-----    158-----
Dopisi.
I« Dunaja 10. maja. — V svečanost poklade ute-meljitega kamna češkemu narodnemu gledišču bodo napravila slovanska društva na Dunaji sijajni koncert i p les v nedeljo 24. maja v Švender-jevih dvoranah. Cisti dohodki so namenjeni češkemu narodnemu gledišču. — Naj bi rodoljubi slovanski vsi tudi od daleč se udeležili po doneskih te „besede."
V Ljutomeru 9. maja. J. V-k. — Kar se je naša čitalnica 2. februarja odprla, vam še nisem nič pisal. Povem vam, da jako lepo napreduje, kajti šteje 110 udov, ki se še vsaki dan množijo, med kterimi je gotovo do 50 mož kmečkega stanu. — Zdaj stalni, v glavni skupščini izvoljeni odbor je tako-le sestavljen: gosp. dr. J. Ploj, odvetnik, je prvosednik, gosp. J. Kukovec, posestnik, je blagajnik podpredsednik, in
gosp. dr. V. Z ar ni k tajnik, gospoda J. Gromilšek* solicitator, in D. Huber, posestnik, sta arhivarja, gosp. dr. A. Klemenčič, župnik, in V. Hercog, zdravnik, pa odbornika. — Imeli smo dozdaj 6 več ali manj zanimivih zabav in po binkuštih precej bo spet velika beseda z glediščino predstavo; igrali bomo igri: „ Ultra" in „Filozof." — Soglasno je odbor imenoval gosp. dr. Jan. Bleiweisa za svojega častnega uda ter ga ob enem naprosil, naj bi tudi on blagovolil nas podpirati v našem prizadevanji, to se pravi, prosti naš kmečki narod dramiti in iz lOOOletnega spanja buditi, kar je čitalnici naši glavni namen. Naš narodni zavod je Jako važen, ker je skrajno stražišče (der exponirteste Posten) Slovenije, kajti imamo na sever proti Radgoni le 2 uri do trdih Nemcev in dobro uro na istok proti Lendvi do korenitihMagjarov. — Dr. J. Bleiweis se je tudi velikodušno tej prošnji odazval in poslal nam je obilno raznovrstnih knjig in pošilja nam tudi 3 iztise „Novic", na 2 je bila že čitalnica poprej naročena. — Za ta blagi čin mu v imenu čitalnice tu najiskrenejšo hvalo izrekujem. Gotovo bo to seme na plodovito zemljo padlo, ker naš narod ob bregovih Mure neizmerno rad bere; priča vam to, da ima naša fara čes 100 udov v društvu sv. Mohorja. — 27. aprila je bila glavna skupščina našega okrajnega zastopa (Bezirksvertretung), v kteri se je po večini glasov (narodnih) po predlogu gosp. dr. A. Klemenčiča, sklenilo na državni zbor protest vložiti, 1) zoper davek na premoženje, 2) zoper vsaktero povišanje zemljiščinega davka. Nemškutarji so vsi zoper nas glasovali, in to samo zarad tega, ker je bilo od naše strani predloženo. — Z nemškutarji tudi vedno glasuje naš narodnjak (?!!!) dr. J. Farkaš. „Erklare mir Graf Orindur den Zwiespalt dieser arzt-lichen Natur!" — Za sklep svojega dopisa pa rečem nemškutarjem, kar jim tu vsak dan večkrat v lice povem : Mi Slovenci smo le mi, nemškutarji so pa po šestnajst! —
Iz Velikovca na Koroškem 1. maja. /. *) — V naši okolici se gode prav pogostoma nesreče, in to večidel po požarih, kakor v G r e b i n j u, v T r u š n j a h, na zgornjem Koroškem, blizo Velikovca. Da pa ne govorim samo od ognja, naj še kaj druzega povem. Preteklo nedeljo je igrala naša mestna muzika v neki krčmi. Na noč odide en godec, in ni ga več nazaj. Sel je namreč dol k Dravi in se potopil. Zdaj ga iščejo z ladijo, vendar ga še niso našli. Zakaj da je to storil, ni znano, vendar se govori, da se mu je mešalo. — Vreme je to leto zelo čudno. Žito, ktero je v tem času prejšnja leta že klasje imelo, se je letos komaj iz zemlje prikazalo.   Tudi drevje se še ni ozelenelo.
