List 20. Sadjoreja, kakor jo v predvorski šoli že sedem let učimo *> 1. Kako pravimo verticom, v kteiih si ljudje mlade sadne drevesca zarejajo? Drevesnice ali drevesne šole jim pravimo, 2. Iz česa si človek lahko in hitro veliko sadnih drevesc zaredi? Iz pesek, košic in koreninic **)• 3. Kam se peške in košice vsejajo? V drevesnico. 4. Kakosna mora biti perst v drevesnici? Ne predobra ne prepusta. Predobra zato ne, ker bi drevesca iz drevesnice v slabšo zemljo presajene ne hotie rasti; v preslabi persti bi pa že prec v drevesnici ne rastle. 5. Ktere peške in košice naj rajše zelene? Tiste, ktere so bile do spomladi sirove (frišne) ohranjene. 6. Kako se peške in košice čez zimo sirove ohranijo? Če se v vlažno perst ali droben pesek denejo. 7. Kako pa nek ter i ž njimi ravnajo? Nekteri jih tudi nabirajo in na solncu suše, pozimi pa zmerzniti dajo. 8. Kako si tisti prav lahko mladih drevesc zarede', kteri mošt prešajo? Naj vzamejo preš, jih potrosijo na pripravljeno gredico in plitvo zakopljejo. 9. Kadaj se peške sejejo? Ako se dajo ohraniti, da ne ženejo, jih je najbolje sejati okoli sv. Ju rja, da jim mraz ne škoduje. 10. Kako se peške in košice sejejo? V drevesnici se pripravi gredica, ki mora lepo obrabljena biti; po verhu te gredice se vsejejo peške ali košice, potem pa se zasujejo dva persta debelo z vlažno perstjo. 11. Ali bi ne bilo dobro peške in košice v gredico zakopati? Ne! — Zakaj ne? Ker bi jih veliko pregloboko padlo in bi ne ozelenele. 12. Kako pa kostanj in orehe v zemljo devamo? Sadimo jih. 13. Kako se morajo orehi saditi? Na špico in ne čez dva persta globoko, in pa saj poldrugi čevelj eden od drugega. 14. Kako se morajo mlade drevesca poleti oskerbovali? Se morajo op leti saj dvakrat v letu. 15. Kaj pa, ako bi bila suša? Se jim mora priliva t i. *) Veseli smo prejeli pričujoči nauk, ki tako lepo kratko in jasno razlaga sadjorejo, dajo res vsak otrok lahko razume. Ali bi, prečastiti Gospod, ne hotli sami več sto iztisov tega poduka napraviti dati. po kterem bojo za sadjorejo vneti učitelji ljudskih šol po Slovenskem gotovo radi segali, — ali pa kmetijski družbi dovoliti, da ona napravi več iztisov? Prosimo, da bi nam blagovolili berž ko berž odgovoriti. Vred. **) Iz koreninic se dajo prav hitro in lahko drevesca zarediti. toda to reč morajo še večletne skušnje poterditi. Pis. 16. Kakošne drevesa zrastejo iz pesek in košic? Večidel divjaki. 17. Ktere drevesa zrastejo koj žlahne? Orehi, češplje in breskve. 18. Kakošno sadje imajo divjaki? Malo vredno ali popolnoma za nič. 19. Ali more človek storiti, da mu divjaki dober sad rode? Da! more storiti. Kako? — Ce jih cepi. 20. S čim se cepijo? Z mladikami žlahnih dreves. 21. Ktere mladike so dobre za cepove? Enoletne mladike iz verhnih vej rodovitnega drevesa* 22. Koliko popkov se sme čepu pustiti? Navadno se mu pusti dvoje ali troje popkov. 23. Ako bi pa divjak močan bil? Ako je pa divjak prav močan, se mu jih sme' tudi več pustiti. 24. Ali je dobro cepičem verhe prirezovati? Dobro jih je tako prirezovati, da nimajo več kakor dva ali tri popke; samo češnjam se mora verh pustiti. Da pa preveč vejic ne poženejo, se jim nekaj popkov odterga. 25. Kako se cepi? Cepi se: Z naklad o m, v liso, v sklad, za kožo itd« 1. Cepljenje z nakladom. 26. Kako se z nakladom cepi? Se vzame cep v levo roko, se prime s pervimi tremi persti in se sprekoma poldrag pavec dolgo od ene strani do druge gladko odreže, potem se divjak tam , kjer je s čepom enako debel, ravno tako poreže. 27. Kaj se potlej stori, ko sta cep in divjak porezana? Ko sta cep in divjak porezana, se položita eden na drugega tako, da koža na koži, les na lesu leži. In potem se cepič in divjak s povošenim trakom prav dobro povijeta, da je viditi, kakor cepljen gajželnjek. 28. Kadaj se pa more trak odviti? Kadar drevesce eno ped dolgo mladiko stori, se mora trak odviti, da se v les ne zaje. 29. Ktere drevesca se z nakladom cepijo? Tiste, ki so kakor pisavno pero debele. 2. Cep Ijeuj e v liso. 30. Kako se v liso cepi? Cep se vzame v perve tri perste leve roke, na debeli-sem koncu se prekoma poldrug pavec dolgo od ene strani do druge poreže, kakor pri cepljenji z nakladom, potlej se cep oberne in se mu na porezi pičlo do steržena rama naredi. 