565. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 21. julija 1918. Leto 1!. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravniStvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: f Majer Milan Vasic. Osrednji odbor »Narodne odbrane« v Belemgradu javlja v posebni, osmrtnici, da je Milan Vasič, pešadij-ski major i tajnik Središnjog Odbora Narodne Odbrane poginuo na Ovčem polju u odbrani otažbine. Belgrajski listi priobčujejo sliko mladega majorja — bil je star kakih 33 let in obžalujejo prezgodnjo smrt hrabrega oficira, navdušenega Jugoslovana in izbornega narodnega or-ganizatora. Redek mož je bil pokojni major Vasič. Resen in trezen v delu, železno vztrajen, izboren oficir,, odličen organizator in goreč Jugoslovan, pripravljen vsak hip na največje žrtve za dosego velikih jugoslovanskih idealov. Svojim vojakom ni bil strog poveljnik, ni jim bil niti oče, temveč brat. pravi brat, ker se je zavedal, da bodo oni ravnotako enkrat polagali svoja življenja na oltar domovine, kot ga bo položil on. Prijateljev je imel ne samo po celem srbstvu, temveč po vsem slovanskem jugu — tudi na Slovenskem in za se je orosilo na glas o njegovi smrti tudi marsikatero slovensko oko. ker Milan Vasič ni bil samo major, kakršnih je toliko in toliko padlo na bojišču po Stari Srbiji in Macedo-niji, po Albaniji in Traciji, pred Ska-drom in Drinopoijerrl> on je bil z Milanom Pribičevičem duša »Narodne 'delavannr;,^Hlmoeneiše in najb°U hHi ^T k narodne organizacije v Srbiji. S kakim veseljem je delil za časa mobilizacije lansko jesen puške bajonete in patrone vstašem! Kako srečnega se je čutil, ko je bil okrožen od samih mladih, krepkih, na vse žrtve pripravljenih ljudi, ki so jim žarela lica od ponosa in sreče, ko so si Dripasovali bajonete in patrone, na ramena pa obešali puške-repetirke! Tudi en Slovenec je bil med njimi. ■V xT.ec’ k* le srečno prebil vojno * Turčijo, bojeval se po celi Mace-doniH do Bitolja in sodeluje gotovo tudi v sedanji žalostni vojni, ako Je Se — živ. Tragičen je bil konec Milana VaŠiča. Pri Štipu ob reki Bregalnici se le nahajal pri predstražah. Bolgarski oficirji so mu 30. junija rekli, da se je dosegel med Bolgarsko in Srbijo sporazum, da ne bo vojne in povabili so njega in druge srbske oricirjo v bolgarsko taborišče, da se skupaj fotografirajo kot prijatelji. Vasic se je fotografiral skupaj z bolgarskimi oficirji — po nekaj urah okolu 3. ure zjutraj 1. julija, so pa Bolgari v velikem številu napadli našo srbsko predstražo. Srbi so se borili hrabro in junaško kot vedno, a najlirabrejši med njimi je bil major Vasič, ki je bil kmalu težko ranjen, za njim pa tudi mnogi drugi, ker predstraža je bila maloštevilna, Bolgari so pa na njo pritisnili z vso silo. Srbi so se morali umakniti, ranjence so pa pustili na bojišču, ker jih niso mogli vzeti s sabo. Mislili so pač, da se bodo Bolgari pobrigali za ranjence, ali ti so jih poklali — z bajoneti in Milana Vasiča tudi... Kako tragična smrt — posebno za človeka, ki je bil Jugoslovan sko-ziinskozi in ni Bolgarom nikdar želel slabega in ako se je bojeval za pravično stvar svoje domovine! Veliko je izgubila Srbija z Milanom Vasičem, več je izgubila v njem kot dobrega oficirja. Velike žrtve prenaša Srbija v teh težkih dnevih, ko ji toliki želijo popolno propast. Ali ona ne bo propadla, ker ima še na stotisoče junakov, pripravljenih žrtvovati svoja življenja za njeno moč in veličino. Veliko je že grobov in najbrže se odprejo še novi. da sprejmejo še nove žrtve vojne. Težko bo preboleti vse te izgube, najtežje pa preboleti smrt Milana Vasiča. O pogrebu smo prejeli iz Bel-grada naslednje poročilo: Velikemu pokojniku je izkazal Belgrad poslednjo čast na žalostni pott od železniške postaje na pokopališče, na dostojen in presenetljiv način. Velika množica vojaškega in civilnega stanu je spremljala slavnega junaka ob turobnem zvonenju zvonov do hladnega groba. Na postaji je izpregovoril nad krsto za domovino padlega junaka belgrajski župan g. Ljuba Davidovič. V vznešenih besedah se je ločil g. Davidovič v imenu mesta in v imenu Srbstva od moža-Jugoslovana. Nato so dvignili krsto g. žu,3an Ljuba Davidovič, Slovenec g. polkovnik Janko Vukasovič. g. Boža Markovič in poveljnik belgrajske posadke ter jo odnesli od postaje na mrtvaši voz. Godba kraljeve garde je zasvirala žalostinko in počasi se je pomikal sprevod proti vaznesen-ski cerkvi, kjer je bil »pomen« in od tu pa na pokopališče. Vojaštvo mu je tu izročilo s salvami poslednji pozdrav. Delo njegovo ni bilo take narave, da bi mu prinašalo slavo že v življenju, pač pa bodo sadovi njegovega nesebičnega delovanja v prid celokupnemu Jugoslovanstvu prej-ali slej slavili spomin toplega njegovega idealizma ter ga povzdignili med prve jugoslovanske heroje. Bog da mu dušu prosti! Večnaja mu pamjat! Kulturno središče slov. naroda. Kako krasen naslov, kaj ne, gospod urednik? Ali mislite, da je previsoko povedano? O, ne. mi živimo LISTEK PAVRL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »1 o se razume,« je hitela Olimpija, zmakaje dekletu lica,» to se razume... Veš, da ni vredno, obupavati tako strašno zaradi par besedi očeta Florestana...« In dodala je čisto tiho: »Tam je torej on?...