štev. 229. fr ............. mmSBM V Ljubljani, sobota dne 17. avgusta 1912. - . ..nr..— . || Leto 1 mm. I Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob aedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v jupravništvu mesečiio K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; a pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K T70. —f Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravnIStvu. Telefon Številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m CredniStvo in upravuIStvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulic i št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. «s to Tu Palica beraška in prazen bokal. Dunaj, 15. avgusta 1912. Semkaj je došlo na merodajno mesto poročilo. da se je okrajni šolski nadzornik g. janko Janežič, ki je opravljal kranjski in ra-dovoljiški inšpekcijski okraj, svoji službi odpovedal ter prevzame prihodnje šolsko leto svoje mesto kot c. kr. vadniški učitelj na ljubljanskem učiteljišču. Na prvi pogled ni na tej vesti videti nič posebnega, nič izrednega. Odpovedalo se je že več nadzornikov, odpovedujejo se danes in se bodo tudi vbodoče. Človek se nasiti enega krnila ali se upeha od naporov in gre, kjer mu je ugodnejše. Tako je bilo, je in bo. Ampak v našem primeru je stvar drugačna. Kakor govore tukaj v merodajnih krogih se je Janežič odpovedal službi nadzornika ker so ga k temu^ prisilile sedanje politiške 'razmere v blaženi deželi Kranjski! Ne vem. kaka jc bila Janežičeva sposobnost. Toda če smemo sklepati iz slovenskega časopisja — strokovnega in nestrokovnega - lahko trdimo, da je bil Janežič na svojem mestu. t. j., da je zvesto in natančno opravljal svojo službo, zavedajoč se, da z nadzornikovanjem ni združljivo poli-tikovanje. To pa je dandanes pregrešno, da, to je tako velik greh. ki zahteva žrtve — in žrtev je padla! Na Dunaju vemo celo, da se Janežič ni prostovoljno odpovedal, nego da jc hil v od znanih faktorjev v Ljubljani prisiljen pa se pričenja — škandal! Torej: nič več strokovnjakov - nadzornikov. nič več mož, ki služijo samo svojemu poklicu, ki si prizadevajo dvigniti šolstvo svojega nadzorovalnega okoliša — ne. takih mož ni treba več kranjskemu šolstvu! Novodobna morala uči, da jc treba na taka mesta postaviti politiške nestrpneže, strankarske fanatike, neke vrste policiste in denuncijante, ki naj imajo v prvi vrsti nalogo, z nagajkami naganjati učiteljstvo v klerikalni tabor, vohuniti za vsako njih stopinjo in tistim, ki se ne klonjo pred nasiljem in brutalnostjo — lomiti vratove! Kvalifikacije torej ne daje več strokovna sposobnost, treznost in preudarnost, ampak daje spretnost — politiškega dreserja! Takisto se je zgodilo zadnje čase tudi na Goriškem, kjer je moral pasti Finžgar, ker je tako želel ukaz »vojvode kranjskega« — politiškega prekupca Šušteršiča! Kdo ve, koga imajo pripravljenega, da ga pahnejo na Janežičevo mesto! Pridi tja kdorkoli. na čelu mu bo pritisnjena politiška marka, reprezentiral bo košček produkta zadnje politiške kupčije, stal bo neizmerno daleč od vzvišenosti vzgojne in sodne svoje naloge: igrača predrznih rok nezgodnih politikov, ki hočejo mimo vsega drugega ubiti in ponižati tudi — šolo. Kdo pa, ki spoštuje samega sebe ter se neče javno priznati za politiškega priganjača in nesvobodnega človeka, naj bo še danes šolski nadzornik na Kranjskem? Ali ne utegnemo tega smatrati za direktno žalitev čuvstva neodvisnosti, objektivnosti in pravicoljubja? Ali ni možno, da ob takih razmerah ne bo več dobiti spodobnega človeka, ki bi se hotel za skledo leče prodati za hlapca in sužnja politi-škim fanatikom in nestrpnežem? Kaj čaka naše ljudstvo, ako ne bo kmalu konec takim razmeram? Palica beraška in prazen bokal! Naše ljudstvo je že vse zbegano in razdivjano od divje gonje politiških klerikalnih prekucuhov, sedaj mu naj še oskrunijo šolo — potem mu res ne preostane nič drugega, nego da vzame beraško palico v roke in gre dušne in telesne hrane prosjačit s praznim bokalom tja, kjer vzlic vsemu politi-škemu nasprotovanju rešpektujejo vsaj vzvišenost in svetost šole! V merodajnih krogih, koder še prevladuje treznost in stvarnost, tako početje obsojajo z vso odločnostjo in so prepričani, da ne morejo dolgo trajati. Izpremene se pa te razmere tedaj, kadar se vzpostavi taka vlada, ki bo za svoja dejanja odgovorna parlamentu, ne pa samo posameznim politiškim mešetar-jem. Dr. Ž. Kam jadramo? Preko 30 tisoč tržaških Slovencev je brez šole; preko 30 tisoč tržaških mestnih Slovencev prosjači že 30 let pri avstrijski vladi za eno ubogo ljiidsko šolo. Par sto od bogsiga-vedi kod v Trst priklativših se Nemcev pa ima več ljudskih in meškansko šolo. gimnazijo, realko, in sedaj hočejo dobiti še ženski licej ter liavtino akademijo. Vraga, človek naj bo še tako hladnokrvne ali pasje nravi, ali vpričo take krivičnosti, vpričo take skrbi za naš narod od strani vlade mora zavreti v njem. Vprašati sc moramo: Ali ni v nas krvi in življenja, ali nismo mi iz mesa, kakor vsi po božji podobi ustvarjeni ljudje, ali nitnamo mi pravice eh) šole in izobrazbe v materinem jeziku, ali ne plačujemo ogromnih denarnih, ali kar je še hujše, krvnih davkov? Ali ni naša zemlja vseskozi prepojena s krvjo naših prednikov, s krvjo, prelito neštetokrat za to državo, ki vihti sedaj v zahvalo za vse te usluge kakor najkrutejša mačeha svoj neusmiljeni bič nad našimi glavami ter ga hoče najbrže toliko časa vihteti, dokler ne bo naš narod iztrebljen s površja zemlje? Da, iz načina, kako reže ta čudna mačeha kruh nam. ki smo jo dosedaj imenovali »mamo«, nam je postal njen namen prozoren... Prosili smo: »Mama, daj nam duševnega krulia, lačni smo!« »Nimam denarja, da bi vam mogla preskrbet^ kruha; kupiti sem morala zanj brezov-ko kajti s to edino mi je mogoče krotiti vaš duševni glad.« »Ali prosimo, saj smo bili vedno pridni in ubogljivi, saj smo te branili pred n< Gauverbanda« in ki se tega še nikdar niso kesala. Žalska požarna bramba, ki je igrala dvojezično farizejsko vlogo, je iz »Gauverbanda« izstopila in kakšna je danes! .. Mi pravimo: le dajte, Štajercijanci, le skusite, sprav- ljati nemškutarsko politiko v požarne brambe, bodete videli, kam pridete! Gasiti bo pa treba menda najprej — v nemškutarski Linhartovi glavi. POLITIŠKA KRONIKA. 25ietnica vladanja kralja Ferdinanda. V sredo, dne 14. avgusta je kraljevina Bolgarska praznovala 251etni jubilej vladanja svojega vladarja kralja Ferdinanda, ki si je pridobil za razvoj Bolgarske nevenljivili zaslug. V dobi, ko je sedanji bolgarski kralj, tedanji princ ko-burški, dne 14. avgusta 1887 prisegel na bolgarsko ustavo, so bile razmere na Bolgarskem naravnost neznosne. Njegov prednik knez Aleksander Battenberški, katerega je osvobojena Bolgarska poklicala kot svojega prvega vladarja na prestol, ni bil kos svoji nalogi in se je za to I. 1887. odpovedal prestolu. Bila jc to za Bolgarsko prava sreča. V princu Ferdinandu koburškemu, sedanjemu kralja Ferdinandu je dobil bolgarski narod vladarja izredne energične in velikih diplomatič-nili sposobnosti. Kljub temu. da je bil tujec in član nemške katoliške dinastije, si je znal takoj pridobiti simpatije slovanskih pravoslavnih Bolgarov. Priučil se jc dobro bolgarščine in vzgojil svoje otroke v pravoslavju, kar so mu v Rimu silno zamerili. Toda knez Ferdinand se ni zmenil za to,' ampak je šel svojo pot naprej. Z železno roko je uredil razrovane razmere v svoji kneževini in se otresel vsakega zunajnega vpliva posebno pa ruskega. Uredil je notranje razmere in popolnoma reorganiziral bolgai sko vojsko, ki je danes najboljša na Balkanu. S tem si je pridobil velik ugled med evropskimi državami. Treba jc bilo. da sc le šc otrese sicer tako nominalnega, a vendar skrajno škodljivega suverenstva od strani Turčije. In to se jc zgodilo 1. 