V Obrih na Koroškem. J. B. — Cujte mnogo žalostnih novic iz našega kraja. Na sv. Florijana dan so le-sem prišli iz St. Štefana in iz Kloštra s procesijami. Bližanje procesij so domačim naznanjali zvonovi. Žena orglarskega mojstra Valentinčiča s svojim 9 let starim sinkom sliši to zvonjenje na daljnem potu. Mati veli sinu: Poklekniva in moliva, ker v cerkev ne moreva. Med njuno molitvo pride nekdo s puško vzadi ter popevaje v hrib stopa. Fantič kaže materi: »glejte jagra!" Mati se nič ne zmeni za to. Ko odmolita: „čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu", poči puška in sin je izdihnil svojo dušo! Pozneje smo zvedeli, da je Kapajnikov A. s puško v hosto šel in se ž njo norčeval ; pri tej priči pa se sproži tako nesrečno, da ustreli fanta, kterega neki ni videl.    Fantič je 26 zajč-
*) Gosp. J. Z.: Potopisi so težavni popisi, da so zanimivi; popisovanje kje je človek hodil, kje ostajal itd. ne mika bralca: on mora izvedeti je drenih reči; zato potopis v Ž. K. ni za natis. Ako je popis L. D. jedren, dobro nam doide.                        Vred.
------    159-----
trikov skozi hrbet dobil, od kterih so nekteri Lri bradi ven prišli. — V nedeljo je gad Kogelnikovega fanta v nogo pičnil. — V torek zvečer je na Djekšah Pekart pogorel; vsa živina in še od soseda posojeni voli so mu zgoreli. Tudi ena žena je še komaj iz ognja živa prišla, pa bode neki mogla umreti.
Iz Brezovice na Primorskem. — V imenu cele soseske se kot voditelj pri zasajavenju Krasa očitno zahvaljujem slavnemu c. kr. namestništvu v Trstu, ki nam je na prošnjo našega gosp. A. Koželj-a, tukajšnjega duh. pomočnika, 200 murbovih drevesic milostno naklonilo, pa tudi za seme murbovih drevesec, ktero so kmetje z velikim veseljem sprejeli in v svoje vrtice posijali; zahvalujem se gosp. Lovru Pintarju, državnemu poslancu na Dunaji, kteri nam je več stotin žlahnih drevesec podaril (tudi na prošnjo g. Koželj-a), isto tako gosp. Godini v Kopru, ko je v tukajšnjo faro več stotin murbovih drevesec naklonil, in pa gosp. T. Koželj-u, ki se vrlo trudi sadjerejo povzdigniti.
Pod tekom 3. maja. — Mislim,  da mi „Novice" ne budu   odrekle   nekoliko  mesta,   te   če   drage  volje slavjanskom   svetu   naše   ne volje   i zaničevanje   naroda slavjanskoga povedati.    Došlo je vreme,   da neznaš, u koga bi se uzdao,  niti komu verovao.    Stalno,  ako je dualizam komu koliko sreče obečao, Slavjan je od njega nečeka, —  a kako  bi  mogao?    Naši  poslanci   — oba Laha — neznadu il neče znati,   da večina stanovnikov u Istri je slavjanske krvi,  te nas misle prodati, — a komu?    Onim tudjincem,   koji su u prvašnje izzčme kao svinjokopi ili lončari itd. k nam došli — onim, koji su od naših pradedov bratinski bili primljeni, te su jim zato krv i mozg izpili, Bog zna kako obogateli, te nam sad složno sa istarskimi renegati slavjanski jezik iz ust rezu, da laškog šilom privezu.   Proti onoj prošnji istar-skih gradov, da bi se u istarskih gimnazijah imao samo laški jezik učiti, se opreše neke narodne županije svojimi ponižnimi molbenicami, da se nebi pozabilo ,   da i u Istri Slavjanov ima.    Al sto se dogodi radi toga? — Pozove Pazinska  županija  (župan dr. M...) sve županije Pazinske   dne  15.  i 16.  travnja  u  Pazin  pišuč u okružnici,   da  (delegiran  od   više vlade!!! tako sam u okružnici — od Kakve — ?) se ima š njima o imenitnoj stvari pogovoriti, te da župani i sudci i občinski pečat sa sobom donesu.    