ŠTUDENTJE USTANOVILI KOMISIJOZAOBVEŠČANJE O PROBLEMIH PROSTORA
Preden je prepozno
Tivolije rešenl Oddahnili smo si Ljubtjančani, tisti, kl nam nl vseeno, kaj počno z našlm me-stom. Tlvoll, »Predlog prenove«, Je ad actal Od-dahnlll so si projektanti In urbanistične službe mesta. Kakšno točo očitkov so morall pretrpetl zadnjl mesec.
Še pred razstavo se je za-misli uprl Damjan Ovsec s člankom v Delu »Tivoli včeraj, Tivoli danes... in nikdar več?«. Po otvoritvi pa se je vsul pravi plaz. Protestirali so upokojenci, protestirali so študenti. Uprlo se je etnološko druš-tvo in krajevna skupnost. Dnevnik je natisnil kup člankov, Delo so bralci za-suli s pismi. O tem se je govorilo na Valu 202 in ce-lo naj-medij, televizija, je glodala to kost. Torej ni šlo le za drobtinico, ki bi jo senzacij lačni srenji vrgli naši vrli žurnalisti, kot jim ppgosto očitajo, ampak za pravi upor med Ljubljan-čani.
Sele 17. junija se je ra-zburjenje umirilo. Mestni in trije občinski komitejL za urbanizem so se namreč odločili: ne, tudi po formal-ni plati take preureditve in posodobitve ne moremo sprejeti.
Zdaj smo Ljubljančani vsi navdušeni, da nam je uspelo to, kar je že nekaj let podobno boju »brez upa zmage«. Vendar pa bo-mo še naprej z v usodo vdanim vzdihom hodili skozi nemogoče podhode. Ribnik bo še nekaj časa ži-votaril kot Andersenov grdi raček - le da je tu uso-da obrnjena, iz lepega labo-da se je prelevil v reveža, ki ga nihče ne mara in je vsem odveč. Dokler se na-ša mladež ne bo bolj nav-dušila za poklic vrtnarja, ne moremo pričakovati preprog cvetja in negovane travice...
Vendar »dosje Tivoli« po vsem tem ne roma v preda-le. Odbor za prenovo Tivo-Iija se bo še naprej trudil po svojih močeh, Rast bo s kupčkom nabranega de-narja končno začela z ob-novo parka. Upamo lahko celo, da bo Tivoli zaščiten kot spomenik oblikovane narave. Pravzaprav pa se je vse šele dobro začelo. Štu-dentje arhitekture, geogra-fije, krajinarstva, umet-nostne zgodovine, primer-jalne književnosti in prava so sestavili novo komisijo. To, upamo ne bo še ena ne-bodigatreba komisija, ki ži-
votari le na papirju. Prav dobro vedo, kaj želijo: štu-dente ¦ in Ljubljančane bi radi obveščali o tem, kaj se novega dogaja v urejanju mesta. Imenujejo se Kotni-sija za informacije o pro-blemih prostora, doma so v 2. nadstropju Kazine, na Univerzitetni konferenci ZŠMS, Trg osvoboditve 1.
Zelijo si, da bi bil to prvi in ne tudi že zadnji njihov članek v Dogovorih. Pisali bodo o tem, kaj se priprav-lja novega, in tudi o tem, kar Ljubljana že ima. 2eli-jo si, da bi tudi Ljubljanča-ni pomagali našim urbani-stom. Kako?
Prav ob tivolskem spo-padu smo lahko videli, da mnogo hude krvi nastane, ker za načrte prepozno zve-mo. Ljudje bi morali svoje mnenje povedati, še pre-den projektanti sedejo za risalne mize. Temu se stro-kovno reče, da bi morali prej »izoblikovati izhodi-šča«. Ko je to opravljeno, lahko urbanistične službe razpišejo natečaj. Potem pa je spet na vrsti javnost, da pove svoje in se odloči za eno izmed inačic. In prav na koncu projektanti ta predlog izrišejo z vsemi detajli kot »izvedbeno do-kumentacijo«.
Torej bi morala javnost kar dvakrat povedati, česa si želi. Tu pa bi komisija rada ponudila roko v po-moč — pisali bi o novih na-črtih, za katere morda sploh ne veste.
Na seji, ki je reševala problem Tivolija je eden od arhitektov predlagal, da bi v Ljubljani našli prostor za razstave urbanističnih projektov. Nekateri so nav-dušeni. Kaj pa vi?