1908., ko je nenadoma proglasil dotedanjo bolgarsko kneževino za LISTEK. EMILE ZOLA: Vode naraščajo. (Dalje.) »Danes spiš pri nas, moj dragi,« sem rekel Gaspardu, »če ne bodo pota v par urah prosta. Možno je.« Pogledal me je brez odgovora. Njegov obraz je bil mrliško bled in videl sem, kako je pogledaval Veroniko v neizrekljivem strahu. Ura je kazala poldevetili. Zunaj je bilo še svetlo, bledo nebo je sijalo v beli, neizkončno žalostni luči. Dekli sta se bili 'domislili prinesti 'dve svetilki navrh. Dal sem takoj prižgati, kajti v sobi se je ze stemnilo. Teta Agata je bila premaknila mizo na sredo in je želela, da mečemo karte Blaga žena je mislila predvsem nato, kako zabava otroke; dočim je mene pogledavala prestrašena. Njena krepka pogumna šaljivost je zmagala in smejala se je, da prežene strah drugim, ki so se zmerom bolj bali. Pričeli so zares igrati. Teta Agata je s silo vlekla Aimeč, Veroniko in Marijo k mizi in jim 'dajala karte v roke. Vrgla je prvo karto, dajala večjo, in je govorila toliko, da je njen glas skoro zadušil šumenje vode. Toda naše deklice se niso dale pomiriti, blede, s tresočimi rokami so sedele prisluškovajc. Vsak trenotek so obstale. Ena se jc obrnila in vprašala boječe: »Dedek, ali še zmerom narašča?« Voda jc naraščala zgrozepolno hitrostjo. Toda odvrnil sem veselo: »O nič, le igrajte dalje. Ni nobene nevarnosti.« Strah mi je stiskal grlo, kakor še nikoli v mojem življenju. Kar nas je bilo mož, smo stopili k oknom, da prikrijemo divji prizor. Stali smo obrnjeni z obrazom na sredo sobe, katero so razsvetljevale luči z mirnim svitom, in smo se silili s smehom. Mislil sem na zimske večere, ko smo posedali okoli mize, v prav tem prostoru, katerega jc naša -ljubezen polnila s toliko toploto. Da, bili so časi miru in r.reče, a za mojim hrbtom sem čul, kako je divjal razuzdani veletok, ki je rasel više in više. »Louis«, je rekel moj brat Pierre. »voda stoji tri čevlje pod oknom. Moramo jim razodeti.« Zgrabil sem ga zaramo, naj molči, loda bilo je nemogoče, še dalje jim prikrivati nevarnost. Živina v hlevu je začela potapljati se. Enoglasno mukanje se je pričelo, ovce so meketale v bojazni, konji so hrzali s tistim hripavim, daleč šlišnim glasom, ki se jim pojavi samo v smrtni nevarnosti. »Moj Bog, moj bog!« je rekla Aimee. Vstala je in stisnila roki ob sence in stresala telo v vročični grozi. Takrat so vstali vsi in mi nismo mogli zadržati. da gredo k oknom. Tam pa so se vstavili in lasje so se jim ježili v grozi. Stemnilo se je. Mračen svit luči je ležal nad rjavkasto vodno gladino. Kot bel mrtvaški prt je ležalo bledo nebo nad zemljo. V daljavi so valovale kope snega, vse se je spajalo, bilo je, kot bi noč smrti padla na strašni dan. In nikjer človeškega glasu, samo divjanje brezkončnega morja, samo bleketa-nje in hrzanje živali. »Moj Bog, moj Bog!« so mrmrale ženske, kakor bi se bale glasnega govorjenja. Strašanski polom jim ic ustavil besede. Obupane živali so podrle vrata in rumeni valovi veletoka so jih drvili v divji mešanici naprej. Naš veliki, sivi konj ni hotel nikakor poginiti; spenjal se je, iztegal vrat in puhal, toda vodovje ga je vzelo iti gledali smo, kako je pojemalo njegovo borenje in se izročil valovom. Tedaj smo prvič zakričali nehote, drugače nismo mogli. Iztegali smo roke za temi dragimi živalmi, ki so ginile, tarnali smo in nismo čuli svojih glasov; jok in stok, dosedaj pridržana, sta izbruhnila šiloma. Da, polom je bil tu. letina izgubljena, živina vtopljena, vse naše blagostanje uničeno v par urah. Bog nam ni bil pravičen, ničesar mu nismo bili storili in vendar nam je vzel vse, kar nam je bil dal. Zagrozil sem s stisnjeno pestjo proti nebu. Pripovedoval sem o najinem popoldanskem izprehodu, o naših travnikih, žitnih poljih in vinogradih, ki sva jih bila našla v toliko obetajočem cvetju. Torej je bilo vse laž? Sreča nam je lagala? Samo solnce je lagalo, ko je tonilo zvečer tako mirno in radostno. Voda je naraščala zmerom više. Pierre jo je opazoval in dejal: »Louis, moramo se braniti. Zc sega do oken.« Njegove besede so nas spravile iz obupa. Dobil sem zopet zavest in dejal, majaje z ramami : »Ne gre za denar. Dokler smo vsi živi, ni treba žalovati. Moramo pač zopet začeti delati.« »Da, da, imaš prav. oče«, je odvrnil Ja-ques nervozno. »Nam se ni treba nič bati, zidovje je trdno. Splezati moramo na streho.« Preostajalo nam ni ničesar druzega. Voda je rastla od stopnice do stopnice in že vdrla skozi vrata. Splezali smo torej na postrešje, tesno se držeči. Čut za nevarnost je vzbudil potrebo, da ostanemo vsi v bližini skupaj. Cy-prien je bil izginil. Zaklical sem za njim in prikazal se je s prepadlim obrazom na vratih sosednje sobe. Ko sem zapazil, da ni naših dveh dekel, in sem ju hotel počakati, me je pogledal s čudnim pogledom in dejal: »Mrtvi sta. Shramba za vozove pod njiju sobo se je bila udrla.« Ubogi deklici sta hoteli najbrž rešiti svoje prihranke iz kovčega. — Pripovedoval mi je, da jima je služila lestva za most, po kateri sta prišli v sosednje poslopje. Ukazal sem mu, naj ne pravi drugim o tem. Mrzla groza me je obšla. smrt je dihnila v našo hišo. Ko smo stopili na prosto, se nismo niti spomnili, da ugasimo luči. Karte so ležale raztresene po mizi in voda ie stala v sobi čevelj visoko. 111. Streha je bila k sreči široka in nc prekoni-časta. Navzgor smo prišli skozi odprtino, nad katero sc je dvigala ravna deska. Ženske so posedle po deski, dočim so moški hodili po strehi, do dimnikov, ki sta molela na obeh straneh. Jaz sem obstal ob odprtini in gledal motreč na vse štiri strani neba. »Saj mora priti rešitev,« sem dejal pogumno. »Ljudje iz Saintina imajo čolne. Prišli bodo mimo ... ali ni luč na vodi?« A nihče ni odvrnil. Pierre si Je bil nažgal pipo, nevede, kaj dela, in je kadil tako jezno, da je pri vsakem potegljaju odletel košček j>i- našimi nogami pa so čepele ženske, tesno stisnjene druga k drugi. Govorile niso nobene be- Kraljevino obenem pa anektiral tudi Rumelijo, katere uprava mu je bila poverjena. Nihče si ni upal njegovemu koraku nasprotovati. Turčija svojemu vazalu ni bila kos, zlasti ker je Rusija stala odločno na strani Bolgarske. Hočeš nočeš je morala priznati svojega vazala za samostojnega neodvisnega kralja in mu prepustiti tudi Rumelijo Cara vseh Bolgarov so takoj pripoznale tudi vse ostale evropske države. Bolgarska je danes po 25 letih vladanja kneza Ferdinanda takorekoč središče Balkana, okolu katerega se suče vsa balkrmska politika. Bolgarska je dandanes tako v vojaškem kakor v administracijskem oziru prva država na Balkanu, ki je vsak čas pripravljena, da izvrši naročeno ji nalogo. Lukacs pred svojimi volilci. Z velikanskim pompom se je pripravljal ogrski ministrski predsednik Lukacs na svoj shod v Enyedu na Sedmograškem. Vsa Ogrska in tudi Avstrija je z nestrpnostjo pričakovala njegovega govora, v katerem je imel pred svojimi volilci opravičiti svoj brutalni nastop proti opozicij! v poslanski zbornici in razviti program bodočega delovanja delavne večine. A Lukacs ni povedal čisto nič novega. Opravičeval je na vse mogoče načine nezakoniti nastop zborniškega predsednika grofa Tisza, ki je metal opozicio-nalne poslance s policijo iz zbornice in zatrjeval, da je bilo to baje nujno potrebno. Izjavil je, da prevzema on vso odgovornost za te nezakonitosti. Toda kljub skrajne napetosti med opozicijo in vladno večino želi