« Ah, kako je mogla ohraniti skrivnost, ki jo je pekla na ustnicah, v tem trenotku, ko še niti ni bila premagala Strašnega udarca? ... »Da,« je jeknila. Olimpija je vprašala takoj: »Povejte, oče Florestan, ali ni nikakor mogoče izvedeti?« »česa?« »Tega, kaj se je zgodilo s kira-Sirji!« »Bogme ... zdi se mi... če bi ,človek poizvedoval... nekje bi mu Vendar lahko povedali.« »Kaj ne da? Prepričana sem, da storite mali to ljubav...« »Z velikim veseljem... Posebno če se mi s tem posreči pregnati žalost, ki sem vam jo povzročil tako nerodno, gospa...« »Recite ji vendar Marta.« »Gospa Marta,« je dodaj naglo, z glasom, pričajočim, kako visoko teni to malo domačnost. »Samo,« je menila Olimpija, »potrebno bo, da nama pove ime ...« Ah. da, skrb je bila prevelika, izkušnjava prehuda! Ta mož, ki se ni zdel slab, ji je ponujal, da jo reši strašne tesnobe... Marta je zavzdihnila z globokim vzdihom olajšanja in vzkliknila: »Naj bo ... Življenje mi vrnete s tem ... Prašajte, kaj je z gospodom Gilbertom de Rošegi...« »Z Gilbertom de Rošegi,« je vzkliknila Olimpija, ki je menila iz-prva, da ni slišala dobro. »To je vendar sin ...« Toda prekinila se je. Ne, ne, staremu Florestanu ni bilo treba vedeti njunih zadev ... Premagala se je in dejala: »Ali je on tudi v tem polku?« »Podporočnik je,« je zamrmrala Marta. »No, potem izvemo gotovo. Na oficirje pazijo bolj kakor na prostake, na krmo za kanone...« A stari režiser je dejal: »Pojdem, gospa Marta... po-prašat pojdem, kakor hitro nap.ravim spored za nocojšnjo predstavo...« Bilo je nekaj malega čez poldne. In po Strasburškem bulvarju je korakala tisti hip gosta množica, prepregajoča vso ulico ... Ljudje, stari in mladi, so kričali: »Poraz! Poraženi smol...« Drugi pa so odgovarjali smelo s krikom, ki si ga slišal tiste dni čim dalje pogosteje: »Živela republika!« v sveti zavesti, da smo v kulturnem središču. Ljubljančani so ponosni na svojo Ljubljano in se jim zde druga mesta precej majhna. Pa tudi vesoljni slovenski svet gleda na svoje kulturno središče s ponosom. Štajerci, Korošci, Primorci — vsi gledajo s spoštovanjem na svojo prestolico — edino popolnoma slovensko mesto (pardon, zdaj ne več!) vsi čutijo, da je v Ljubljani kulturno središče, saj je tam dom naše umetnosti, sedež narodnih družb in — mesto bodoče slovenske univerze. Toda ne samo slovenski — tudi slovanski svet pozna Ljubljano in jo imenuje v eni vrsti z Moskvo, s Prago, s Sofijo, Belgradom in Zagrebom. Znano je sicer, da je Ljubljana manjša — ker le tudi slovenski narod manjši od drugih, ampak Ljubljana je kulturno središče kakor Moskva. Praga, Sofija, Zagreb ... V številu slovanskih prestolic se sveti poleg Svete Moskve, zlate Prage, kraljevega Belgrada itd. naša bela Ljubljana. In to je važno za nas, kajti Slovakov je n, pr. 2 milijona — a kdaj se imenuje njih glavno mesto? Seveda Ljubljana je imela večkrat priliko sprejemati slovanske goste. Sprejemala jih je vedno dostojno in navdušeno. Zastave so vihrale, po ulicah je donel: Hej Slovani, popoldne veselica, zvečer krok, na komer-zih pa slavnostni govori. Ako ste slišali kdaj tak govor! N. pr.: Prihiteli ste v našo belo Ljubljano, v kulturno središče slovenskega naroda (klic: Živeli!) ali pa: »Naša bela Ljubljana, naš ponos,« ali pa: »Tu v podnožju Triglava smo si ustvarili svoje kulturno ognjišče ...« »Naša bela Ljubljana je stopila v vrste drugih slovanskih mest...« »Naša prestolica...« Tako smo postavili svoje glavno mesto med svetle zvezde drugih slovanskih mest: Kaj je bil proti Ljubljani, Kranj, Škofja Loka, Novo mesto, Idrija... Kaj je bil proti ponosnemu Ljubljančan Kranjčan. Ločan, Novome-ščan. Idrijčan... Ona mesta so bila samo za to, da so s svojimi deputa-cijami povzdignila slavnost in izkazala Ljubljani svojo čast. Urnost dežejnega odbora si pri reševanju slovenskega gledališča. Tako je bilo včasih. Zdaj pa se je pričelo narobe. N. pr. v Ljubljani je veselica. Vsa Ljubljana s 50.000 ljudmi ne premore ene godbe: igrati mora meščanska godba iz Kranja ali Škofje Loke. Z veliko svoto 20.000 K si je Ljubljana vzdrževala Filharmonijo — ki je sedaj odšla — dočim si mala mesta vzdržujejo svoje domače godbe. Oj ti uboga Ljubljana. Ljubljana je imela gledališče. Gledališče so zaprli. Naši igralci prirejajo predstave po drugih mestih. Pravijo, da bodo manjša mesta angažirala slovenske igralce, ki jim Ljubljana ne more dati kruha. Oj ti ubogo kulturno središče. V Ljubljani je shod abiturijentov. Vsi zavodi in ravnatelji pozdravijo mladino, ki odhaja na delo. Ljubljanski zavod molči, njemu se zdi to nepotrebno, ker bi to ne bilo po volji klerikalcem. Oj ti uboga kultura! Tako gre naprej. O slovenskem vseučilišču se že nikomur več ne sanja, saj bomo že v prve ljudske šole spravili zopet nemščino; Naše narodno ognjišče! Tako je. Gospoda moja. Sokolskega zleta ni bilo — pač pa smo videli. turnerje in dobili bomo tudi čukel OJ, središče našega napredka! Ta ponosna Ljubljana, bela Ljub- ljana, to kulturno središče Čaka samo še na prihodnjo leto, da io objame klerikalni zmaj In Jo počrni: S tem bo konec glorije! Slovenska zemlja Ciril . Metodovim podružnicam v album. (Dopis z Dolenjske.) Slavno uredništvo! Cital