Tu jim bi rečeno, da neki poslanac kranjski Svetec (nekoji mislo, da te jo župnik, ili kanonik, ili neki sveti čovek) je v Beču prosio, da bi se u Istri deca  odsele kranjski  (slovenski) učila,  te se u tom sjediniše, da se napiše prošnja, da se deca u Istri samo laški  i nemački jezik uči.    Raduj se dakle i veseli se o Istro!  jer Ti  češ  doskoro  biti onako  sretna laškimi gimnazijami  kao i Bečani odpravljenjem  kon-kordata. Agenti pako teh laških prvakov su utišli (čuje se) dne 18. travnja uLabin (Albona), da i ondi izmuzu al kupe Bog zna kako (?) podpise pojedinih župunij, da budu   sigurniji  u  predobitju.    Ovde  (naj me u Pazinu) se je radilo,  da  se posve Istra  odreče slavjanske materinske krvi,   da  se  laški jezik i žalostnu njihovu izobraženost i kod  nas   posije,   i da   se  onim,   koji  za 7,unita Italia" neprestalno rade, j oš  više  vrata u Istru otvaraju;  al jel se tko tomu suprotivio?    Videant con-sules,   ne respublica   quid detrimenti capiat ab iis, qui de Istria cum Italia unienda saepius colloquuntur publi-oeque agunt.   Istra je dakle cela sirota, neimajuč svoga domačeg zagovornika,  te prosi dakle svoju rodbinu za odvetničtvo.    Vi dakle slovenski poslanci u Beču!  čuvajte nas i branite naš jezik mili i dragi,   i kazite našemu presvetlomu   čaru,   da  istarski  Slavjan je bio  i hoče biti veran  svomu  čaru avstrijskomu,   al nek on nedopusti,   da nam Lahi sve  više u Istri jezik domači silomice uzimlje, te da gorke suze ronimo misleč, kako
se indirecte to više podpira sjedinjenje Istre saltaiijom, sto bi se moralo prečiti.    Z Bogom !
Domoljub.
V Ložu 3. maja. — Le malokdaj, drage „Novice", vam doide kak dopis iz našega kraja. Temu se pa ni čuditi, kajti narodno čutje pri nas, žalibog! še skoraj popolnoma spava. Veselje je slišati, kako se v sosednih nam trgih razvija narodno življenje, — kako se tu in tam odpirajo narodne čitalnice, po kterih se širi omika in narodni duh; a pri nas o vsem tem ni sluha ne duha, in še celo tistih malih pravic, ki so nam po novih postavah dane, ne vživamo pri uradnijah. Sklenili smo zato v srenjskem zboru in vsled tega tudi poslali prošnjo c. k. uradniji, da vsa povabila, ki dohajajo občini od okrajne uradnije, naj bi bila pisana v slovenskem, nam razumljivem jeziku. Vkljub temu nam je donašal med malo časom soseskin sluga nemška povabila z besedami: „Tukaj imate auštrak zavoljo kumerštajr"; in naš župan, ki mu ni ravno veliko mar za zborove sklepe, je molče razpošiljal nemška povabila. Dokler se ne bomo jeli resnobno poprijemati nam zagotovljenih pravic, in dokler ne bodo možje, ki jim je izročila soseska z zaupanjem svoj blagor, druzega duha, se pri nas ne bode obrnilo na bolje. Povsod se je že veselo izbudila spomlad, mi pa nečimerni še zmiraj dremljemo v zimskem spanju.    Bog daj bolje!
Iz Podkorena na Gorenskem. J. Z-r. (čuda hitra spomlad po sneženi zimi na visocih goratih krajih.) Tudi mi smo srečno dočakali nam že tako zaželene pomladi. Tudi od nas se je sneg, pod čegar težkim bremenom je mila narava spala, v njegov glavni sedež — v skalnate pečine goratih naših velikanov — umaknil. Kako vesela je zopet vsa narava svoje krasne zelene odeje! Žvrgoleči škrjanček vabi zjutraj zgodaj kmetica na polje, ki veselo orje, seje in sadi v tihi prošnji do Najboljšega, da bi mu On njegov trud o jeseni z bogato žetvijo obilno povrnil.