večina sporazuma, če bo zasigurana garancija za delo-zmožnost zbornice. Lukacs se je zelo obširno pečal tudi z novo volilno predlogo, ki je prava sramota za ogrsko državo. Iz njegovih izvajanj je posneti, da bo vlada pri tej predlogi gledala predvsem na to, da ne bodo oškodovani interesi Ogrov, dočim se bo na manjšinske narodnosti le malo ozirala. Tajna volilna pravica bo vpeljana samo tam, kjer se bo vladi zdelo potrebno. Število mestnih volilnih okrajev se bo zelo pomnožilo. Gotovo je, da bo javnost silno presenečena, ker je od Luka-esevega govora veliko več pričakovala posebno z ozirom na škandalozne razmere, ki vladajo sedaj na Hrvaškem. Hrvaške se je Lukacs seveda zelo previdno ognil. Jedro vsega njegovega govora, da hoče večina nadaljevati svoje brutalno delovanje. Upori v Južni in Srednji Ameriki. V mestu Cartagena (v državi Kolumbia) v Južni Ameriki je bil te dni tamkajšnji ameriški podkon-zul ustreljen in sicer baje po nesrečnem naključju. Med ameriškim podkonzulom in kolumbijskimi oblastmi so vladale že dalje časa precej napete razmere in zato se splošno misli, da je podkonzul postal žrtev dobro premišljenega atentata. V Združenih državah vlada radi tega veliko razburjenje in bo morala republika Kolumbia dati odločno zadoščenje, storilce pa energično kaznovati. — Mesto Ista-pan v Mehiki je padlo v roke upornikov. Uporniki, okolo 1000 po številu, so naskočili mesto pri belem dnevu in povzročili strašno krvo-prelitje. Zenske so oskrunili, otroke žive sežgali, moške pa strašno mučili. Okolu 300 lju-dij je bilo ubitih. Vlada je mestu sicer takoj poslala pomoč, toda uporniki so vojake pognali ,v beg. Zlet Gorenjske sokolske župe na Bled. Gorenjska sokolska župa je določila letos Bled za svoj župni zlet. In mora se reči. da je storila prav. Dne 15. avgusta je na Bledu žeg-nanje, pride itak mnogo domačinov iz okolice, mnogo romarjev celo iz Koroške, zakaj bi ne bil ta dan posvečen slovenskemu Sokolstvu. Saj je dr. Toman nekoč sanjal, da bi moral biti Velikega šmarna dan nekak skupni slovenski praznik na Bledu. Pomisleki, ki jih je iznašel »Slovenec« so se izkazali kot nepotrebni. Tujci na Bledu se itak pritožujejo, da ni nikakega življenja. Naš Bled ima premalo športnih prireditev, manjka zabav in veselic, ki si jih žele letoviščarji. Zato je umestno, da Sokolstvo pokaže svoje sile na Bledu. Tako daleč pa tudi še nismo, da bi se morali bati vsake sede in so zakrivale obraze, da nas ne vidijo. Toda Roza je dvignila glavo nenadoma, se ozrla proti meni in vprašala naravnost: »Kje ste?« Lagati nisem mogel in obrnil sem se v stran. In začutil sem, kako so naše ljubljene žene in hčerke vztrepetale v mrzlem dihu smrti, ki je bil obšel poprej mene. Razumele so. Marija se je vzravnala pokonci in zastokala, nato se je zgrudila. Aimeč Je držala svoja dva otroka v naročju, kot bi ju branila. Veronika je pritisnila obe roki k obrazu in se ni zgenila. Celo teta Agata ie bila postala mrtvaško bleda in se je prekrižala, mrmrajoč venomer očenaš in češčenamarijo. Vkljub vsemu se nam je nudil veličasten, diven prizor. Znočilo se je že, bila je svetla poletna noč brez lune. Nebo je bilo posejano z zvezdami in bilo je tako svetlo in modro. Ob-zor je ostal tako čist. da smo menili, večer je nastopil pravkar. In pod tem milim nebom se je razprostiralo neizmerno vodovje z fosfores-cujočimi valovi. — Nikjer več nismo zapazili zemlje, cela ravan preplavljena. Bili so trenotki, ko sem pozabil na nevarnost popolnoma. Mislil sem na tisti večer na bregu Marsevillea, kjer sem videl morje in stal pred njim v nemem začudenju. »Narašča, narašča,« le venomer ponavljal moj brat Pierre in lomil cevko že ugasle pipe med zobmi. Voda je ležala že v visočini enega metra pod streho. Nič več pa ni tekla mirno in enakomerno. tu in tam so se tvorili toki. Culi smo, kako so vdarjali z grmečim bučanjem ob zidovje. Izpodnašala je drevesa in hiše so se podirale kakor narahlo nasuti kupi peSka na glavni ce-sti. sapice, ki zapiha v nemških štimcah, saj je Bled še naš in lepa sokolska prireditev more tujcem le pokazati našo narodno silo. Včerajšnji izlet je pokazal, da je Bled naš. Zjutraj je odšel na Bled poseben sokolski vlak. Bil je natlačeno poln. Tudi druga dva vlaka ob 6 in ob 7. sta bila polna izletnikov, enako poln je bil vlak ob 9. Sokoli so izstopili v Lescah in so odšli peš na Bled naravnost na vežbališče. ki je bilo na travniku za Bledom. Med tem ko so sokolske ljubljanske vrste in bližnja gorenjska društva že telovadila, je prišel od druge strani vlak iz Trsta, ki je pripeljal mnogo Sokolov in izletnikov iz Trsta, Gorice, Kobarida. Podbrda in od drugod. Sprejel jih je blejski Sokol s kranjsko godbo. Vsega skupaj se je sešlo na vežbališču nad 600 Sokolov. Po dopoldanski telovadbi se je Sokolstvo ob 1. popoldne zbralo pred blejskim domom in je odšlo s »Slovensko Filharmonijo« na čelu v sprevodu mimo hotela Steidla, Lovca, Malnerja zdraviškega doma do hotela Sekovaniča. Tu je izpregovoril v imenu gorenjske sokolske župe dr. Marinšek, ki je pozdravil Sokolstvo na našem krasnem Bledu. Za njim je govoril dr. Rybar iz Trsta, ki je prinašal pozdrave od juga. Na to se je Sokolstvo razšlo. Sprevod je bil zelo lep. Na čelu je šlo 14 Sokolov jezdecev, za njimi prapor ljub. sokola in 5 praporov gor. sok. društev. Bled je bil poln izletnikov in zelo oživljen. Tudi tujci so z zanimanjem gledali lepe vrste sokolskega sprevoda. Večina hiš in vil je bila v zastavah. Po obedu so šli Sokoli in izletniki na jezero. Ob pol 5. uri se je začela javna telovadba na telovadišču, kamor se je sešel ves Bled. Bilo je radost gledati te množice ljudstva. Vreme, ki se je zjutraj kislo držalo, se je popoldne izpremenilo v krasen dan. Vaje sokolskih vrst in Sokolic so bile z velikim navdušenjem sprejete. Okoli vežbališča je bilo okoli 10 paviljonov. v katerih so stregle blejske gospe in gospodične. Po telovadbi se je razvila vesela zabava, pri kateri so se dobro imeli domačini in tujci. Posebno lep je bil moralen uspeh, ki ga je dosegel Sokol s svojimi vajami in s tem dokazal, kaj imamo pričakovati prihodnje leto. Bil je lep sokolski dan na Bledu. DNEVNI PREGLED. Na Bledu. Prijatelj hašega lista nam piše: Tudi jaz sem se udeležil s svojo rodbino zleta na Bledu in sem se veselil novega zmagoslavja naših Sokolov. Minister Trnka s svojo gospo'soprogo je videl sam. da se goji pri našem Sokolstvu telovadba s pravo češko vztrajnostjo in ljubeznijo. Videl pa je tudi, da se vedejo naši Sokoli vseskoz kulturno ter da vlada med njimi vzorna disciplina. Plitkih izzi-vačev in razgrajačev danes ni med Sokoli. Zvedeli smo pa tudi, da »Slovenčev« člančič proti zletu na Bledu ni imel prav nobene podlage ter da so se letoviščarji tega zleta celo razveselili. Prišli so večinoma vsi na telovadišče ter so svoje priznavanje Sokolu glasno izražali. Gostje na Bledu so se počutili med Sokoli izvrstno ter so ostali tudi do konca ljudske vese-ice, ki je bila vsestransko jako dostojna. Mogoče pa je. da so se klerikalni Blejci zbali Sokolov, ker so slutili, da Sokolov nastop ne ostane brez vpliva na ljudstvo. V ostalem pa bi svetovali »Slovencu«, naj bi se, brigal bolj za to. da.poskrbi blejsko županstvo za večji red po cestah in ulicah, kjer je mnogo nesnJl" ge, odpadkov, plevela, kopriv in celo podrtih šup. To pa modernemu letovišču ni v cast. I u-di samo nemški napis in razni bedasti dvojezični napisi bi se morali odpraviti oziroma omejiti na gotovo mero. Nemškutarstva je po gostilnah sploh preveč. Natakarice so celo po starih slovenskih gostilnah večinoma nemške itd. Tu bi bilo treba