sem Vj vašem cenjenim listu članek »Ciril in Metodove veselice«. Piscu se vidi, da se mu vsaj sanja o razmerah po deželi, sicer pa podaja prav pametne nasvete. Upam. da bodete dovolili tudi nam »provincijalcem« objaviti svoje misli. Bo sicer precej obširno! in marsikomu neprijetno, toda nič manj resnično in vredno upoštevanja. Gre se torei za to, da se zbud? med narodom specijelno med »Kranjci«, večje zaimanje in umevanje naše obrambne organizacije. To je tudi dolžnost Ciril in Metodove družbe, nič manjša kakor ona braniti ogrožene kraje pred napadi narodnih nasprotnikov. Saj se to dvoje spopol-njuje: Čim večja je narodna zavest in poznavanje nasprotnikovih kart ter lastnih operacij, toliko večjih Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. V Ljtlbljcltli Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega : davka. : Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. »Glejte,« je rekla Olimpija Florestanu, »danes dajejo ti predstavo namesto vaj..-« Tudi gospod Burginjon je prihitel ob tem upornem kričanju; jezno je stresel ramena: »Kaj hočete!« |e zagodrnjal. »Ali nisem rekel: revolucija se začenja! ...« »Ali, gospod Burginjon,« je poizkusil ugovarjati Florestan. že štirinajst dni se vlači po ulicah toliko drhali. ki tuli.« »Da; toda Prej niso imeli takšnega vzroka za svoje tuljenje, kakor ga imajo danes.« »Boste že videli nocoj, oče Florestan, boste že videli,« se je porogal ravnatelj srdito. »Mir bo, gospod Burginjon, kakor vsak večer...« »Pri meni že ne!« je izbruhnil Burginjon. »Pri meni bo nocoj zaprto ...« »Oh!« je vzkliknil Florestan, tresoč se razburjenja. »Da, zaprto bo. In vi mi napravite takoj plakat, z roko seveda... v prav velikih črkah... Predstava se ne vrši zaradi narodnega žalovanja, tako naj bo zapisano ... To bo punt pred vrati... a tudi reklama bo, ki me ne stai*e nič, a mi nadomesti vso izgubo, ki si jo prihranim nocoj.., In potem, stara sablja, lahko greste po ulicah gledat, kai se godi... do jutri, ako vas mika srce.« In gospodar, še srditejši nego prej, se je obrnil na petah, dočim je Florestan pomežiknil Marti: »Nič ne skrbite in ne mučite se, mala gospa... Brigati se hočem za vas in vam prinesti novic... Videli boste, da dobrih ...« To rekši, je odšel tudi stari režiser, dočim je ponovila Olimpija s trepečočim zanimanjem: »Torej je... mladi grajski gospod? ... Gospod Gilbert je oče?« »Da,« je dejala Marta obotavljaje se... hkrati nezadovoljna sama s seboj in vendar srečna, da more vsaj govoriti o njem. »Pa ti le obljubil zakon?« »Obljubil mi ga je.« »Oh. to je bilo preveč lepo... In Olimpija Je vprašala že neverno: »Če je tako, zakaj pa te ni poročil takoj?« »Zato, ker nima še petindvajset let.« »Ah, da!... Zaradi stare markize ... svoje matere ... Ona se pač ne bi hotela meniti o takih rečeh, kaj ne, da ne? ...« »Ničesar še ne ve.« »In tyoj oče?« »Tudi on ne ve ničesar.« »Zakaj mu nisi povedala?« »Ubil bi ga bil... Saj ga poznate, teta! ...« »Da, res, pri njem je vse mogoče ...« »In obljubila sem bila Gilbertu, da pred njegovim odhodom ,..« » ... Ne poveš ničesar. Tako. da dotlej... Eh, ubožica, ali pa veš za gotovo? ... Moški so takšne kana-Ije...« Toda Marta je rahlo zmajala z glavo: »Da, za gotovo vem to.« »Kako za gotovo? ... Zato, ker ti je obljubil? Ah, veš. obljube de^ lajo moški zato, da jih prelamljajo.« »Zato, ker je... že priznal svo> jega otroka.« Olimpija je planila kvišku. »Priznal je malo? ... Kje in kako? ...« »Na županstvu v Bisjeri...« »Ali... potem... potem je stvar seveda precej drugačna .. V tem imaš naposled le gotovost. Naj si ostane živ ali ne...« Videča, da je Marta prebledela, je dodala naglo: »Eh, poniglavka, jaz pravim to tako, kakor bi rekla kaj drugega. — Beseda ne ubije človeka... In vrhu tega vidiš — Florestan ni tak tepec, kakor se zdi. On bo iztikal od Poncija do Pilata... Preden mine dvoje ali troje dni. boš imela novice o gospodu Gilbertu... in dobre novice ...« Pomirjevala jo Je in jo dražila’ hkrati: »Tak ne žalosti se preveč, bodoča gospa Rošegijskal...« Marta jo je prekinila s preplašeno gesto: (Daije.) gmotnih prispevkov se imamo nadejati. V primeri z denarnim prispevanjem je nivo te zavesti in poznavanja Ciril in Metodove družbe — saj s to smemo identificirati vso našo narodno obrambo — zelo nizek. To nas mora privesti do misli, da Ciril in Metodova družba oziroma njene podružnice po deželi ne uporabljajo pra-vih ali pa vsaj ne vseli sredstev, ki so jim na razpolago v dosego tega cilja. Denarni prispevki so v razmerju s številom in bogastvom naroda visoki (s tem seveda ni rečeno, da zadostujejo za naše potrebe) m ne izsiljeni. Ce bi človek sodil po njih. bi mislil da ljudje umevajo važnost naše obrambne organizacije, najmanj pa da vedo, kako se ta nabrani denar uporablja. Toda temu ni tako. Del teh prispevkov pride iz misli, ki je pač že prešla v kri, da se gre pač za neko dobro delo recimo za slovensko de-co, da bi kdo ta denar dalje zasledoval, tega zanimanja ni. Veliko se da v »veseli družbi«, mnogo iz bahavosti (pristni »Protzentmn«) Češ, kdo bo več zmetal v nabiralnik (110, s tem bi mogli podružnični blagajniki mnogo povedati). Ostalo pa se da vsled pritiska javnega