo Ljubljane štajerske Slovence na Brezje in Bled. Na kolodvoru jih je pozdravilo odposlanstvo »Slovenske kršč. soc. zveze«. lj Tat Pogačar, ki je izvohal, da ka-pclana Sitarja v Kranju ni doma, si je lepo prilastil ime, imetje in obleko Sitarjevo. Vlomil jc v njegovo stanovanje, a skrbno zakril vsako sled, da je bil notri. Omaro, iz katere jc pobral pet hranilničnih knjižic in nekaj dokumentov, je zopet zaklenil s ponarejenimi ključi. Notranja vrata sobe je zaklenil in ključ odnesel. Všeč mu je bila tudi srebrna palica s Sitarjevim vrezanim imenom, duhovska obleka, zlata verižica za uro itd. Vse tc ukradene reči hrani deželno sodišče v Celovcu. Tudi pred dvema letoma je bilo g. Sitarju na enak način ukradenih iz omare okoli 170 kron. Pogačar je obstal zadnjo tatvino, samo to trdi, da je imel pomočnika, čigar imena pa še ni povedal. Pa je bolj verjetno, da je bil sam. Gospod Sitar se vrne s potovanja v začetku prihodnjega meseca in tedaj se bo šele izvedelo, koliko mu je odnesel prebrisani uzmovič. ki je malo prej dokončal visoko šolo v Gradiški. lj PogIoben[e Gruberjevega kanala bo trajalo do konca leta 1911. Ko prično kopanje v glavni strugi Ljubljanice, se bo napravil zopet podoben jez z zatvorni-cami pod izlivom Gradašice. lj Bivši član ljubljanskega gasil -nega društva na Koroškem ubit. Bivšega člana ljubljanskega gasilnega društva P r c m k a so v Trbižu tako pretepli, da je na posledicah v beljaški bolnici umrl. lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval preč. g. Alojzij Šareč, župnik v Šmartnem pri Kranju, 20 K. Bog plačaj! Živeli posnemovalci! lj Pred sto leti. G. Peter Pl. Radics priobčujc nekaj podatkov iz dnevnika ljubljanskega meščana iza časa bivanja Francozov v Ljubljani. Dne 25. julija zjutraj ob 7. je 200 Francozov naskočilo Golovec in so z Gradu petkrat ustrelili. Dobili so tri cente slanine. Izmed 200 mož se jih je vrnilo na Grad jedva 40. — Dne 26. julija smo zvedeli, da se sklene za mesec dni premirje. — Dne 27. julija je major Dumontet s svojimi prostovoljci odšel ter ostavil Golovec in vse svoje delo. Ob 7. zjutraj so bili Francozje že na Golovcu. Ob 3. popoldne so prišli že cesarski in francoski kurirji s premirjem; mnogo ljudi j sc jc zbralo. Crevljarski most sc je zopet popravil. — Dne 28. julija sta prišli z Grada dve stotnije Francozov v mesto; general se je nastanil v Gosposkih ulicah v hiši Bonazze. Sicer je vse mirno in tiho. — Dne 29. in 30. julija vse mirno; pričakujemo 1600 mož; za generala se pripravlja stanovanje pri škofu. — Dne 31. julija vse mirno; špital se spravi izven mesta. lj Poročil se je v soboto tukajšnji velcugledni mizarski mojster g. Anton R o j i n a z gdč. Marijo Koš m e I j iz Železnikov. Tisoč sreč! lj Z dinamitom je streljal v soboto v obližju domobranske vojašnice neki vod-njakar tako močno, da so se v obližju stanujoče stranke zelo prestrašile in se ogorčeno pritoževale. Ii Neprevidna kolesarja. Včeraj sta idva vojaka z motorjem s krakovskega nasipa na Trnovski pristan tako neprevidno pripeljala, da sta zavozila v vrata Trt-;i ikove hiše ter jih znatno poškodovala. Ii Mater hotel ubiti. Aretiran jc bil v soboto 39-letni čevljarski pomočnik Karol Vesel, rodom iz Ribnice, ker je že ponovno grozil svoji materi, da jo ubije. Nepridiprava. ki jc bil zaradi goljufij, nevarne grožnje in motenja vere že 14-krat predkaznovan, so oddali deželnemu sodišču. lj V Vrata je poletelo včeraj izredno mnogo Ljubljančanov. Tu so nekateri dobili Plaiehingerja, ki jc rekel, da so zadnje /besede, ki jih jc slišal od na triglavski steni ponesrečenega Lassa, bile: »Z Bogom. Plaidhinger, sedaj moram umreti!