ostre rnetlje! Bled je krasen, a ostati mora slovenski. Napredek Bleda se ne sme vršiti na škodo domovine in naroda. Tujci so naši dobrodošli gostje, ki naj se počutijo med Slovenci kolikor možno ugodno. toda tujci nam ne smejo postati gospodarji. Za trimesečno sezono Bled ne sme prodati svojega slovenskega značaja. — Kako se morejo pustiti neukusni napisi grajske uprave na javni cesti in le nemški napisi na gradu? Postrežba po gostilnah še daleko ni primerna modernemu letovišču. V splošnem pa smo bili izletniki na Bledu lahko zadovoljni. Kakor marsikje. so tudi na Bledu češki gostje prav dobrodošel naroden kvas. Blejci, uvažujte Cehe za to še posebno! Sramota, ki so Jo napravili oficijclni zastopniki blejske občine. Ce mislijo oficijelni zastopniki blejske občine, da so napravili v četrtek s svojo odsotnostjo pri sokolskem slav-lju na Bledu kako diplomatično potezo, se zelo motijo. Njih dolžnost je bila, da pozdravijo goste iz Trsta in iz drugih slovenskih krajev na Bledu. Pozdravljali so jih tujci, ki so bili navdušeni za goste, ki so prihiteli v četrtek na Bled. poskrili so se pa pred lastnimi brati tisti, ki bi jih v svoji občini morali pozdraviti prvi. To je sramota, ki jo moramo pribiti. Strah, da bi se s tem odbilo tujce in škodovalo tujskemu prometu, je bil neopravičljiv. Saj so bili ravno ti tujci oni. ki so izrazal zadovoljstvo nad imponujočitni sokolskimi četami. Niso se ogibali prireditve. Prišli so poleg, fotografirali so naše vrste, da si ohranijo spomin na ta krasen dan, in hvalili so vse. Zastopniki občine se pa menda sramujejo sami sebe. Minister Trnka je izražal svoje začudenje in žadovoljstvo nad razvojem sokolske ideje med Slovenci. Reprezentanti blejske občine pa dopuste, da jih tujci osramote. Govorili smo s tujci, ki so nam izjavili, da jim ostane nepozaben ta dan, ki so ga doživeli na Bledu, No, Sokolstvo bode korakalo preko takih reprezentantov, v čast slovenskemu narodu. Železniška uprava. V četrtek se je izkazalo, da železniška uprava ni dovoljno preskrbela in računala z prometom k sokolskim prireditvam na Bled. Zmanjkalo je namreč v Ljubljani in pri primorskem vlaku železniških voz. Sokoli so se morali voziti celo v vozovih za blagovni promet. Od Škofje Loke dalje sploh niso puščali nikogar več vstopati, ker je bil vlak prenapolnjen. Tako se tudi nazaj ni bilo mogoče nekaternikom vrniti pravočasno vsled prenapoljnjenja. Želeti je, da se kaj takega v drugo več ne pripeti Klerikalna firma — slabo priporočilo. »Slovenska Straža«, ki so jo klerikalci ustanovili, da konkurirajo Družbi sv. Cirila in Metoda, je založila tudi pismeni papir, da bi lažje in hitreje prišla do denarja, ker ga izpod klerikalnih palcev ni lahko dobiti Toda papir »Slovenske Straže« ni šel v denar, pod klerikalno fiuno. Kar diši po črnuhih, tega ljudje ne marajo. Ker bi pa vendarle bilo škoda, da klerikalni papir razjedo molji, so si klerikalne glave izmislile to-le premetenost: svoj papir so dali v razprodajo nekemu ljubljanskemu trgovcu s papirjem, ki naj sedaj klerikalni »Slovenski Straži« pomaga iz zadrege. Seveda bi bil klerikalcem všeč denar iz naprednih žepov. Prav dobro in zasluženo so jo dobili. Včerajšnji »Učiteljski Tovariš« piše: »Bivši okrajni šolski nadzornik Franc Finžgar v Gorici je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefove-ga reda. — Kaj neki poreko k tej najvišji od-i. klerikalni ruvači, ki so z dr. Šušter- šičem na čelu preprečili zopetno imenovanje nam poroča, precej odličnih slovenskih gostov. Med drugimi je tam tudi deželni odbornik g. Robič s soprogo. — Nagradez a nabiranje hroščev so dobili otroci šol v Bočni, na Gorici in v Rečici v Sav. dolini. V Bočni so jih nabrali otroci 446 litrov, na Gorici 899 in v Rečici celo 2826 litrov. Želeti bi bilo, da bi sl. učitsljstvo tudi po drugod skrbelo za uničevanje te škodljive golazni. — V Št. II j u v Slov. Gor. je 15. t. m. zborovalo klerikalno slovensko dijaštvo, ki je vzelo reševanje Št. lija nekako v zakup. Uspehi »dela« teh mladih junakov se žal nikjer ne vidijo, zakaj v Št. liju slovenstvo rapidno nazaduje, a tudi ni mogoče drugače. Saj klerikalci slavijo kot velikega narodnjaka župana Thalerja, ki občuje v svoji rodbini dosledno nemški, ki kot načelnik krajnega šolskega sveta ne gleda čisto nič na narodno vzgojo na tamošnji slovenski šoli, tako da na primer otroci slovenske šole pozdravljajo z »Grilss Gott!« in ki je končno pripomogel tudi k temu, da se je v občinskem odboru sklenilo razširjenje nemške šole. Na klerikalnem dijaškem shodu se je tudi več govorilo o liberalizmu in podobnih stvareh nego o načrtih za obrambo St. lija. — V Ptuju je umrl 11. t m. davčni oficijal g. Leopold Petek. Zadela ga je kap. — Iz Ptuja. Naši mestni očanci so protestirali v neki seji proti temu, da je mestni župnijski urad neko spremembo v nedeljskih mašah naznanil na cerkvenih vratih Fitižgarjevo za okrajnega šolskega nadzorni- tudi v slovenskem jeziku. Prihodnjič — upamo Kti. — Ko je Finžga ja naša Zaveza v Celju I — bodo sklenili nHln^n nrn+pct nr^ti +ptrm Ha imenovala za svojega častnega člana, je pisal Slovenec« z dne 13. t. m. dobesedno: »Za častnega člana je bil izvoljen Franc Finžgar, profesor na goriškem učiteljišču, in sicer zaradi »posebnih zaslug za ljudsko šolstvo« na Goriškem. V resnici so ga pa zato izvolili za častnega člana, ker je bil eden izmed glavnih liberalnih petelinov na Goriškem in mu hočejo dati malo »žavbe« za brco, ki mu jo je dalo goriško ljudstvo ...« Sedaj pa vprašamo klerikalne žurnaliste, ki znajo tako nesramno pisati, ali se upajo trditi, da je tudi to najvišje odlikovanje — žavba za brco, ali pa je vendarle zasluženo priznanje Finžgarjevih posebnih zaslug za ljudsko šolstvo?! — Sedaj govorite, če imate pogum!« — Tako »Učiteljski I ovariš«. Radovedni smo, kaj porečejo »Slovenčevi« poštenjaki sedaj. Mislimo pa, da bodo kvitirali svojo sirovost — z molkom! Slovenska ideja v Trstu se razcvita in zmaguje! Narodna zavest tržaških Slovencev kipi danes tistega navdušenja, ki ga nam Slovencem razpolaga edino še doba slovenskih taborov. Navdušenje in požrtvovalnost za narodno idejo je tako odkrito, da ga ni zlata, ki bi jo zamogel podkupiti. Narod nad vse! Tako je žrtvoval slovenski delavec v Trstu v četrtek svoj zaslužek, da je zamogel manifestirati za slovensko narodno idejo na Bledu; slovenski okoličan se ni strašil žrtvovati noči in eden in pol ure hoda, da se je peljal s posebnim vlakom s svojimi brati na Bled. Šli so. da si dajo ognja tistemu čistemu in odkritemu narodnemu navdušenju, ki zatira politi-ške strasti. 1283 Tržačanov je prihitelo v četrtek na Bled. To nam je dokaz, da ne bode dolgo, ko bode Trst slovenski. Prejtadan je pa odšlo na Bled že 100 Sokolov. Iz Trsta je torej bilo na Bledu vsega skupaj čez 1383 narodnih bojevnikov, ki so za naše narodne pravice ob sinji Adriji vedno na straži. Dr. Alfred Jensen, pesnik član Nobelovega instituta švedske akademije v Stockholmu, ki je prevedel več Aškerčevih balad in romanc ter jih izdal zbrane v knjigi: »Anton Aškerc: Slovniska ballader« 1. 1901. v Stockholmu, je izrekel gospodu bivšemu županu Ivanu Hribarju svoje prijateljsko sožalje zaradi smrti spoštovanega pesnika A. Aškerca. Dr. Jensen je veleugleden švedski pesnik ter hoče napisati o Aškercu- v švedskih listih nekrolog. Jensen piše gospodu Hribarju: »Vrnivši se s potovanja sem zvedel šele sedaj, da je moj nepozabni prijatelj Aškerc že pred meseci umrl!