mnenja, drugače rečeno, ker je to v modi, kakor ie bilo svoj čas v modi darovati za »zamorčke«. Le minimalen del teh prispevkov se daruje z mislijo na šolo na Muti, v Trstu, Št. Rupertu, BlanČi, na otroške vrtce v Kormittu, Skednju, Celju, Ormožu. Jesenicah. Hrastniku itd. Ce bi se vsem darovateljem predočile šikane in zasramovanja, ki jih morajo gojenci Ciril in Metodovih 5o! in njih stariši pretrpeti, če bi vsi darovali z občutkom in ne samo iz navade, potem bi se pomnožili izdatno družbini dohodki in potenciral osebni odpor in samozavest, kar bi moralo vplivati tudi na delo voditeljev, kajti drugače se nastopi, če se ima za zaslombo ne samo peščice inteligence ampak cel narod in drugače če stoji bojevnik osamel na tleh, ki se mu pod nogo majejo. Pa o tem so poklicani faktorji sami prepričani, ni jih treba učiti. Ne Škodilo bi pa, če se jim odpro oči in pokaže vsa mizerija narodne zavesti in umevanja obrambe pri naših Kranjcih. Povsod se čita o zavednih možeh, ki so ob tej in tej priliki darovali oz. nabrali toliko in toliko kronic. Lepo od njih, če so to storili, vsa čast Jim, toda prave zavednosti, ume\janja nimajo in to je slabo, namreč zavednosti, ki Jo imajo neomajani Slovenci v ogroženih krajih, ki vidijo na lastne oči in čutijo na lastni koži, kako in kje jih sovražnik napada, kako gine kos za kosom naše zemlje v njegovem žrelu, ki pa tudi vidijo kako se mu stavi v bran naša družba. Tu je prava zavednost, tu pravo umevanje, zato so pa ti tudi drugačni Slovenci ko naši Kranjci. Pisec zgoraj navedenga članka ima popluoma prav da odreka zahtevano umevanje celo podružničnim predsednikom, dostaviti se mora samo še, da sega nevednost teh kakor tudi ostale inteligence veliko dalje ko se mu sanja. Izvzete so seveda one bele vrane, ki so res z dušo pri narodni obrambi in je ne smatrajo za neprijetno breme, ki jim ga nalagajo obziri do javnosti, kot se to godi pri 99%. Kaj pa pravzaprav razumemo na deželi pod »inteligenco«? »Vse uradnike in one srečne napredne trgovce, obrtnike in gostilničarje, ki so trgali par let hlače po meščanskih in obrtnih Šolah in ki sedaj sede — nota-bene — na lepem posestvu ali kupcu denarjev. No, sedaj pa pojdite in vprašajte te naše inteligente od prvega do zadnjega, kdo je družbin pr-vomestnik (to je najlažje vprašanje, ker treba vedeti samo eno ime) in če vam bo znalo odgovoriti le 20 odstotkov te naše inteligence, pa smejo balkanski zavezniki brez skrbi obljubiti. da vrnejo Turkom ves okupirani teritorij. In če koga nadalje vprašate, koliko šol in vrtcev vzdržuje družba, pa bo odvrnil, da je to maturitetno vprašanje za odličnjaka, s katerim hočejo profesorji renomirati pred nadzornikom, in če ste tako nesramni. da vprašate, naj našteje vse kraje, v katerih se nahajajo družbine šole. pa ie to atentat na osebno svobodo. Z drugimi besedami, za to smejo vedeti le družbini nastavljenci in par idealnih mladeničev, ki nimajo drugega dela, kot pečati se s takimi neumnostmi. (Konec jutri.) Povodom rešitve najnovejše ministrske krize na Bolgarskem je pisal »Slov. Narod«, da to pomeni v ustavni in parlamentarni državi, kakršna ie Bolgarska, izreden dogodek in kot takemu pripisuje »Slovenski Narod* temu dogodku veliko važnost. V resnici pa temu ni tako. pre- misa je napačna in napačni morajo biti seveda tudi zaključki. Bolgarska je namreč vse prej kakor parlamentarna, demokratična država in v terti oziru ie pravo nasprotje Srbiji, ki stoji v tem oziru v isti vrsti z najbolj parlamentarnimi državami v Evropi. Kralj Ferdinand je vpeljal na Bolgarskem osebni režim, ki ga — razun patriarhalne Crne gore z mlado ustavnostjo — ni v nobeni drugi evropski državi. On si je zgovoril neomejeno pravico sklepanja zvez in drugih političnih pogodb z drugimi državami in ni državam parlamenta sploh niti obvestil o tem. /e to meče kaj čudno senco na bolgarsko »ustavnost« in parlamentarizem. V notranji politiki ni pa čisto nič drugače, bolgarske razmere so močno podobne razmeram na — Ogrskem. Ni to nobeno pretiravanje: in v podkrepitev te trditve hočemo navesti samo eno dejstvo, ki je splošno znano: Pred par leti je kralj (tedaj še knez) Ferdinand v čisto normalnih razmerah poveril sestavo kabineta Malinovu. ki ie imel v sobranju samo sedem (!) poslancev, bil je torej v parlamentu skoraj brez veljave. Malinov je potem kot ministrski predsednik izvršil volitve in je dobil okolu 150 poslancev. pri poznejših volitvah, ko Malinov ni bil več na vladi, je pa bilo izvoljeno zopet samo par poslancev njegove stranke! — In tako je na Bolgarskem vedno. Stranka, ki je na vladi, dobi vedno pri volitvah ogromno večino, kakor hitro pa izgubi vlado, izgubi tudi — mandate, kar pomeni, da so volilne sleparije in nasilja na Bolgarskem ravnotako doma kot na Ogrskem, ali je pa ljudstvo popolnoma nezavedno in politično popolnoma neizobraženo in delajo vlade z njim kar hočejo. Kralj Ferdinand se torej ne ozira posebno na ljudsko voljo, on ima vedno tako vlado, kakršno — on hoče imeti. Sedaj je poklical na vlado Radostavova, katerega skrb je, da pri eventualnih volitvah dobi večino in on Jo gotovo tudi dob?, ako bo on vodil volitve. Ako pa pride do tega. da Radoslavov kralju Ferdinandu