Iz Borovnice 3. maja. R. — Danes zjutraj, tri četrtinke na peto uro, smo zopet čutili mal potres, ki je kako dobro sekundo trajal. Od ktere strani je prišel, nismo mogli uganiti v tem hipu, ker se ni ravno hudo potreslo. Ljudje ugibajo, da bo letos, ker so potresi tako pogostoma, bogata letina. Lahko mogoče, kajti zimsko strnje se je prav lepo ohranilo, in ker zdaj vže tako tople dni imamo, raste kaj hitro; rž pa že klasi. Sadno drevje tudi prav lepo cvete, in razun hruševega vse   drugo prav obilno sadja obeta.
Iz Št Vida nad Ljubljano. —- V torek po veliki noči sem se bil napotil po železnici do St. Petra, dalje po c. kr. pošti v Rakovac na Kastavskem obiskat svojega prijatla in farana, čast. gospoda Fr. Kraljica v kraje liburniške, kjer se še dandanašnji v katoliških cerkvah sv. maša v slovenskem jeziku poje. Prijazno in z veseljem sem bil sprejet pri čast. gosp. Jožefu Jancu, ondašnjem njegovem vodju in pri njegovem duhovnem pomočniku gosp. Fr. Kraljiču. Precej prvi dan sem iz cerkve grede zagledal v kamen vsekane glagolitiške črke, kakoršne sem dozdaj le iz natisnjenih glagolitiških knjig poznal, in spoznal sem, da sem v srečnih krajih, v kterih je sv. Hieronim o svojem času Slovencem slovenski govoril in pisal. Na misel mi je prišlo v tem hipu, in sem prašal: kje in kaj so bili takrat tisti naši nemški prijatelji, kteri nam zdaj svojo nemško kulturo tako silno vrivajo! — Kultura in olika ni na zemlji nikoli od severa proti jugu sla, ampak vselej od juga proti severj u; od Egipta in Fenicije je prišla do Grkov in Rimcev, od teh pa do Slovencev in potem še le do severnih Nemcev. V 9. stoletji sta sv. Ciril in Metod Slovanom sveto vero v slovenskem jeziku oznanovala,   in sv. Metodij je v
------    160    ------
t
Rimu pri papežu Ivanu VIII. izprosil dovoljenje, da se sme sv. maša Slovencem slovenski peti, in tej privilegii ustrezajo po liburniških cerkvah še dandanašnji vsi katoliški duhovni, ter pojejo na pr. „slava va višnjih Bogu!" in na svet pozdrav: „Gospodin s vami!" odgovarja slovensko ljudstvo „i z duhom Tvojim." — Ta slavna pravica in prednost se je obdržala v teh srečnih krajih do zdaj, in se bo obdržala na vselej; zastava tega so tukaj vsi za slovenščino vneti duhovni gospodje, in za svoje stare obrede goreče verno ljudstvo. Po dolžnosti moram vrh tega zahvalo izreči vrlim možčm, slavnim duhovnim in svetnim gospodom, kteri so mene 16. aprila na Rokavcu z nezasluženo proslavo počastili, in mi „listeč počitovanja in zahvale" za moje pesmi v roke podali, kteri listeč mi bode vedno drag spomin prijateljstva in ljubezni in hvaležnosti do častitih, slavnih mož, kteri so na njem podpisani. Slava in čast gre ne toliko nam že starim prijatlom slovenščine, ki smo še nekoliko živo iskrico podpihovali, temuč mlajšim in čvrstim narodnjakom slovenskim, kteri so to iskrico v plamen vneli,   ki bo gorel v slovenskih srcih na veke.
BI. Potočnik.