« — Tako spoštujejo tuji literati našega pesnika. Pri nas pa mečejo razni neplodni Terziti blato in kamenje Aškercu na grob! Tak je pač razloček me tujo in slovensko pieteto Drobiž iz Štajerske. Iz Ptuja: Akade- mično ferijalno društvo »Bodočnost« si je na svojem občnem zboru izvolilo sledeči odbor predsednik Fr. Marinič, medicinec v Doleni pri Ptuju: podpredsednik Maks Kovačič, filozof pri Sv. Trojici v Slov. Gor.; blagajnik Karel Zelenik, jurist pri Sv. Bolfenku v SL Gor.; tajnik Anton Ozvald, tehnik v Središču; knjiž ničar Karel Senčar, jurist v Ptuju in Franc Šlamberger, jurist v Obrežu pri Središču. — N e s r e č a se je zgodila v pondeljek pri stavbi novega mostu v Mariboru. Tesarski pomočnik Anton Zavernik je padel iz 10 metrov viso-čine na Kamcu in si prebil glavo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je umrl. — V Mariboru se je vršil 15. t. m. na mestnem sejmišču zrakoplovni polet. — V R e -cen jaku pri Sv Lovrencu nad Mariborom so pri občinskih volitvah dne 8. t. m. zmagali Slovenci. — Iz Št. Lovrenca nad Mariborom se poroča: Dne 17. junija se je 12 slovenskih posestnikov in obrtnikov pritožilo na deželni odbor proti nekaterim točkam trško-ob-činskega proračuna za I. 1912. ter zahtevalo znižanje obč. doklad, ki so znašale dozdaj 99 odstotkov. Deželni odbor je z odlokom od 18. jul. izpodbijane točke sicer zagovarjal, a vendar pritožbi glede doklad ustregel in jih znižal na 72 odstotkov. — Nesreča na železnici. Na postaji Ribnica - Brezno je nedavno nalagalo več železniških delavcev deske na železniški voz. Ko so nameravali nek naložen vagon sprayiti na tehtnico, je prišel delavec Ig nac Kotnik med dva puhača, ki sta mu stis nila oprsje. Cez pol ure je izdihnil. Zapušča vdovo brez otrok. Vzrok je baje, ker so delavce preveč priganjali k delu. — Poroka. V Solčavi seje poročil g. Anton Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju pri Jelšah, z gdč. Pavlino Germel, c. kr. aspirantko v Radmirju. — N a Dobrni je bilo letos v kopališču, kakor se bodo sklenili odločen protest proti temu, da Slovenci še vedno obiskujejo nemške trgovine v Ptuju. — V Vurberku pri Ptuju se vrše v kratkem občinske volitve. Pridno se pripravljajo nanje baje tudi nemškutarji. — V Šmartnem ob Paki so pri občinskih volitvah dne 10. t. m. brez odpora z napredne strani bili zopet izvoljeni klerikalni kandidatje. lstotako v Sromljah pri Brežicah in v Št. Petru v Sav. dolini. So to klerikalne trdnjave, kjer je napredna misel še premalo ukoreninjena. — V K o k a r j i h je bil 7. t. m. za župana izvoljen g. Jakob Melavc p. d. Venišek. Upamo, da bo v narodnem oziru sledil svojim prednikom v možatosti in odločnosti. — V S v i č i n i nad Mariborom so 11. t. m. ustanovili podružnico Schulvereina. Po sebi sodijo! Iz Celja se nam piše: Mariborska »Straža« izvaja iz poročil o učiteljskih zborovanjih v Celju, na katerih so bile o posameznih predmetih »burne« in »hrupne« debate sklep, da v naprednih učiteljskih krogih poka. Ljube klerikalne dušice, bodite brez skrbi! Da so na zborovanjih naprednega uči-telstva debate mestoma tudi burne, izhaja iz preprostega dejstva, ker pridejo k takim zborovanjem zreli, samostojno misleči ljudje, in ne ponižni psički, kakor so Slomškarji, ki pred vsakim kaplanom zlezejo pod klop, ali pa pristaši štajerske klerikalne stranke, ki samo na Korošcev migljaj že popadejo vsi pred njim na kolena. »Burne« debate v kaki organizaciji so znamenje samostojnosti mišljenja njenih članov in znamenje notrane svežosti in sile dotične organizacije. Pri vas, klerikalni prijatelji, je kaj takega seveda nemogoče. A pametnih ljudi ne smete soditi po sebi. Drzno politično sleparstvo. Iz Celja se nam poroča: Zadnje mesece čitamo v poročilih klerikalnih listov o shodih poslanca dr. Jankoviča dosledno tudi da ta mož pripoveduje nevednim backom, da so klerikalni poslanci zabranili vinski davek. To je drzna farbarija, nevredna namestnika dež glavarja. On mora dobro vedeti. da je vladna namera glede vinskega davka padla vsled enodušnega odpora vinogradnikov cele države, in da se je v prvi vrsti trudil za njen padec tudi takratni poslanec senatni predsednik dr. Ploj. Sedanji klerikalni poslanci so vražje malo pripomogli, najmanj pa dr. Jankovič, ki takrat še poslanec ni bil, pa vendar hoče sedaj tudi na svoj rovaš zapisati nekaj te »slave«. To je grdo za poštenega politika, za kakršnega smo dr. Jankoviča dozdaj še vedno smatrali. Odzdaj moramo seveda tudi njega prištevati med politične sleparje Koroščeve in Benkovičeve vrste. Nova slovenska posest. Veleposestnik g. Jurca iz Postojne je kupil ob barona Levet-zowa veleposestvo Hrušica za 380.000 K. Vsaka slovenska rodbina bi naj čitala »Slov. Ilustrovani Tednik«. Zadnja številka vsebuje sledeče slike: 1. Na gori Chaberton je s hriba zdrsnil top ter podrl in potegnil za seboj 20 vojakov; 2. Sokolice z Vranskega na Štajerskem; 3. Razvitje prapora »Sokola« v Trbovljah( 2 sliki); 4. Češki gostje 5. t. m. v Ljubljani; 5. Vstaja v Albaniji (4 slike). 6. Moč materinstva (2 sliki). Vse slike so jako zanimive. ,, Nove občinske volitve v Prečlni. Ker ie dolgotrajna prečinska afera z nepričakovanim (?) vspehom končana, se v kratkem razpišejo nove volitve. Z ozirom na znano dejstvo, da so bile pri prvih volitvah ob priliki vloma v volilni zaboj vse glasovnice premešane, večina naprednih nadomeščena s klerikalnimi, se te volitve izvedejo popolnoma iznova. Klerikalci so že pridno na delu; baje so si za vsak slučaj, pustili preskrbeti glasovnice z že tiskanimi kandidati, župnik Smidovnik in kaplan Ter-škan že lazita po vaseh ter pobirata pooblastila. Pa to pot jima kupčija ne gre tako gladko; kakor je šlo prvič. Kakor se čuje, klerikalci nameravajo zopet kandidirati Vintarja. Semeni za ječmen. Dne 22. avgusta 1912 bo v Miškovcu semenj za ječmen. Izpisek iz sejmskega poslovnega reda sta v pisarni trgovske in obtrniške zbornice v Ljublajni na vpogled. „ .. Policaja vgriznil v palec. Franc Rogelj, močna, silovita natura iz Zatičine, je popival 3. avg. v neki žganjarni na Karlovški cesti. Naenkrat pride k tamkajšnji stražnici in zahteva od stražarja Fr. Kurenta, naj gre z njim intervenirat v dotično žganjarno. češ, da so tamkaj razgrajali in mu delali silo. Stražar ga j« napotil k drugemu stražarju, ker je bil sani tačas zaposlen. To je pa Rogelja, ki ima hude roge in se rad bode z otlastnijo, spravilo po koncu. Rentačil in rogovilil Je okrog policaja tako nespodobno, da mu je le-ta napovedal arctacijo in ga odpeljal v stražnico. Tu pa je Rogeljev rog zrastel še za en rogelj: zgrabil je policaja za vrat in ga pritisnil ob steno. Obsul ga je s ploho psovk in ketvin in ga obenem vzgriznil za palec na roki. Šele potem ko sta stražarju prihitela na pomoč še dva stražarja, so suroveža ukrotili in ga vtaknili v okove. Rogelj se je zagovarjal včeraj pred dež. sodnijo, kjer se je obnašal zelo oblastno in se delal nedolžnega kot Lahov koš. Kljub vsetn izgovorom je bil obsojen z ozirom na to, da je nepoboljšljiv sovražnik stražarjev in je vsled raznih nasilnih izgredov sedel tekom 10 let vsako leto parkrat na obtožni klopi, na 18 mesečno ječo. Rogelj tudi s kaznijo ni bil zadovoljen in je prepričan o svoji nedolžnosti in ovčji koži zažugal pričam odhajajoč v zapor, da jih bo prišedši iz ječe »že tožil zaradi krive prisege«. Sekiro ie vrgel svoji teii v glavo samski delavec F. Resman iz Brezij. Pred sodnijo se je zagovarjal, da je vrgel sekiro »tja v en dan«, a sodnija takega izgovora z ozirom na to, da je dobila njegova teta M. Horvat na glavi nevarno poškodbo, ni mogla upoštevati in je obsodila Resmana na 3 mesece ječe. Kinematograf »Ideal«. Od danes dalje, začetek večernih predstav ob polu 9. uri. Spored za soboto 17., nedeljo 18. in ponedeljek !9. avgusta 1912: 1. