Boljši športnik, uspešnejši matematik Katarina Filipič, učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Mediji nas nenehno bombardirajo z informacijami o pomembnosti gibanja za zdravje ljudi in optimalen razvoj otroka. Telesna aktivnost je v času epidemije, kot tudi v času, ki sledi po njej, pomembna, kot še nikoli doslej. Gibanje je izjemnega pomena tako za naše telo kot za psiho, zmanjšuje tveganje za bolezni ter tesnobo, zato je za preventivo ključno, da smo vsi skupaj, vsak po svojih zmožnostih, redno telesno aktivni. Učitelji ne smemo pozabiti, da bo potrebno šolske aktivnosti v času, ki prihaja, izvajati na prostem vedno, ko bosta učni načrt in snov to dovoljevala. Uvod vztrajnost, pravila lepega vedenja in komunikaci- Strokovnjaki današnjega časa nas učijo o tem, je. Prav tako spreminja in oblikuje življenjske na- kako je gibanje pomembno za fizično in tudi vade (Videmšek 2007). psihično zdravje človeka. Glede na informacijsko dobo, v kateri živimo, otroci preživljajo z vsakim Učenci, ki so športno dejavni, imajo običajno bolj dnem vse več časa pred računalniki, mobilnimi pozitivne osebnostne lastnosti, kažejo večjo ču- telefoni in tablicami, zaradi česar opažamo na- stveno stabilnost, boljši nadzor čustev, so bolj sa- raščajočo potrebo po telesni aktivnosti. Otroci mozavestni, odločni, bolj vztrajni in pogumnejši potrebujejo veliko gibanja in potreba po njem je (Tomori 2005). zanje naravna (Tomori 2010). Otroke je potrebno spodbujati, da se vključujejo v nekatere športne Zadostna telesna dejavnost je varovalni dejavnik dejavnosti že v zgodnji starosti, saj so ravno športi zdravja, saj vpliva na telesno in duševno zdravje idealni za razvoj spretnosti predšolskih otrok in so na več načinov. Prispeva k boljši telesni kondiciji, zelo dobra osnova za razvoj socialnega življenja v cirkulaciji krvi in delovanju srca ter zmanjšuje na- šolskem obdobju (Torbarina 2011). Če želimo biti petost, tesnobo in depresivno razpoloženje. Vadba zdravi, je zelo pomembno, da otrokom omogoči- torej pozitivno deluje ne samo na fizično, ampak mo čim več gibanja že v času šolanja. tudi na duševno zdravje. Številne študije kažejo, da so telesna vadba in športne dejavnosti zaščitni de- Otroci se največ naučijo preko druženja in igre. javnik proti depresiji in samomoru (Tomori 2010). Prav tako je dokazano, da je učenje učinkovitej- še, če je v možganih več kisika in če učenec pri- Gibanje in učenje de do znanja preko izkušenj. Zato je pomembno, Gibalne aktivnosti so zelo pomembne za celostni da vstop v šolo za otroke ne pomeni prenehanja razvoj otroka. Pozitivni učinki so vidni na motorič- z igro. Učenci se v šoli največ igrajo in gibajo pri nem, čustvenem in socialnem področju. Številne športni vzgoji, vendar pa se gibanje lahko vklju- raziskave pa kažejo tudi na izredno pozitivne učin- či tudi v vse druge ure pouka in se tako spodbu- ke gibanja na učenje. Učenje z gibanjem je uspe- di celostni razvoj otroka. V prispevku zato želim šnejše kot učenje v klasični šolski situaciji, ker so predstaviti eno izmed možnosti utrjevanja pošte- otroci za učno snov bolj motivirani in na vsebine vanke na prostem. bolj pozorni. Z gibanjem lahko ponazorimo ka- terokoli učno snov. Pri matematiki ponazarjamo Gibanje in razvoj števila, računske operacije, geometrijske oblike, Gibanje je za otroka naravna potreba, ki jo pogo- simetrijo, merske enote, se razvrščamo (Andrejka sto spontano zadovoljuje. Sodobni človek se za- Kavčič 2005). Avtorica navaja naslednje sklope gi- veda potrebe po aktivnem preživljanju časa, zato balnih iger: je šport v vsakdanjem življenju vse bolj priljubljen med otroki in mladino ter se promovira kot eden 1. sklop iger: gibalne igre z navodili (prostočasne izmed najdragocenejših dejavnosti za otrokov otroške igre, ki se jim prilagodijo pravila in se po- gibalni in psihološki razvoj. Ukvarjanje s športom stavijo v matematični okvir). močno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti ter njegove moralne in družbene vrednote. Otrok 2. sklop iger: plesno ritmične igre ob glasbi (pri s športom oblikuje in sprejema sistem vrednot, njih prevladuje svobodno gibanje ali gibanje po razvije in sprejema nekatere zaželene lastno- določenih vzorcih, k temu pa dodamo matema- sti, kot so sodelovanje, asertivnost, odgovornost, tične naloge). 