Iz Postojne 10. maja. — Čitalnica v Postojni napravi v nedeljo 17. t. m. v čitalničinih sobanah prvo slovesno „besedo" s plesom. — Vljudno vabi k tej veselici vse častite ude postojnske čitalnice, vse slovenske čitalnice in društva, kakor tudi posamezne rodoljube
odbor. Iz Ljubljane. (1% odbora kmetijske družbe 3. maja). Pričujočih je bilo 9 odbornikov, izmed vnanjih vitez Gutmansthal; predsedoval je gosp. Fid. Trpinec. — Družbini tajnik dr. Jan. Bleiweis poroča, da so gospodje: Jugovic (za kranjski okraj), Ho man (za radoliški), Krsnik (za zatičinski), marquis Grozzani (za podbržki) in Kotnik (za vrhniški) predstojništvo poddružinsko blagovoljno sprejeli. — Polutanska turšica, ki jo je g. Vokaun poslal iz Celja, je bila radostno sprejeta, kakor tudi obljuba njegova, da pošlje družbi še drugih stvari. Za to podporo hvaležni odbor je sklenil gosp. Vokaun-a priporočati prihodnjemu občnemu zboru, da ga v znamenje hvaležnosti svoje sprejme med svoje družbenike. — Odbornik gosp. Paber je sporočil odboru, da Senk-ov nauk, kako naj se sadijo živi ploti, je najpripravniši, da ga razglasi družba, in zraven tega naznanja, da v gozdnariji Kočevski je prav po ceni na prodaj več tavžent sadik Črnega (hoj-nega) lesa, in to 100 po 50 kraje. — Na predlog g. viteza Gutmansthala: naj se kmetijska družba obrne s prošnjo do c. k. ministerstva kmetijstva, da se še v prihodnje nareja in prodaja živinska sol, ker sicer žuga živinoreji velika škoda in zlasti zdaj , ko se je živina v več gospodarstvih že navadila živinske soli, pa bi se jej po takem nagloma vzela, je odbor soglasno sklenil, naj predsednik in tajnik zložita brž pismeno prošnjo ter jo v odborovem imenu pošljeta gospodu ministru. — Brž drugi dan se je storilo. *)
— Po razglasu c. kr. deželne vlade bode v Mokronogu letošnja delitev premij in svetinj za kobile in žebce, in to v jeseni 12. dne septembra (kiraovca). Za razdelitev namenjene so za kobile z žebeti sledeče premije: 1 premija z 10 cekini, 2 po 7, 3 po 4 cekine, za triletne žebice 1 premija po 8,   2 po 6
*) Al žalibog! brez vspeha, kakor se bere na prvi strani današnjega lista. Minister Potočki se je, kakor je v zbornici poslancev sam rekel, dolgo dolgo branil, predno se je udal v to, da se živinska sol odpravi, vendar na posled tudi on pritrdi, čeravno s težkim srcem. — Po takem ni tedaj upanja, da bi se imeli živinsko sol, zakaj, kakor je glasovala večina poslancev, tako bode veČina zbornice gosposke, in ministerstvo bode potem priporočalo ta sklep, da ga potrdi cesar.                                                          Vred.
in 3 po 3 cekine; za plemene žebce od 5. do 9. leta se bojo delile 3 premije po 150 gold., 3 pa po 100 gold.
—  V letni skupščini odbornikov kat. rokodelske družbe dne 3. t. m. je družbe ravnatelj prečastiti gosp. prof. dr. Vončina v svojem poročilu razgrinjal kaj prijetno podobo omenjene družbe. Izrekovaje srčno hvalo si. čitalničinemu odboru, da je radovoljno prepustil za letošnjo „besedo" naši družbi dvorano svojo, in dokazovaje važni upljiv, ki ga take javne veselice imajo v družbeno življenje, je poročevalec razkladal sredstva, ki jih družba obilno ponuja rokodelskim pomočnikom , da morejo doseči tisto omiko, ktere je treba, pa ktera tudi zadostuje potrebam spoštljivega rokodelskega in obrtnijskega stanu. V ta namen služi družbenikom mnogovrstna in čedalje bogatejša knjižnica, kteri je to leto lepi dar došel po dobroti gosp. župana dr. Coste, ki je 15 lepo vezanih tečajev „Novie" družbi podaril, v ta namen žrtujejo z uljudno pripravnostjo, ki se ne more prehvaliti teden za tednom svoj čas in svoj trud gospodje: prof. Konšek, Gnezda, Močnik, Grkman in Forster. — Družnikov, ki jim je družba dom omike in zavetja v nevarnostih , v ktere lahko zaide samemu sebi pripuščen in posebno* tuj rokodelsk pomočnik, šteje družba 64, pa 8 častnih udov. Pri vsi različnosti glede rokodelstva in domačije nikoli ni čutiti ne najmanjše razprtije ali raz-draženosti; en duh, ena ljubezen objema vse in jih spodbuja k poštenemu kršanskemu vedenju. — Tudi glede denarnih moči družba od leta do leta lepo napreduje, kajti razun 350 gold. v obligacijah ima čez 1000 gold. v gotovem denarji naloženih pri družbi za pomoč obrtnikom, pri kteri družbi je tudi vložena hranilnica družbenikov, ki imajo hranjenih blizo 650 gld. — Letni stroški so se prav lahko poplačali z letnimi prineski blagih družbenih dobrotnikov, kteri, kakor je marljivi družbeni blagajnik g. Sventner bolj na tanko poročal, iznašajo 318 gold. 23 kr. — Vsem tem se konečno družbe ravnatelj prav srčno zahvaljuje ter prosi, da,, kakor do zdaj, tudi za naprej svojo radodarno ljubezen in skrbljivost družbi ohranijo.   Slava mu!