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.). 2. Umetnost, kako se postane zvi-tejši. (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. San. plesalka. (Prvomočna drama. Samo popoldne). 4. Orehi našega časa. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. V glavni vlogi W. Psylander, ljubljenec občinstva. Samo zvečer.) 5. Slikar iz ljubezni. (Krasna veseloigra. Igra Maks Lin-der). V torek Olimske igre v Stockholmu. Indijski Herkules. V Indiji je te dni umrl Rama Murti Naidu, katerega so radi njegove naravnost neverjetne moči imenovali domačini »Indijski Herkules«. Časopis »Indian Review« prinaša par podatkov o bajni moči tega velikana Rama Murti je prenesel na svojem trebuhu 40 q težkega slona, ne da bi se kaj poškodoval. Dalje je nekoč dovolil, da je šel čez njegov hrbet dobro naložen tovorni voz. Prsa je imel tako močna, da je držal na njih 1350 kg težko skalo in konečno še dovolil, da so skalo na njegovih prsih razbili s kovaškimi kladivi. V Indiji je bil tako zelo znana oseba, da so mu povsod, kamor je prišel, priredili naravnost triumfalne sprejeme. Neverjetno je, kako hrano je vžival ta človeški čudež. Mesa sploh ni jedel, ampak samo vegetarična jedila. iVsak večer je zavžil malo riža in par požirkov vode. Zelo rad se je hranil tudi z mandelji, črnim poprom, neko posebno kašo, medom, maslom in sladkorjem. Napoleona I. spremljevalec na zadnjem potu. V Nizzi na Francoskem je umrl v starosti 89 let Jean Piere Civatte, vitez častne legije. Z njim je legel v grob zadnji izmed onih mornarjev ladije »La belle Poule«, ki je leta 1840. pod poveljstvom princa Joinville, tiaj-mlajšega sina kralja Ludovika Filipa, pripeljala iz otoka Sv. Helene zemeljske ostanke naj-iVečjega francoskega ženija, cesarja Napoleona. Cesar Napoleon je bil kakor znano od leta 1815. na otoku Sv. Helene v prognanstvu in je umrl leta 1821. Njegovo truplo je bilo do leta 1840. pokopano na otoku, nakar so je prepeljali v Pariz in pokopali z največjimi slav-nostmi. ., Skrivnostno deževanje kamenja. Iz Budimpešte se poroča: Na posestvu Hordicsa, ki je last grofa Aleksandra Andrassya se nahaja hlev, v katerem se vsuje na vsakega, ki stopi gosta toča kamenja. Dasi so hlev in njegovo okolico natanko preiskali, niso mogli dosedaj najti skrivnostnega »coprnika«, ki dela kame-nito točo in jo vsipa s stropa na došlece. Med praznovernim prebivalstvom vzbuja ta slučaj veliko razburjenost posebno, ker mislijo, da je v zvezi z žetvijo, ki jo zdaj opravljajo na grofovskem posestvu. Parnika sta se trčila. V zalivu Sv. Marka iv Benetkah je trčil predvčerajšnjim ogrski parnik »Buda« v norveško ladjo »San Remo«. Potopili so se trije svetilni čolni s prtljago, a pet čolnov je poškodovanih. Škoda iznaša 30.000 kron. , , • S koso prebodel brata. Sinova mlekarm-škega lastnika Ruandta sta bila na polju pri svojem očetu, ki je na mestnem travniku v Hohenschonhausenu blizu Berolina kosil tra-iVo. Ko je bil voz naložen s travo, je zasadil starejši brat koso v travo na vozu in je pri tem prebodel 81etnega bratca, ki je neopažen čepel na vozu. Kosa mu je predrla prsa ob levi strani srce in je pogledala zadaj na hrbtu ven. Smrtno nevarno ranjenega dečka so takoj odpeljali v bolnico. Tajni umor. 13. t. m. so našli na dvorišču oblečene mlade dame, na katerem so opazili mnogo majhnih vbodlin, ki so še krvavele. Umor se je dogodil v stanovanju neke trgovčeve vdove, ki se je mudila ta čas na letovišču. Damo so videli priti v dotično hišo v spremstvu dveh gospodov, a kdo je ona in njeni morilci, policija še ni mogla dognati. Zeodovlnskoslavna palača Petra Velikega zgorela. Kdor se je mudil kdaj v ruski prestolnici ob Nevi, je gotovo imel priliko, da si je za 28 kopejk vstopnine izposloval vstop v tzv. »palias« v carskem vrtu. Dasi je dvonadstrop na palača zelo neznatna tako po veličini kakor po zunanjosti, vendar ima v svoji skromnosti yeliko zgodovinsko važnost, kajti v nji je sta-Jioval in zboroval svojimi velikaši neredkokrat slavni ustanovitelj ruske države Peter Veliki frJazunaj se razlikuje ta palača od ostalih meščanskih hiš le po holandskih ornamentih, v Stranjosti ima pa vso silo imenitnih starin iz sov velikega carja. Med ostalimi se nahaja y nji raznovrstno pohišje, ki ga je Peter Veliki Sam napravil, velika omara iz kostanjevine in holandska stenska ura s težkimi utegi. Krasna lega, po francosko-holandskem okusu zasajeni [vrt, ki se je tekom časa razširil v. velikanski park v obsežnosti kakih 300 ha daje palači še večjo vrednost in krasoto. Ravno nasproti tej palači na drugem bregu Neve pa stoji na krasnem vrtu majhna lesena hiša iz katere je Peter Veliki razgledaval prve temelje, iz katerih je izrastel današnji Petrograd. Nad to hišico je dala Katarina Velika postaviti na stebrih večjo kamenito zgradbo, da bi tako hišo obvarovala pred viharji. V tej hiši je sravljen čoln z imenom »Oče ruske mornarice«, ki ga je stesal sam Peter Veliki, Drugi trdijo zopet, da je bil pripeljan čoln iz Izmajlova pri Moskvi, kjer so imeli prestolnico Romanovci. Peter, ki je v mladih letih tam živel, je našel napol razdejani čoln in ga je dal holandskim tesarjem popraviti. Pri teh popravilih je tudi sam mnogo pomagal. V tem čolnu se je Peter Veliki več let dan za dnevom vozil, kar ga je vspod-budilo, da je iz velike navdušenosti za mornar-stvo pozneje zgradil rusko mornarico. L. 1721. je dal prevleči čoln s pozlačenim bakrom in ga prepeljati v Petrograd. Z njim se je peljal v Kronstadt, njegovi admirali so morali vesiati, a on je ravnal krmilo. Na jamboru je vihrala zastava, a iz oken se kukali majhni srebrni topovi. Kakor se je car v tem čolnu pripeljal v Kronstadt ravnotako je zopet odplul z njim v Petrograd. Razen tega čolna se nahaja v hišici krasna slika Odrešenika — Podali smo kratek opis znamenitih ruskih starin. Kdor je že potoval kdaj po Rusiji jih je gotovo na svoje oči ogledal, kdor pa pojde odzdaj za naprej v Petrograd, ne bo videl več ob nevskem bregu zgodovinske »Palais«, kajti pred kratkim je izginila v plamenih uničujočega požara. Ljubljana. Podržavljenje ljubljanske policije se je izvršilo na pritisk klerikalcev in seveda s podporo deželnega predsednika barona Schvvarza. S podržavljenjem je šlo s čudovito naglico. Mesto je s tem udarjeno z ogromnimi izdatki, prikrajšana pa je tudi njegova avtonomija. Ta dva udarca so zadali Ljubljani klerikalci v družbi z vlado, samo da ta dva faktorja dokažeta, kako ljubita prestolico slovensko! Ljubljani nalagajo njeni »prijatelji« vedno nova bremena, njenemu razvoju pa stavljajo vse mogoče zapreke. — Brez srca! Klerikalna deželnozborska večina ima na svoji vesti z mrzlično naglico izvršeno podržavljenje ljubljanske mestne policije. S tem niso klerikalci pokazali samo. da so sovražniki občinske avtonomije, nego so podali vnovič dokaz, da so ljudje brez srca! Sedaj se splošno govori, da prevzame država pač dosedanje stražnike, toda le provizorično, nekako na poizkušnjo, ki bo trajala eno leto. Tisti stražniki, ki se bodo vedli tako, kakor bo to gotovim ljudem všeč, bodo po preteku enega leta sprejeti v stalno državno službo, druge pa bodo odslovili ter bo morala zanje še nadalje skrbeti mestna občina brez ozira na to, če jih bo rabila ali ne. Tako ravnanje je kruto in je vredno najsplošnejše obsodbe. Ubogi stražniki bodo izpostavljeni bridkim izkušnjam ter bodo leto dni viseli med gotovostjo in negotovostjo: Ali bomo podržavljeni ali ne? Poleg težavne službe jih bo begala še težja negotovost, da jih moramo od srca pomilovati. — Ta tortura