« Ii Zopet pretep z vojaki. Vedni nočni kravali se vrše v Vodmatu. Ni je skoro noči, da bi sc kje po Vodmatu nc prete-pavali iu upili. Jc pa tudi v Vodmatu več gostilen, kjer sc na vrtu pozno v noč prepeva in razgraja, tako da sosedje, oziroma stanovalci bližnjih hiš nimajo ponoči prav nič miru. In vendar policija proti temu prav nič ne stori. V nedeljo zjutraj je bil grozen kraval. V Bohoričevi ulici sc jc bilo okolu 15 fantov in vojakov 27. peš- polka. Upitje, preklin.ievan.ie in rjovenje je bilo tako, da so ljudje drli iz hiš, misleš, da gori. Vojaki 27. pešpolka so bežali. In taki in podobni dogodki se vrše dan za dnem. Res zadnji čas jc, da pride policijska stražnica bližje Vodmata. Ij Na oklicih so: Oton Vamberger, (Praktikant južne žcleznicc, z gdč. Josipino Spindler, uradnikovo hčerjo v Spodnji Šiški. — Lco Pakič, c. kr. nadporočnik 17. pešpolka, z gdč. Alionzo Treo. lj Z bicikljem ponesrečil se jc v soboto učiteljišonik g. Sever na Blokah. Poškodoval se jc močno na glavi. Prepeljali so ga v Ljubljano k starišem. Ii Božjast vrgla jc včeraj popoldne na Karolinški zemlji 70letnega polirja Ivana Aito iz Drage, kateri jc padel v jarek in se na čelu tako poškodoval, da s; ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV. Drugih sto. J34. — 135. — 136. — 137. — 138. Na novi m a š i g. I g n. O m a h n a v Št. Vidu pri Z a t i č i n i sc je nabralo pri zavednih in požrtvovalnih svatih pod geslom: »Odpri srce, odpri roke za obmejne brate« 100 K. 139. V a 1 en t i n Pip a n . župnik v Renčali. 20 K. 140. J o ž e t K a rd i n a r v Celju 20 K. 141. Odčna. H e d v i k a O a n g 1, kuharica na Višarjah, 20 K. •142. P. Se rajnik, provizor v Št. Petru pri Grabštajnu, 20 K. •143. Profesor dr. J o s. M a r i tik o 20 K. Živeli darovalci, živela darovalka, živeli nasledniki, živile naslednice! * * * Karol Vitmajer, Sv. Ana pri Krember-gu. 1 K. — Pri neki priliki nabral č. g. katehet Jane Peter 8 K 4 h. LAŠKO UČITELJIŠČE V GRADIŠČU OB SOCl — ZAGOTOVLJENO. Naznanilo iz ministrstva o ustanovitvi laškega učiteljišča v Gradišču je menda žc dobil tamkajšnji občinski urad. Učiteljišče se otvori s prihodnjim šolskim letom. Novo učiteljišče je pridobitev državnega in deželnega poslanca prošta f aiduttija. PONESREČEN LETALNI POIZKUS. Frankobrod, 26. julija. Aparat nadporočnika Trutzschlerja se je ob letalnem poizkusu popolnoma razbil. LETALNI POIZKUSI V DUNAJSKI OKOLICI. Dunaj, 26. julija. Zračna letalca Etrich in inženir Wels sta napovedala, da bosta danes na takozvanem Steinfeldu pri Dunajskem Novem mestu poizkušala letati s svojima letalnima aparatoma. Razne stvari. Srbsk5 minister Pašič ie nevarno obolel. Ponte di Rialto v Benetkah je v nevarnosti, da se podere. Na mostu so opazili nevarne razpokline. Oblast je vse potrebno odredila, da prepreči