39 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Avtorica navaja še aritmetične gibalne igre, kjer igra poteka po številčni vrsti, ki jo narišemo na tla. Takšne sklope gibalnih iger lahko prilagodimo in uporabljamo pri učenju ali ponavljanju katerihko- li drugih učnih snovi, npr. pri slovenščini, učenju tujega jezika, spoznavanju okolja. Za reševanje matematično-logičnih problemov otrok z gibanjem dobi konkretno izkušnjo, ki ima velik pomen predvsem za otroke, ki so na predo- perativni stopnji mišljenja. Otrok je z vstopom v šolo bodisi na predoperativni stopnji kognitivne- ga razvoja bodisi na stopnji konkretno logičnih IGRA 2 operacij, za katero je značilno, da je otrok sposo- Na šolskem igrišču s kredo narišemo stotični kva- ben logičnega mišljenja, vendar le, če naloga zah- drat. Učence razdelim v manjše skupine. Eden teva miselno reševanje konkretno predstavljivih v skupini sprašuje račune poštevanke (6 x 8; 7 x problemov (Pišot in Planinšec 2005). 9). Učenec namesto odgovora sonožno skoči na pravilen rezultat v stotičnem kvadratu. Po nekaj Primer urjenja poštevanke na prostem ponovitvah vajo spreminjamo (zahtevamo, da se Opisala bom nekaj primerov vaj poštevanke na učenec dotakne produkta števil 7 in 8 z desno prostem. nogo, potem, da se produkta števil 6 in 8 dotakne z levo roko, in tako naprej). Člani v skupini se iz- IGRA 1 menjujejo. Lahko jih več istočasno rešuje naloge Na krožnike napišemo večkratnike števila, ki ga in igra postane zelo zanimiva. Naloge lahko spre- ponavljamo. V mojem primeru sta to števili 7 in 8. minjamo glede na znanje in starost učencev. Lah- Papirnate krožnike postavimo na eno stran igri- ko rešujemo besedilne naloge, ki zahtevajo več šča. Učenci se postavijo na drugo stran igrišča. razmišljanja in usklajevanja. Igra poteka v dvojicah. Eden iz para sprašuje ra- čune, npr. 7 x 8, drugi učenec teče na drugo stran Primer: Skoči z eno nogo na število, ki ga dobiš, če igrišča in prinese krožnik s pravilnim rezultatom. produktu števil 8 in 7 dodaš število 3. Drugemu Zmagovalec je par, ki hitreje prinese vse krožnike učencu damo nalogo, da od števila, na katerem s pravilnimi rešitvami. stoji prvi učenec, doda produkt števila 4 in 3. Pri takšnih primerih istočasno urimo še pozornost in koncentracijo, ker od učencev zahtevamo, da vsi računajo in spremljajo rešitve sošolca, saj je pra- vilnost njihove naloge povezana s pravilnim izra- čunom sošolca. 40 Didakta IGRA 4 Učenci preskakujejo kolebnico (en učenec sprašu- je račune, npr. koliko je 3 x 5, drugi učenec name- sto odgovora tolikokrat preskoči kolebnico. Učenci se izmenjujejo. IGRA 3 Na igrišču narišemo veliko kačo. Kačo razdelimo na kvadratke in vpišemo števila, ki jih potrebuje- mo. Učenci sonožno skačejo na večkratnike dolo- čenega števila (npr. 3, skačejo na število 3, 6, 9 … 30). Igro ponovimo z navodilom, da skačejo na večkra- tnik števila 3, in sicer tokrat nazaj 30, 27, 24 … 3). Zaključek in sklepne misli Znanje, ki ga otroci dobijo preko gibanja, je nepre- cenljivo, saj otroci na ta način učenje doživljajo le kot igro in pozitivno izkušnjo. Ne smemo pozabiti, da z učenjem preko gibanja prav tako urijo soci- alne stike, komunikacijo, motorični razvoj, vidno in slušno zaznavanje, obenem pa krepijo telo in duha. Takšen način prenašanja znanja bi moral postati stalnica v učnem procesu, saj otroci veli- ko časa preživijo v šolskih klopeh in zaprtem pro- storu. Ravno preko učenja na prostem lahko uči- telj učencem omogoči, da so med učnimi urami gibalno aktivni, pa vendar spoznavajo novo učno snov. Gibalne dejavnosti lahko učitelji v pouk vklju- čijo na različne načine (kot učno metodo, kot skrb za zdravje, kot sprostitev ali kot dejavnosti za razvi- janje motoričnih spretnosti in sposobnosti). Literatura Andrejka Kavčič, R. (2005): Učenje z gibanjem pri matematiki: pri- ročnik gibalnih aktivnosti za učenje in poučevanje matematike v 2. razredu devetletke. Ljubljana: Društvo Bravo. Pišot, R. in Planinšec, J (2005): Struktura motorike v zgodnjem otro- štvu. Koper: Založba Annales. Tomori, M (2005): Psihosocialni pomen telesne dejavnosti v mlado- stniškem obdobju. V: S. Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregorič in M. Ga- brijelčič Blenkuš (ur.): Zdrav življenjski slog srednješolcev: Priročnik za učitelje, str. 44–47. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Repu- blike Slovenije. Tomori, M (2010). Duševne koristi telesne dejavnosti v razvojnem ob- dobju. V: Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine?, str. 115–125. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Torbarina, Z. (2011). Sport – zaštitni čimbenik u suočavanju s riznič- nim ponašanjima djece i mladih. JAHR, Vol. 2 (3), str. 65 – 74. http:// hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=102584 (Pri- dobljeno 9. 10. 2020) Videmšek, M in Pišot, R (2007): Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakul- teta za šport. 41 Didakta