bi bila nemogoča, ako bi klerikalci, ki imajo po lastni izpovedi vso oblast v rokah, ob po-državljenju ljubljanske policije storili svojo dolžnost! Takrat, ko je bil čas, bi morali kategorično zahtevati, da prevzame država vse mestne stražnike, da se jim tako na eni strani osigura gotova eksistenca, na drugi strani pa da se mestna občina obvaruje novih izdatkov. Klerikalci pa so vse to namenoma opustili, ker so brez srca, ker se jim nihče ne smili in ker jim je dovolj, ako je utešena njihova samoljubna politiška strast. Za tak obupen položaj, v katerem se sedaj nahajajo mestni policijski stražniki, se naj zahvalijo ti klerikalcem. Vsa krivda je na njihovi strani! Stavbna sezona v Ljubljani je letos prav siromašna. V mestu grade tako malo novih stavb, kakor še nikoli izza potresa. Temu so kriva draga stavbišča, drag stavbni materijal in dragi delavci — izkratka: splošna draginja. Posebno je občutno pomanjkanje malih stanovanj. Zlasti srednji in nižji sloji opravičeno tožijo, da spričo splošne draginje komaj izhajajo. Mlrozov priredi danes ob 8. uri zvečer vojaška godba povodom cesarjevega rojstnega dne v nedeljo. Jutri zjutraj bo budnica, dopoldne pa vojaška maša. DRUŠTVA. Sokol v Idriji vabi vse brate in sestre, da se udeleže III. Sokolskega dneva I. S. Z. in slavnosti razvitja prapora Sokola v Cerknici v nedeljo, dne 18. avgusta. Odhod iz Idrije ob polu 1. uri opoldne z avtomobilom. Zbirališče pred trgovino br. Valentin Lapajneta. Vožnja v Cerknico in nazaj stane 3 K 50 v. Povratek iz Cerknice ob 10. uri zvečer. Zglasila za av-tomobilno vožnjo sprejema društveni načelnik dr. J. Novak. Priglasiti se morejo tudi nečlani, ki se nameravajo udeležiti slavnosti cerkniškega Sokola. Vabimo vse na mnogoštevilno udeležbo! Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju vabi vse člane in nečlane v nedeljo 18. t. m. v Šmarje k veselici, ki jo priredi na vrtu gosp. Ant. Škrjanca v spomin tridesetletnice obstanka gasilnega prostovoljnega društva. Spored: Oodba, petje, srečolov. šaljiva pošta, ples zverinjak, prosta zabava itd. Pri veselici sodelujejo tudi vsa domača dekleta v narodnih nošah. Pričakuje se velike udeležbe. Veselični prostori bodo priznano ozaljšani. Knjižnica »Delavskega podpornega in izobraževalnega društva« v Trstu je sicer zelo velika, toda v veliko žalost marsikomu so knjige' po večini od Mohorjeve družbe. Ostale kn ige pa so znani »šundromani«. Izobraževalna društva imajo namen izobraževati ljudstvo toda s temi romani, mislimo, dosežejo ravno nasprotno. »Delavsko podporno in izobraževalno društvo« nai vrže te »šundromane« v koš in naj naroči priznane leposlovne knjige. Delavci si ne morejo nakupiti dragih knjig, pač na ie sveta dolžnost, da so jim na razpolago leposlovni spisi vsaj v izobraževalnih dru- štvih. — Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. VELIKANSKI VTISK SOKOLSKEGA ZLETA. Bled, 16 avgusta. Danes stoji ves Bled DOd velikanskim vtiskom včerajšnjega sokolskega zleta, ki je uspel nad vse sijajno. Tujci se živahno razgovarjajo o sijaju m mogočnosti nastopa slovenskih Sokolov, ki so tako s svojim pohodom kakor pa zlasti z javno telovadbo naravnost fascinirali tisočglavo množico. Bled, 16. avgusta. Domačini naprednega mišljenja so pakazali tujcem znani »Slovencev« članek, ki je z njim intrigiral in ščuval proti sokolskemu zletu. Tujci so si dali »Slovenčev« članek prestaviti in so se čudili klerikalni nesramnosti in podivjanosti. Poznajo pač stremljenje mednarodnega klerikalizma, a na podlagi navedenega »Slovenčevega« članka so sedaj prepričani, da presegajo naši klerikalci vse druge po zlobi in sovražnosti. Bled, 16. avgusta. Mnogo odličnih letoviščarjev se je nasproti vašemu poročevalcu izjavilo, da se prihodnje leto gotovo udeleže vse-sokolskega zleta v Ljubljani. Vse, kar je na Bledu naprednega, je iskreno vzradoščeno, da je sokolski zlet tako sijajno uspel. Bled, 16. avgusta. Najugodnejši vtisk na ogromno množico je napravila prisotnost ministra Trnke, ki je s tem dokazal, da se tudi od- govorni in odločilni faktorji zanimajo za pomen, važnost in napredek Sokolstva. Ob tolikem vsestranskem uspehu so klerikalci vsi poparjeni in osramočeni. Njihove zahrbtne in umazane nakane je spoznal ves tu zbrani olikani svet, ki sedaj klerikalce z nami vred — zaničuje! DR. HUDNIK - POMILOŠČEN? Dunaj, 16. avgusta. Vaš poročevalec je čul govorico, da bo dr. Hudnik, ki je bil zaradi poloma »Glavne posojilnice« obsojen na triletni zapor, dne 18. t. m. poiniloščen in izpuščen na svobodo. (Ne moremo konštatirati, koliko je na tej govorici resnice. Op. ured.) ČRNOGORSKO-TURŠKI SPOR. Carigrad, 16. avgusta. Ministrski svet je včeraj na podlagi informacij od strani svojega poverjenika, razpravljal o turško-črnogorskih dogodkih na meji. V poročilu se trdi, da se je kralj Nikita izrazil, da hoče Crnagora braniti svoje pravice in protestirati proti temu, da Turčija zavlačuje sankcijoniranje protokola glede ureditve meje. Carigrad, 16. avgusta. Črnogorski poslanik je izročil Porti noto. v kateri prosi za satisfici-ranje protokola glede ureditve turško-črnogor-ske meje. # POTOVANJE ANGLEŠKEGA KRALJA. Strelltz, 16. avgusta. Včeraj je semkaj dospela angleška kraljica s princesinjo Mary. Kralj Jurij pride baje koncem meseca septembra na Dunaj, kjer obišče cesarja Franca Jožefa. ___________________________ Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Pošljite naročnino, ako je še niste! „DAN“ se prodaja po 6 vin.: 1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor Tfer. Leban. Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9, U. Likar, državni kolodvor. 2. V Kranju: Adamič. Glavni trg: Rant; Šifrer na kolodvoru. 3. Na Bledu: Pretnar in A. W6lfling. 4. V Bohinjski Bistrici: M. Orobotek. 5. V Radovljici: Oton Homan, 6. V ŠkoHl Loki: M. Žigon. 7. V Idriji: tiskarnar Sax. 8. V Cerknici: K. Werli. 9. Na Rakeku: A. Domicelj. 10. V Gor. Logatcu: Josip Rus. 11. V Postojni:.I. Marinčič. 12. V Št. Petru na Krasu: K. ScIitnfUer. 13. V Novem Mestu: Josip Kos. 14. V Opatiji: A. Tomašič. 15. V Reki: J. Tibolevič. 16. V Divači: K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel. 18. V Nabrežini: K. Schmelzer. 19. Na Zidanem mostu: M. Peterman. 20. V Celju: Zvezna trgovina. 21. V Mariboru: Vilko Weixl. _ 716 — Ona pa se rnu je počasi približala, zasadila bakljo v vlažna tla in je uprla vanj svoje Zdaj jo je spoznal. Posilil se je vstati, <:'!i železje mu ni dopuščalo. Povesil je glavo na prsi in je dejal: — Hvala, madame za obisk. Hvala za čast, ki mi jo izkazujete ... Njegov glas je zvenel odkritosrčno in obenem ironično. Pogled nanj je bil usmiljenja vreden. Čepel je na zemlji in kratke verige so zabranjevale vsako gibanje; mogel je le klečati ali na pol stati. R°ke so komaj dosegle do ust. Da mu ni bila namenjena smrt pod rabljevo roko, bi moral segniti tu na živem telesu, če bi ga podgane ne požrle preje... Kraljico je obšla gomazeča smrt. Roke so ji omahnile ob telesu, glavo nagnila na stran in obraz je pokrila taka otožnost, da je plemič osupel zrl vanjo ... Bila sta sama; ječar je ostal zunaj na hodniku in priprl vrata. Baklja je metala krvavo svetlobo na oba in prodirala do sten skozi za-duhli, z zoprno toploto nasičenj zrak. Nikjer ni bilo niti najmanjše odprtine, ki bi dajala odhod in dohod vzduhu. Mrtvaška tišina je napolnjevala strašno ječo in le neenakomerno udarjanje vodnih kapelj, ki so pronicale skozi strop na zemljo in plaho beganje podgan je srahotno motilo grobno tišino. Passavant je mirnodušno čepel na blatni zemlji in mežikal z očmi, ki so se razveseljevala