katastrofo. Roosevelt župan. Bivšega predsednika Združenih držav nameravajo v Ne\v Yorku izvoliti za župana. Moža in sina spravila v blaznico. Iz Budimpešte poročajo: 20 let stareora grofa Karola Zaya, sina grofa Nikole Zaya in grofice Margarete Kanlyi so te dni s silo pripeljali v bolnico, češ, da j<*duševno bolan. Oče njegov jc že tri leta v blaznici. Sedaj so pa dognali, da sta oče in sin popolnoma zdrava in da jih je grofica nalašč spravila v bolnico z namenom, da vse premoženje porabi zase. Grofica se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Kolodvor gori v Oarmstadtu. Srednji del kolodvora je ogenj že uničil. Zakaj se zemlja suče? Metcreolog in fizik prof. Dove je vprašal pri izpitu kandidata, zakaj se zemlja vrti. Kandidat odgovori, da jc to poprej natančno vedel, pa se v trenotku nc more več spomniti. »Škoda, škoda.« je dejal profesor, »edini človek, ki jc to kdaj vedel in še ta je pozabil.« Obisk kinematografa prepoveduje baje duhovnikom papeževa odredba. Tako javlja »Berliner Tagblatt«; potrjena pa ta vest še ni. — Ustanovitev ruske sokolske zveze je ruska vlada prepovedala. Podružnice Splfet, Celovec ln Trst - SeSaiSks glavnica -K 8,000.000. ŽUPNIK ČRNOMALJSKI STANKO PL-I1ARC NENADOMA UMRL. Novo mesto, 26. julija. Župnik črno--maljski, č. g. S t a n ko P c h a r c jd'' danes v bolnici v Kandiji nenadoma umrl, zadet od kapi. RAVNATELJ PREDILNICE V AJDOVŠČINI STRELJAL NA DELAVCE. — AJDOVSKA TOVARNA DEMOLIRANA._ Ajdovščina, 26. julija. Stavkajoči delavci predilnice v Ajdovščini so priredili včeraj pred stanovanjem ravnatelja Au-uianna demonstracijo. Ravnatelj in njegova soproga sta streljala na delavce in dva delavca težko, več delavcev lahko ranila. Ajdovščina, 26. julija. Včeraj je ajdovsko štraikujoče delavstvo razbilo šipe in nekatere stroje v tovarni. Napadli so tudi ravnatelja Amaima in voditelja Gaiti-za. Amann je oddal šest strelov na delavr stvo, Ganz je'všel v tvornico. Delavstvo je bilo radi govorov dr. Mandiča in Jakliča skrajno razburjeno. POGREB NA TRIGLAVU PONESREČENEGA LASSA. Mojstrana, 26. julija. Pet pogumnih Dunajčanov-kolegov ponesrečenega LaS-sa in deset domačinov je po večdnevnem nevarnem trudu truplo iz triglavske stene kviško potegnilo in potem spravilo truplo čez Kot v dolino. Pogreb je bil danes, poh-deljek zjutraj. Bil je ginljiv. Vence so ha krsto položili sorodniki, »Slovensko planinsko društvo« in »Slov. učiteljstvo«.1'I. ZOPET NESREČE V GORAH. (' Gradec. 26. julija. V štajerskih gorah sc je ubil blagajnik Leonhart z Lipskefe. Gmunden, 26. julija. V gorah je paae'1 v prepad hribolazec Hebartcn in obležal t zlomljenima rokama. NESREČA V AVSTRIJSKI VOJNI MORNARICI. Pulj, 26 .julija. Pri ponočni vaji je trčila torpedovka »Scorpion« v vojno ladjo ,.-Nadvojvoda Karol«, ki jc torpedovko Jahko poškodovala. NEZGODA V KOPALIŠČU' V MILJAH- Trst, 26. julija. V kopališču Milje,jse je včeraj podrl most. 400 oseb jc padlo v vodo, vendar ni nihče mrtev, ker je morje tu samo pol metra globoko. MED CEHI IN NEMCI. 