ne bo več konveniral, ga bo odslovi! in poklical na vlado Gešova. Daneva. Malinova — sploh onega, ki mu bo ugajal in vsak bo pri volitvah dobil večino. Narnovejša sprememba kabineta na Bolgarskem je torej važna samo v toliko, ker se vidi, da sedaj kralju Ferdinandu ne konvenira. da bi bila_ sestavljena vlada iz ljudi, ki se držijo Rusije in Avstrije, temveč hoče imeti vlada, ki bo odločno pro-tiruska in avstrofilska. Tak mož je novi ministrski predsednik Radoslavov. Ljudska volja pri spremembi vlade ne prihaja na Bolgarskem čisto nič v poštev. Na Bogarskem vlada osebni režim, ustavnost je samo krinka, pod katero se skriva prava forma vladanja — absolutizem kralja Ferdinanda. o. »Edinost« nas noče, ali pa ne more razumeti; prvo bo bolj verjetno. ker pišemo tako jasno, da nas vsakdo lahko razume, tudi »Edinost«. ko bi le hotela Ali ona ima to slabo navado, da najprej provocira s svojim pisanjem reagiranje, potem se pa dela — užaljeno in namesto da bi odgovarjala, se sklicuje na važno misijo, ki jo vrši ob Adriji, na svoje zasluge itd. Očitala je najprej »Mlekarski zvezi«, da ie poslala slovenskemu trgovcu na Opčinah nemški dopis, obenem se je Pa kar pavšalno obregnila ob Ljubljano, češ. da v Ljubljani »nimajo glav v redu«. Mi smo ožigosali »Mlekarsko zvezo«, ki razširja germanizacijo ob Adriji, obenem smo pa zavrnili ono pavšalno sumničenje Ljubljane. »Edinost« na naša očitanja ni mogla stvarno odgovoriti, ker pa molčati le ni hotela, se je bregnila ob nas, češ. da nimamo gradiva in da jo zato »napadamo«. Odgovorili smo ji — ker nas je pač provocirala — da imamo več gradiva kot ona in sedaj je užaljena in govori o svoji veliki misiji (ki ji je niti ne odrekamo), o svojih zaslugah itd., dela se pa. kakor bi mi začeli pogovor o »gradivu« in ne ona! Res/ iezuitu in klepetavi babi človek nikdar ne pride na kraj. o. »Za blagor naroda damo tudi vse ljudi do zadnjega« — tako je sporočil bolgarski car Ferdinand, potomec nemške rodbine, v Stockholm. Bolgarski car je tako navdušen za srečo bolgarskega naroda, da bi se ne obotavljal dati pobiti cvet njegov. Res čudno si predstavljajo potentati srečo naroda! Razkrite laži klerikalnega profesorja. Neki klerikalni profesor le Po «Gorenjcu« lagal o »okrajni bolniški blagajni v Kranju«. V kakih petih številkah je nesramno blatil razne odlične osebe. Sedaj so se vse laži razkrile in klerikalni »Gorenjec« je moral prinesti za »katoliški« list sledečo sramotno izjavo: Izjava. Podpisano uredništvo »Gorenjca« izjavlja, da temelje njegovi članki, naperjeni proti Okrajni bolniški blagajni v Kranju in njenim nastavljen- cem, na napačni informaciji. Izjavljamo, da so neopravičeni. Izrecno preklicujemo neutemeljene osebne napade na g. 'deželnega poslanca in načelnika Cirila Pirca, g. blagajnika Rudolfa Kokalja in nadzornika g. Ivana pl. Premersteina. Ljubljana, dne 15. julija 1913. Uredništvo »Gorenjca«. Koncert avstr, jugoslovanskih učiteljskih abiturijentov v soboto zvečer ie izpadel prav dobro in je bil izvajan z vso zahtevano točnostjo. Koncerta se je udeležil ljubljanski župan g. dr. I. Tavčar, deželna poslanca gg. Reisner in Gangl, skladatelj g. Z. Prelovec in obilo drugega odličnega občinstva. Vendar dvorana ni bila tako polna, kakor je bilo pričakovati^ Program je bil skrbno sestavljen in izbran. Po koncertu se je razvila animirana zabava in ples. — Seveda tudi tu^ni manjkalo funkcionarja c. kr. državne policije. Obžalujemo le, 'da ni bilo pri koncertu učiteljiščnih abiturientov v soboto niti enega zastopnika ljubljanskega učiteljišča navzočega. Torej tudi tu. pri nedolžnem koncertu. Ste bojkotirali one. ki jih spuščate v svet. Niti moralne opore ne marate dati mladini, ki io vzgajate. In vi se štejete za vzgojitelie bodočih vzgojiteljev mladiue slovenskega naroda! Zal bog, da je tako ravno pri nas, Slovencih. Drugi narodi vzgajajo vse drugače mlado učiteljstvo. A tudi prav! Naša slovenska učiteljska mladina se vzgaja sama in to je tem bolje, ker bode tembolj samostojno vzgojena in bode tembolj na lastnem prepričanju vzgojena. Ne moremo več, nego izreči globoko obžalovanje nad takimi vzgojitelji slovenskega učiteljstva. Malo kritike. Ker sem prisostvoval vsem štirim abit. sest. učiteljišč-nikov. moram reči, da se Je krenilo malo — nazaj. Iz smeri k demokratiziranju se ie letos krenilo k salon-stvu. Koncerti ne neso več! V tem letnem času se ne izplačajo in tudi o interesu pri našem občinstvu se je izvršilo nazadovanje. Naše občinstvo je v glasbi razvajeno. Ne zavračamo umetniške vrednosti, a stati nam je v prvi vrsti na reelni podlagi. V poletju iz salona na vrt! Tudi na glavni namen sestankov salonski del, temveč je cilj: razmotrivanje položaja in revizija programa. Z vsemi paradami proč! Saj veliki napredek sedanjosti imamo zaznamovati ravno v tem. da se je prešlo od koncertov in navdušenih govorov pri valetah do smoternega. sistematičnega dela. Torej nazaj k smeri, ki se je obnesla trikrat prav dobro. —k. Iz Ježice. Za veselico podružnice sv. C. in M. v prid naši šolski družbi se vrše lepe priprave. Veselica bo 3. avgusta pri »Ruskem carju«. Novo mesto dobi v najkrajšem času novo razsvetljavo, in sicer moderne velike »Heliophor«-obločnice, ki imajo moči do 1000 sveč. Mesto se je v zadnjem času zelo povzdignilo in skrajen čas je že. da izginejo medle leščerbe iz mestnih vogalov in da obsije nova luč naše mestne hiše. In naša občina je sklenila, kakor smo culi. da morajo svetiti te nove svetilke že do 10. avgusta t. 1., ko se zbere v našem mestu Sokolstvo cele Slovenske in bližnje Hrvaške. ko poseti naše mesto na tisoče bližnjega in daljnega občinstva ob priliki 251etnice našega »Sokola«. Naše mesto se trudi na vso moč, da napravi na tujce kar ^ najugodnejši vtis in pripravlja se že sedaj, da sprejme goste kar najdostojnejše in da jim napravi bivanje v Novem mestu^ kar najudobnejše in najprijetnejše. Zato je tudi odstopilo mesto »Sokolu« veliki glavni trg za slavnostni prostor, ki se spremeni v ta namen v bajen smrekov gozdiček, prepojen s čarobno svitlobo pisanih lampijončkov in preplavljen od bli-ščečega sijaja novih »Heliophor«-svetilk, in cvet Novega mesta — naše dame — bodo krepčale v tem gozdiču lačno in željno občinstvo. Na robu gozdiča pa se bodo vrteli mladi pari ob zvokih počasnega valčka. Hvalevredno ie v resnici od naše občine, da gre Sokolstvu tako na roko. zato bo imelo pa tudi sladko zavest, da bodo odšli tu'c' zadovoljni in polni hvale iz našega mesta in da bodo še večkrat ladi posetili dolenjsko metropolo. Zadnje vremenske nezgode. Iz vseh d^lov Srednjega Stajerja, pa tudi iz Slovenskih goric dohaja vedno več poročil o zadnji vremenski nezgodi. V nekaterih krajih Slovenskih goric je zadnji vihar hudo^ razsajal in povzročil silno škodo, to še prav posebno. ker ga je spremi jevala močna toča. V nižjih krajih Pa je videti. da je le mestoma1 razsajala ujma, dočim po nekaterih krajih o vsem niti pojma niso imeli. V visoko ležečih krajih, po gorah, so imeli, zlasti po Srednjem Štaijerju. tudi močan sneg. — H graški nesreči še javljaio, da je umrl nek tiskar. Ko je prišla voda. je tudi on pomagal reševati. Razburjenje in napori pa so mu njegovo srčno bolezen še poslabšali. Moral je v bolnico, kjer je par ur pozneje izdihnil. — Istočasno, ko je razsajala ponekod voda, so drugod zopet trpeli pod razsajanjem bliska, ki je zažigal in ubijal. Po splošnem soditi, ie bilo po zadnjih dogodkih uničenih kakih 10 človeških življenj. — Materijalno Škodo do danes še ni mogoče preceniti, pričakovati pa je, da je povzročena škoda ogromna. Seveda bo morala priskočiti tudi država. kajti deželni denar sam na noben način ne zadošča. Žrtev ljubosumnosti. V bolnico usmiljenih bratov v Kandijo so pripeljali železniškega delavca s prestreljenimi pljuči. Ko je prišla k njtmu sodna komisija, vsled bolečin ni mogel govoriti. Zdaj šele se je izvedelo, da je ustreljeni delavec postal Lrtev ljubosumnosti in da se piše Simon Jurtič, 22 let star, lodom Hrvat. V kantini blizo Semiča služi za natakarico Frančiška Rauch. v katero je bilo več železniških delavcev zaljubljenih. Med zaljubljenci sta bila tudi vstreljeni Juretič in Rožetovič iz Brina. Rožetovič je bil v punco tako za-ljjubljen, da je nagrozil, da vsakogar, ki bi se punco predrznil le pogledati, kar na mestu ustreli. Te grožnje pa Juretič ni resno smatral. Baje je natakarica Juretiča imela še posebno rada. To je Rožetoviča tako viezilo. da je proti Juretiču trikrat ustrelil; strel ga Je zadel v levo roko druga dva v hrbet tako, da je ena krogla šla v smeri proti vratu druga pa proti pljučam ki jih je tudi ranila. Juretič bo vsled strela v pljučah najbrže umrl. Aretacija ciganske tolpe. Dne 15. t. m. zvečer je orožništvo zasledilo v nekem gozdu, ne daleč od Pra protne Police pri Kranju cigansko tolpo, ki ie štela pet glav. Eden izmed ciganov in ena ciganka sta ob pravem času odnesla pete, dočim je orožništvo aretiralo cigana Julija Helda in njegovi sestri Marijo in Jožefo Held. Aretirance je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Kranju. Pri njih so dobili razne stvari, ki so jih cigani najbrže ukradli in sicer: dvoje, dobro ohranjenih sukenj, telovnik. hlače, žensko jopico, rujav nahrbtnik, belordeč namizni prt, 4 in pol metra kamrika, dvoje dobro ohranjenih sivih konjskih kocov, dva para čevljev, dva velika kuhinjska noža, britev, nikljasto žepno uro s pozlačeno verižico in s priveskom, lovsko puško-dvocevko. petelina in šest, ravnokar nalovljenih rib. Cigan^ ska tolpa ie isti dan ukradla posestnici Frančiški Drinovec v Struževem pri Naklem dvoje parov čevljev, katere so tudi našli pri ciganih. Ti cigani so tudi na sumu, da so dne 3. junija t. 1. ukradli čevljarju Jakobu Miklavčiču na Brezjali denar in druge stvari v vrednosti 50 K. v isti noči gostilničarju Antonu Perdicu v Posavcu 180 K vredno lovsko puško, ki se tudi natuija med ukradenimi stvarmi. in slednjič v gozdu Mrzli vrh pri Postojni iz neke ogljarske koče več živeža in kuhinjsko opravo. Spriden sin. Dne 14. t. m. se je . začel kajžar Jože Cotman iz Studenca prepirati s svojim sinom, ki je s svojim očetom pri tem zelo grdo ravnal. Sin je vrgel svojega očeta na tla z veliko močjo in ga je začel z lesenimi senenimi vilami tako pretepati, da so se vile zlomile na štiri kose. Cotman je dobil pri tem zelo težke telesne poškodbe in so ga morali odpeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano. Vlom