—   Gosp. dr. Jan. Bleiweisu in gosp. dr. Etb. C osti je od odbora za slavnost narodnega gledišča v Pragi 16. dne t. m. došlo vabilo k tej imenitni svečanosti.
—   15. maja se za poletni čas odpre telegraf v Bled.
—  Pretekli teden smo dobili iz Št. Vida nad Ljubljano žalostno naznanilo, da je g. J. Kunovar, po-dobar v Št. Vidu in tajnik ondašnje Čitalnice, umrl. Ž njim je izgubila domovina naša iskrenega rodoljuba, dežela naša poštenega možaka, čitalnica Št. Vidška ne-vtrudljivega podpornika. Bodi mu žemljica lahka!
—  V soboto 16. dne t. m. napravi v deželnem gledišču gosp. Fr. Grbec svoj drugi koncert. Program, ki šteje 8 velicih toček, je jako zanimiv; podpirajo ga v glasbeno-instrumentalnem delu gospa Pesjakova, gospodje: kapelnik Schantel, Jan. Sora, A. Forster in V* Valenta, moški čitalničin zbor in muzična kapela c. k. polka grofa Huyna, — v dramatičnem oddelku pa dramatično društvo. Gosp. Grbec poje samospev „z Bogom lu Mayerbeerovo pesem benečanskega gondolirja, arijo iz opere „Guido in Genevra", z gosp6 A. Pesjakovo in gosp. Valento trispev iz opere „Lucrezia". Trio za gosli> violončel in glasovir igrajo gospodje Jan. Sora, kapelnik Schantel in Ant. Forster. Glediščina vesela igra, poslovenjena po V. Mandelcu, se veli: „Bog Vas sprimi! Kdaj pojdeta domii?" Evo izvrstni program! Ker gotovo ta večer  ne bode noben častitelj Grbčev izostal,
------    161    ------
nadjati se je zopet prepolnega gledišča.   Začetek ob 8. uri zvečer.