'h'. Budjejevice, 26. julija. Včeraj se ie vršila tu češka in nemška politična priredba. Orožnfštvo je imelo polne roke dela, da prepreči boje. SMRTNA KOSA. tJ , Bolcan, 26. julija. Tu je umrl dvorni svetnik VogI, predsednik najvišjega sanitetnega sveta. POLET S FRANCOSKEGA NA ANGLEŠKO. Calais, 26. julija. Včeraj zjutraj se je dvignili francoski aviatik Bleriot ob 4. uri 35 minut v Calaisu v zrak s svojim letalnim strojem. Vreme je bilo ugodno. Le malo oseb je bilo navzočih, ko se je dvignil Bleriot v zračne višave. Ob četrt, na 5. je brzojavil Bleriot v Dover, da n^itie-rava poleteti s Francoskega čez morjje na Angleško. Pripravil je eroplan in se' izpustil ž njim v zračne višave. Spremljal ga jc francoski torpedni rušilec »Escopet-te«. da posreduje, če se pripeti kaka nesreča. Kmalu je izginil gledalcem izpred oči. Med vožnjo je motor izborilo funkcioniral. Čez 23 minut so že pozdravljali Ble-riota Angleži, ki so bili tako navdušeni, ko je priletel Bleriot s Francoskega na Angleško, da je imela policija veliko dela za vzdrževanje reda. Bleriot se najbrže povrne z Angleškega nazaj na Francosko s svojim eroplanorn. Pariz, 26. julija. Ko je Latham čul za uspeh Bleriotov, je na glas zaplakal. Menil je, da bo on dosegel rekord. POOSTREN GRŠKO-TURŠKI SPOR. Carigrad, 26. julija. Turška vlada je ukazala zapreti veliko grških konzularnih uradnikov v Makedoniji, kar seveda poostri grško-turški spor. Atene, 26. julija. Po odhodu angleških čet iz Caudije je zavihrala z vojaškimi častmi grška zastava. ZAROTA PROTI GRŠKI VLADARSKI RODBINI. Atene, 26. julija. Vlada je zasledila zaroto proti grški vladarski rodbini. Mlajši atenski častniki so bili v zvezi s častniki po drugih mestih, da odstranijo dinastijo. ItlC Zaprli so veliko častnikov, med njimi tud poveljnika v Korintu. PODRTA PETERBURŠKA HIŠA. Peterburg. 26. julija. Izpod razvalin i nove hiše so izvlekli žc 40 mrličev. Prebivalstvo je razburjeno. Vse zgradbe Sa-lemaunove preišče komisija. Dvoje velikih zgradb nameravajo demolirati. KOLERA V PETERBURGU. Peterburg, 26. julija. Včeraj jc bilo v ,Peterburgu 69 novih slučajev kolere, 29 oseb je včeraj na koleri umrlo. NESREČE PRI KONCENTRACIJI ANGLEŠKEGA BRODOVJA. London, 26. julija. Ob koncentraciji angleškega brodovja jc zavoziJa neka angleška križarica na pesek in jo še niso spravili na morje. OB CARJEVI PARADI. Peterburg, 26. julija. Ob veliki paradi v navzočnosti carja in danskega kralja v taborišču Krasno Selo se je splašil konj generalu poveljniku 22. pehotne divizije. General je zato Arpokojen. GROZEN POŽAR V ARHANGELSKU. Stockholm, 26. julija. V Vardoe došlo moštvo nekega ruskega parnika poroča, da je sodrga pred nekaj dnevi zažgala v Arhangelskcm več sto ton smole, v morje jc pa vrgla 40.000 ton terpentina. Boje se, da se užge tudi mesto. i i ^ pospešuje tek do jedi, w olajšuje prebavo ter Rogaš ki . m i uspešno razkrojttje »templjev vrelec » M 711 6-1 Priporočamo našim rodbinam ^ cffiolinsRo ciRorijo. § __t/ in ti-fcžisrii: cene. Cene veljajo ta 50 kg. Budimpešta 26 julija. Pšenica za oktober . . r * . . 13-64 Pšenica za maj 1910 , . . . . 1376 Rž za oktober 1. 1909............9 80 Oves za oktober..............7-61 Koruza za julij 1909 . , . , . 7 88 Koruza za maj 1. 1910 .... 7'11 Efektiv: — »s. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 730-0 «im D n a Čji op»- SOTlOjfi Stan|t barometra * mm Ttmpc-ritora po Ctlsll« Vetrovi rf