in tatvina. Te dni je bilo vlomljeno ponoči v trgovino trgovca z mešanim blagom Mihaela Boštjančiča iz Harij pri Ilirski Bistrici. Tatovi so odnesli iz nekega predala okrog 60 kron drobiža, štirideset kilogramov sladkorja, deset kilogramov kave, več smodk in cigaret, železen lonec z dvema litroma smetane in dva litra slivovke. Skupna škoda znaša 160 kron. V veliki nevarnosti je, da izgubi vse svoje ugodne lastnosti, kava. če ji ne prideneš dobrega kavnega pridatka. Tej nevarnosti se najbolje izognete, če pridenete kavi Kolinske kavne primesi, ki je najodličnejši kavni pridatek. Kava izredno veliko pridobi na okusu, vonju in barvi. Pametne gospodinje, ki jiin je kaj do dobre kave. kupujejo zaradi tega samo Kolinsko kavno primes, ki ima vrhu vsega še to prednost, da je pristno domače blago, edino te vrste na celem jugu. — Pri nakupovanju pazite na znamko »Sokol«! V ormoškem okraju je razsajala velika nevihta. Po nekaterih goricah je potolkla toča. Vode je bilo toliko, da je odnašala lesena poslopja! — Utopljenca so našli ta petels v Obrežu pri Središču. Je to ede-n izmed petih pionirjev, ki so se ponesrečili pred tednom pri vajah v Ptuju. ker se jim je prevrnil čoln. Vitan pri Središču. V nedeljo se vrši tukaij sokolska veselica v dolini ob bolfenski cesti. Udeležijo se je sokolska društva iz Središča, Ormoža, Ljutomera;, najbrž tudi iz Varaždina. Kdor ima priložnost, naj ne zamudi, se je udeležiti. Mlad tat. Učenec petega razreda v Selnici. Avgust Esih je ukradel svojemu reditelju g. Hernachu, županu v Selnici, nad 400 K denarja iz blagajne. Orožništvo o tatu ni imelo sledu, najmanje pa je imel kdo sum na sicer pridnega in mirnega Avgusta. Le slučajno se je prišlo tatu na sled. 141etni dečko pač ni vedel, kam s toJiko vsoto denarja, in je zato manjše in večje svotice razdelil med svoje boljše tovariše, ki so ga s kazanjem iffe denarja nevede izdali... Gorpod Hemach je dobil skoraj ves cira- nazaj, fant pa premišljuje svoj £reh v «tesni kamrici*. Selnica ob Dravi. Pred par dne- vi je tukaj pogorelo gospodarsko poslopje kočarja Oštinkiča. Požigalec je zopet delavec pri gradnji električne centrale neki Italijan, ki se je brez vednosti in dovoljenja gospodarja splazil z gorečo smodko na podstrešje. Okrog 11. ure ponoči je začelo goreti. Požigalec je komaj uše! iz ognja ter je zadobil težke opekline na glavi in rokah. Zaradi njegove neprevidnosti ga je takoj prijela roka pravice ter ga odvedla v zapor. To je torej v teku enega meseca že drugi slučaj. Ljudje, gospodarji, pazite, kajti nevarnost je velika in vsak dat? lahko izbruhne nov požar. Rokoborba. Na Dunaju so se te dni borili med seboj znani rokoborci in sicer sta se najprej merila Rus Lurih in Čeh Frištenski. Borba je trajala nad eno uro. Po enournem neodločnem boju sta si borca odpočila. Takoj po počitku pa se je pokazalo, da bo Čeh zmagal in res je že v šesti minuti položil Frištenski Lu-riha na pleča. — Za Frištenskega Je bila to pomembna zmaga. Ta uspeh pa ni dal spati znanemu poljskemu rokoborcu Ciganievviča. Povabil je Frištenskega na boj in ga je po hudem boju premagal. — Sedaj pa se Je oglasil Nemec Eberle in je povabil vse tri slovanske rokoborce na borbo. Za borbo vlada povsod veliko zanimanje. ^Otrols: Parlza“ ta senzacionelni film v 7 dejanjih, ki se predvaja dve uri, se bode predstavljal štiri dni, cd sobote 26. do torka 29. t. m. v »Kino-Idealu*. Najboljši film poletne sezije. RAZNE ZANIMIVOSTI. Nekaj o dvorni etiketi. Dvorna etiketa je, odkrito povedano, mon- strum davnih dob. Najstrožja etiketa Je vladala na španskem in na avstrijskem dvoru. Moderno življenje doslej še žalibog ni pometlo s to grdobo srednjega veka. da. ravno narobe. Danes se je udobno zleknite ne samo na dvorih vladarjev, ampak tudi v vseh vrstah družabnih stikov vsega človeštva. Pariški »Journal« piše o nekaterih podrobnostih dvorne etikete. Danes ni več na dvorih evropskih vladarjev toliko dvorne etikete, kakor za časa Ludvika XIV. Ta »kralj solnca« se je strogo držal forme in obredov, čeprav ni bilo to vedno tako lahko in udobno. Znano Je. koliko časa je potreboval vsak njegov ukaz, dokler se ni izpolnil, Ako je hotel piti, na primer, krožnik juhe, je moral iti njegov ukaz skozi vse instance, predno je prišel v kuhinjo. Juho, ki je bila namenjena kralju, je smel pokusiti samo prvi kuhar, samo on jo je smel naliti y pozlačen krožnik. Nato so nesli kraljevo juho slavnostno v posvetovalno dvorano. Kuharja je spremljalo pri tem deset vojakov. Ko je kuhar prinesel juho v posvetovalno dvorano. jo je postavil na marmornato mizo. Nato je stopil k mizi kraljev prvi zdravnik, ki je juho pokusil. Ko se je to zgodilo, se je oglasil službo opravljajoči vratar z gromovitim glasom: »Juha njegovega kraljevega Veličanstva.