— Dva volitvena boja za mestni zbor sta končana. V 3.  razredu   so   bili   izvoljeni  gospodje:   dr. Janez Bleiweis s 122, Blaž Vrhovec s 121, dr. Janez Ahačič s 116 in Miha Pakič s 114 glasovi.  Udeležilo se je 163 volilcev izmed 201, ki so večidel hišniki, manjši obrtniki in trgovci.  Narodnim nasprotni kan-didatje, kakor prof. Pirker, Komar itd.,   dosegli so nekolikih 40 glasov. Zmaga mestjanskega volilnega odbora bila je tedaj sijajna.    Temu  priča je  današnja „Lai-bacherica",   kteri je celo glas zaprla,   da ni zinila besede, kdo je bil izvoljen.  — V 2. razredu,  kjer je le 190 hišnikov ,   obrtnikov,  trgovcev in sicer od nobene komande odvisnih mestjanov, — uradnikov pa 187, oficirjev v penziji 28 — nima mestjanski odbor vsled volilne postave nobenega upanja do zmage; če bi bili letos tudi nekteri njemu nasprotni volilci popustili enega kandidata,   za  kterega  niso marali,   kakor seje govorilo, jih je „Laibacherica" komandirala v vvodnem članku z debelimi črkami: naj vzamejo „sammt und sonders und ohne Emendation" vse 3.    Po takem  sta prejšnja Burger   in Stedry dobila   po 247 glasov in — Marin šek 241.    Od mestjanskega  odbora  priporočani so dobili:   gosp.  stolni  fajmošter Zupan in Tonies   po 175, dr. Zupanec 168 glasov. Zmaga je tedaj bila na strani centralnega odbora, — padel je sicer mestjanski odbor v taki borbi, ktere se je med 487 volilci udeležilo jih 420, — al padel je častno. Kjer je toliko udele-stva privolitvah, kakor gaje bilo vpondeljek in v sredo v Ljubljani, se lahko sodi, koliko je bilo napenjanja na obojni strani;   prišli so   starčeki volit,   ki so komaj šli ali so jih peljati morali.  Lahko pa se tudi sodi, kakošne možake imamo   mestjani   v   3.   in  2. razredu,   ki so, čeravno po svojem rokodelstvu  ali   obrtniji  odvisni  od tega, da jim kdo dela da ali dela vzame, in vendar so slava jim!  — zoperstali vsemu slinjenju in žuganju nasprotnikov naših,   ki so delali na  pritrganje.    Prostora nam manjka povedati vseh   lepih  historic,   ki   smo jih doživeli ;   par   tacih  pa   vendar  za  poskušnjo.    Gosp. Deschmann je prisopilnad krojaškega mojstra v Flo-rijanove ulice,   ki kolovodje „central.  odbora"   še poznal ni.   Prišel je s tem, da ga je najprej pokadil za ^liberalnega" moža in da mu bo dal obleke delati, ako voli  Komarja,   Pirkarja itd.    Pošteni mojster   mu kar naravnost reče, da bode volil domače.    „Pa vendar saj Pirkerja volite, če že druzih 3 nočete" —ga obdeluje Deschmann dalje.    ,,Tega pa že   celo  ne" — mu zavrne mojster, — in koledovaleč potepeno  odlazi. Prof. Pirker je  premetel vse Poljane in šentpetersko predmestje in beračil glasov — najbolj   za-se;   kaj vse je obetal ali žugal, dobro so si zapomnili volilci, — in to je  tisti  mož,   kterega so „Novice" (glej tečaj 1861. str. 373) krepko branile zoper realk,   vodjo,  ki mu je bil v imenu  postave   prepovedal   v šoli   posluževati   se slov. besede! — Kdor je le nekoliko slišal o tem, kako so grdili nasprotniki naši domaČe spoštovane   ljudi,   in kako je „Laibacherica" v svojih „Eingesendet" mlatila po možeh,   ki  se  za pravice naroda svojega slovenskega potegujejo, stopila mu je v živ spomin kot „nova viža" „stare pravlice" Vodnikove, ki je pel:
Nemški konj slovenemu reče:            Mene v dobri vrsti majo.
Brate kaj medliš na cest'?           v   Men' se trikrat ovs ponud',
Ti li noga, glava neče,                     Ciste noge mi igrajo, Al se teb ne ljubi jest'?                   Vrat nosim ko labud.
Kranjska para milo pravi:
Tud' bi lahko jez bil tak, Al tepejo me po glavi,
Lačen morem stati v mlak'!
Toda naj bode konec teh besedi,   ki le težko srce delajo domačinu!   ¦—   Ljubljančanje! volilci 1. razreda!
Juter pride vrsta na Vas, da kažete, da ste mož beseda. Tiste može, ki ste jih volili pred 3 leti, — ki jih spoštuje mesto in dežela, — ki so vsa leta delali le na prid mestu v mestnem zboru in vaše upanje zaslužili, zopet jih enoglasno volite, in s tem pokažite, da ste samostojni, ki se ne potuhnete ob času, ko je treba svetu pokazati, da še ni zginilo pravo mestjanstvo med nami!  Volite tedaj
v L volilnem razredu: gospoda Pavla Auerja, hišnega posestnika, „      Jožefa Blaznika, hišnega posestnika, „       Franca Rosmana, hišnega posestnika, „     Franc X. Souvana, hišnega posestnika.