nad lučjo. Niti najmanj ni izgledal potrt in obupan. brušena klina. Odločila se Je za boj na pogin ali zmago... Sovraštvo do Odette je doseglo vrhunec in vse je odmevalo v nji in okoli nje v grozečem kriku: — Umreti mora. umreti... Šele proti večeru se je popolnoma umirila. Zahotelo se ji je vzprejemati in dvor, ki ie prihitel klanjat se ji, je strmel nad čarobnostjo, ki je izhajala tisti večer iz kraljice. Njena prava, polna natura je slavila triumfe. Boginja in človek sta se vtesnila v njeno telo... Vzprejem je trajal le kratko. Proti deseti uri je spala vsa palača že v mirnem pokoju ... Le kraljica je bdela in se pripravljala za v zadnji poskus... Opravila se je dekliško, lase si je zvila v nasukljane kitice, da so ji padali na čelo. na tilnik, na lici. Oblekla se je v belo tuniko, ki ji je segala do gležnjev in se preprosto prepa-sala. Ogrnila se je z debelim, volnenim plaščem in je skrivoma zapustila palačo. Prehodila je dvorišča ter vrtove in dospela k Hide-loni. Zaklicala je ječarja. Odprl je in Je vstopila. Takoj se je obrnila k stopnjišču, vodečemu v podzemlje in je mignila ječarju. Baklja je plapolajoče zagorela. — Kje je, je vprašala podmolklo. — V najspodnejšem delu, Veličanstvo! — Snemi ključe in sveti! Ječar je molče ubogal. Kraljica ni povedala h komu hoče; ječar je sam uganil. Bilo je nepravilno, kar je napravil. Ali ukaz je bil tako odločen, da je mehanično ubogal. Mnogokrat je že tako spremljal kraljico ponoči v globino Hidelone, kjer so poginjali državni jetniki. Iza-HlSa Saint-Pol. 152 Mali oglasi. Išče se babica ali gospodinja z dežele blizu Ljubljane, katera sprejme gospodično na stanovanje in hrano za nekaj mesecev. Naslov naj se pošlje na: Angela 22. Ljubljana, poštno ležeče. _________________ Gumi plašč, frak in več liierskih steklenic se proda: Poljanska cesta št. 6 pri g. Mur-mayer. I. nadstropje. „V senci jezuita” Novi roman „Dneva"! Naš drugi roman »Hiša St. Pol" se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh »vojščakov Kristovih". Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana „Otroci papeža": Vitez Raga-stens, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa. Povejte vsem, ki so čitali ta roman, da se »»"V senci jezuita" nadaljujejo ■*- »Otroci papeža" FE, P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj optični zavod. bQ Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, fičlpalnikl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina'4 / Pozor! Radi preselitve se proda različno, še dobro ohranjeno pohištvo, kot kompletna spalna in jedilna soba, knjige, zastori, žimnice, različni okraski za stanovanje, kuhinjska posoda i. t. d. Kje, pove »Prva anončna pisarna*. Med bralce tetga časopisa razdelimo 3000 parov »vrstnih, zelo elegantnih usnjc-»ih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača, čevlji veljajo sicer 42 kron. Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovolje- na, zato nič mika. Pošilja se pro-ej. Razpošilja Prva krščanska izvozna li povzetju ali denar naprej. Prva krščanska tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, II., Aloisgnsse štor. 3/10. F. Še le la Yalega priporočila bodemo Imeli korist. &BSJ53) Gramofoni - automati!! n c=j a tovarniška zaloga oran ae Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite pe cenik. — Predno kje kupite, oglejte ss sl mojo zalogo. :s Vse petrebičlae la vsakovrstno kolesje v zalogi. Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! , _ ^ Celo noč '^^odprto Celo N. CP/i. noč odprto It Lesne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brade „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Mednarodno spedioijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. Ustaxic.-vl5e:n.o lST"©. Telefon štev. SO. Podjetje za prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr., Lloyda. Pisarna v mestu: Šelenhurgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 »Angleško sklad O. Bernatovič, Ljubljana. % naznanja okasijsko poletnih obiek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon-lekcue z globoko reduciranimi cenami. MIHAEL KASTNER, Ljubljana :::::::::::::::::::::::::::::::::::: Kongresni trg štev. 10 :::::::::::::::::::::::::::::::::::: dobavlja najcenejše: Špecerijsko blago; jedilno in živi53 sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v miogt. L** Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države C. te. giii »la znalca Menili Hi f Trzin. Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsied prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. sc je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. 362 — 714 t—* Eefa se je živo udeleževala vseli državnih poslov in velikokrat je na svojo pest zasliševala letnike. Dostop v te ječe je bil mogoč le s kraljevim dovoljenjem in kraljica se danes ni izkazala ž njim! Prehodila sta že dvoje strmih stopnjišč jnavzdol in ječar je jel spuščati po tretjem. Tako inizko kraljica ni bila še nikdar. Dušjivi zralo 11 je silil v grlo, oster smrad po plesnobi in vlagi si je zarezal v nos in v lice ji je puhnila zoprna gorkota. Obstala je, boreča se z nenavadnim fbčutkom. ;/ — Kako je mogoče tu živeti? je zašpetala; — Tu se ni živi, tu se umira. Veličanstvo. [Tu doli ne prenese nikdo več nego štiri mesece. Le redkokdaj dobim nalogo, zapreti sem letnika. Skoro ne pomnim, kdaj je poginit tu poslednji. — In tu je on? je pridušeno kriknila Iza-Bela. —• 'Gospod rde Passavant, Veličanstvo, je jptlgovoril ječar mirno. Gospoda Scas in Ocque-fonville sta izrecno zahtevala to ječo. Na mestu $va, Veličanstvo. Pazite nase. strašno število golazni je tu in od stropa kapa neprestano. Kraljico je spreletela ledena groza. Ob1 Svitu baklje je videla, kako je preplašena golazen begala po tleh in p« stenah in se skušala gkriti. Smrad Je postal nepopisen. — Ječar, odpri mi naglo njegovo celico, Ičomaj se držim na nogah. Govoriti imam ž rtjim. — Veličanstvo, kraljev ukaz... — Odpri ta vrata! je ponovila suho. v — Veličanstvo, .vislice so moje plačilo. — 715 - — In ti sc bojiš biti obešen? — Le po zasluženju ... — Kaj si storil s truplom Bois Redona? Ječar se je zdrznil, ali odgovoriti je moral. Milost, usmiljenje, iz ljubezni do njega sem storil... — Govori! — Prihraniti sem mu hotel usodo obe-šencev... — Usodo?... — Gavrane in krokarje ... Požrli bi ga do kosti... .... — Ah, se je zgrozila kraljica, in ti si... — Snel sem ga. Veličanstvo, izkopal sem jamo ob Hideloni n ga zagrebel vanjo. Bil je moj prijatelj — Kraljica ga je bistro pogledala in je dejala: — Kar mi pripoveduješ, se nikakor ne vje-tna s tem, kar mi je povedal Saitano. Povsem tem, si zaslužil vrv! Zdaj si voli? ali vislice, ker si me varal, nalagal in brez dovoljenja snel kapitanovo truplo ali odpri ta vrata! Ječar si ni pomišljal. Poiskal je ključ v. zvežnju in je odprl. Kraljica je vzela bakljo iz roke m je vstopila. Glasen krik je jeknil po ječi in takoj zamrl. V kotu je čepel sključen Passavant. priklenjen za roke in noge na zid. Nekaj tre-notkov je bulil v kraljico, kakor v prikazen. In v resnici ni izgledala drugače. Plašč ji je bil zdrknil z ramen in v beli dekliški obleki je bila bolj podobna nadzemeljskemu nego človeškemu bitju. Svit baklje je jemal plem£a pogled in mogel ni takoj spoznat’, kraljice. Dan“ Dan“ .Dan ,Dan ,Dan' Dan <4 je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1*70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižic: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K. - broširana 2 K 60 Vin., s poštruso 26 vinarjev več. :n Naroča se v Učiteljski tiskarui v Ljubljani.