« Na to sta vzela nesrečno juho. ki se je pri tem že zelo shladila, kar je razumljivo, častnik telesne straže in prvi kraljev komornik in sta io slavnostno nesla lačnemu Ludoviku XIV. To slavnostno prenašanje juhe z roke prvega kraljevega kuharja do list rnaiestata, ie trajalo najmanj dvajset minut! (To bi bil polom, ko bi se nam danes ka takega pripetilo v kaki restavraciji ali pa doma!) Podobne ceremonije so bile tudi, kadar se je kralj oblačil. Fevdalni dvornik, ki je sme! po predpisih etikete pomagati kralju v levi rokav, bi bil napravil neodpustljiv greh, ako bi se bil le dotaknil desnega rokava. Do tega ni imel pravice. Zgodilo se je nekoč v Ver-seju, da je kralj Ludovik XIV. hodil celo uro po svoji spalnici v suknii, katero je imel oblečeno samo v epi roki. ker se je komorniku, ki je ime! na skrbi drugi rokav, med vožnjo v Versej prevrnil voz in se je komornik vsled tega zamudil. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi kraljici Mariji Antonijeti. Nekega zimskega Jutra se je tresla dve uri od mraza. cer se je vojvodinja d’ Artoa. ki ji 3 edina smela pomagati pri naprav-janju, nekje zamudila. Danes so ce-'emonije na naših dvorih vendarle nekoliko manjše od onih za časa Ludovika XIV. Zanimiv je dogodek, katerega je bila kriva različnost ceremonij na raznih dvorih. Ta dogodek se je izvršil pred nekaj leti na dvoru Viljema II. Viljem je povabil ob priliki rojstnega dne kralja Edvarda VII. angleškega poslanika na pojedino. Vojaška godba, ki je igrala pri gostiji, je bilo ukazano, naj pri odhodu angleškega poslanika igra >>God save the king« tako dolgo, dokler ne izgine voz z angleškim poslanikom. Godba je začela torej po ukazu igrati. Itak or hitro je stopil angleški poslanik v voz. Igrala je angleško himno. Ker pa mora po angleški etiketi vsak Anglež stati pri igranju himne tako dolgo odkrit, dokler ni himna doigrana. je angleški poslanik vstal, odkril se in čakal. Ko so igralci videli, da se lord ne gane, so začeli igrati himno iznova, kakor hitro so jo dokončali. Poslanik je staj. molče hi čakal. In godba je začela^ zopet znova: tretjič, četrtič, petič »je Bog ohranjeval kralja.« Poslanik je resignirano čakal, da se bo to že enkrat končalo. Sam bog vedi. Koliko časa bi to trajalo, da ni opazil tega Viljem sum. Slednjič se je pojavil komornik, ki je ukazal igralcem, naj dado mir. Poslanik je dal klobuk na glavo in se ves vesel odpeljal. Brezzični brzojav. Koncem leta 1896 je prineslo vesoljno časopisje *menitno vest. da je iznajden brezžični brzojav. Prvi poizkusi te iznajdbe sezajo v sredino 19tega veka, ko je Wilking poizkušal z električno indukcijo spojiti Angleško s Francijo. a posrečilo se je na ta način brzojaviti šele I. 1893 Preece-u in sicer na daljavo 8 km. Glavna zasluga na tem polju gre brezdvomno Marconi au. slušatelju slavnega bolonjskega tizika Herza, ki je delal poizkuse z brezžičnim brojavom na posestvu svojega očeta. Marconiju se je pomisli? po dolgotrajnem poizkušanju ■ i j, sP°i'ti v zalivu Spezia kopno ir«, -1? n? moriu v oddalienosti 12 KiiSS nnat£ Se ,3e kovalo na iAneleškem društvo, ki je izkoristilo Marconijevo, iznajdbo in imelo 10- fctTT0 .nJlnji- A Preden le za i lznaidba na Angleškem in £, o aIem svetu neomejeni rnono-lit • ? IZ£a]d5>0 ^PoPolnila nemška .fenjaka Braun in Maks Wien. ki omo?očila istočasno medsebojno Jocevanje več postaj. Maks Wien jc Ljubljana. . _a',e .va 'e Za čistočo valov mnogo koristnejše, ako se ne uporabi samo -na edina struja isker v vzbujevali-»ču ampak več struj in da mora biti ;lobro preskrbljeno z ohlajevanjem. Sla ta način se vzbudi 500—1000 is-Ia pred nevihta-mo’r«tf«rn-u-v So. posebno važna za nie !n+e ral iMji Inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. uri zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Spominjajte se dijaškega društva „Domovina" t L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov Popravila se izvršujejo točno in solidno. Telovadno društvo v Štepanji vasi naznanja žalostno vest, da je njegov zvesti in ustanovni član LEO ČERIN gostilničar in posestnik v Štepanji vasi včeraj ponoči po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb ranjkega bo v torek, dne 22. julija ob 4. popoldne iz hiše žalosti Štepanja vas 39 na pokopališče k Božjemu grobu. Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12- spalne obleke * „ „ „13- bele obleke zadnje nov. „ „ „ „ 40- prašne plašče „ „ „ „18- •14 K za 6 K -16 . „ 7 . -50 „ „ 14 „ -20 n h 10 — Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. KRI Cvetoča zunanjost, zdravje, 50% prihranka na denarju v gospodinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne s\ pijejo druzega za zajutrk, južino' kakor dr. pl. Trnkoczy-ia IVI v/ v/* sladni čaj, znamko Sladln. Dojenčki, ki se jih vzredi s sladinom, zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se občuduje, fa vzreja stane polovico tega kakor druga op * Tpi tv \ otroška redilna sredstva. Bolezen in umr- jjivost ponehuje. Sladni čaj ni sladna kava, qt \ T*\T¥ (H \ J ki zgubi pri praženju na redilni vrednosti. OJuAJLJi>l 1 Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan na dan izdeljatelju: Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnim čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po V« kg 4 K franko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K franko. 1I* kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkčczy: Schčnbrunnerstrasse 100, Radetzkyplatz 4, Josefstatterstrasse 25; v Gradecu: Sackstrasse 4. Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. “• Cene najnižje! •••• Notni stavek.