31. Kaj se zdaj stori? Zdaj se odžaga ali odreže divjak, se pomeri cepičova rana na divjak tako, da rama na verhu odžaganega divjaka sloni. 32. Kaj se pa divjaku naredi? Na divjaku se od spodej gor ravno taka rana naredi, kakoršno ima cep. Potlej se cep na divjakovo rano tako pritisne, da vso zakrije, ter se cepič in divjak s povošenim trakom terdo povijeta. 78 33. Koliko čepov se mu da? Ce divjak ni debeliši kakor mazinec, se mu da samo en cep , toda tista stran , kjer ni čepu, se nekoliko nasev odreže, da divjak hitrejši rano zalije; če je pa divjak precej debel, se mu privežeta dva cepova. 34. Kadaj se lisenci odvijajo? Ako se trak v cep preveč ne zajeda, naj se se le drugo leto spomladi odvijejo. (Konec sledi.) 82 Sadjoreja, kakor jo v predvorski šoli že sedem let učimo. (Konec.) 3. Cepljenje v sklad. 35. Kako se pa v sklad cepi? Najpred se odžaga divjak tam, kjer ima gladko kožo. 36.Kako visoko od tal naj se divjak odžaga? Ce je divjak močno vrasen in že saj kakor ročnik debel, se sme kake tri ali več čevljev visoko odžagati; če je pa divjak slabo vrasen, se mora bolj nizko cepiti. 37. Kaj se stori z odžaganim divjakom? Odžagani divjak se po verhu gladko poreže, z močnim nožem po sterženu prekolje , v sklad se zabije zagojzdica in sklad se z ojstrim nožem na obeh straneh gladko poreže. 38. Kako se cep pripravi? Cep se na obeh straneh poldrug pavec na dolgo tako poreže, da je zagojzdi podoben, potlej se mu naredi na obeh straneh rama, in se tako v divjakov sklad vtakne, da zuo-tranja koža divjaka in cepiča vkup pridete, potem se sklad z vlažno ilovco ali cepivnim voskom dobro zamaže in s cunjo obeže. 39. Na koliko čepov se v sklad cepi? Ako divjak ni čez en perst debel, se mu da le en cep; če je pa divjak že precej debel, se mu dasta dva cepova. 40. Kaj je treba pomniti, kadar se v sklad z dvema cepičema cepi? Je treba gledati, da se cepova tako oberneta , da sta v verhu bolj eden od drugega , kakor v dnu , ali da sta kozlovim rogovom podobna. 41. Zakaj to? Zato, da drevo saksebi raste, in da niso veje vejam na potu. 42. Kadaj pa je dobro v sklad cepiti? Kadar les začenja muževen prihajati, pa se vendar še ne maji. 4. Cepljenje za kožo. 43. Kako se pa za kožo cepi? Divjak se odžaga in po verhu gladko poreže. 44. Kaj potlej? Potlej se poldrug pavec (poldrugo colo) od verha proti tlam koža prereže. 45. In kaj potem? Za prerezano kožo se vtakne plošnjata zagojzdica, da se koža od divjaka loči, potem se cep vzame v perve tri perste leve roke, se sprekoma poldrug pavec na dolgo od ene strani do druge poreže; tako porezani cep se oberne. da se mu pičlo do steržena rama naredi. 46. Kaj se cepiču še zdaj stori? Zdaj se mu še mertva koža nekoliko posterže, se do rame za preparano divjakovo kožo vtakne, z dobro opirjeno ilovco zamaže in s cunjo obeže. 47. Kadaj se za kožo cepi? Za kožo se cepi, kadar je les že muževen, da se maji, kar se lahko do Kresa zgodi. 48. Doklej naj mlade drevesca v drevesnici rastejo? Naj bolje je, če rastejo v drevesnici, dokler niso kakih 6 ali 7 čevljev visoke, debele pa kakor precej debel ročnik. 83 49. Kdo naj posebno premajhnih drevesic ne presaja? Tisti, ki ima slabo navado, da po vertih živino pase, ki velikrat majhne drevesca poškoduje ali pa celo pokonča. 50. Kako se mlade drevesca izkopu jejo, da se jim koreninice preveč ne poškodujejo? Najmanj se drevescom koreninice poškodujejo, če se začnejo na enem koncu ali na eni strani gredice kopati in se drevesce za drevescom z močno lopato iz zemlje vzdigne. 51. Kaj se stori z drevesci ko so izkopane? Se morajo po koreninicah in po vejicah obrezati. 52. Ktere koreninice se morajo obrezovati? Najprej se prireže serčna korenina, ktera naravnost v tla gre. 53. Ktere korenine se š e prirežejo ? Vse tiste koreninice, ki so kaj ranjene, se toliko prirežejo, da je šarita gladka. 54. Na kaj se mora posebno gledati, kadar se drevesce po vejicah obrezuje? Kadar se drevesce po vejicah obrezuje, se mora posebno gledati, kakošne koreninice da ima. 55. Zakaj se mora na koreninice gledati? Zato, da se mu več vejic pusti, če ima veliko dobrih koreninic, in manj, če ima slabe koreninice. 56. Ali pa ni škoda lepih vejic in veršičkov prirezovati? Ni jih škoda, ker to mora biti, če ne drevo hira ali pa celo pogine. 57. S čim naj se drevesca obrezujejo? Z ojs trim nožem. 58. Kako se morajo vejice z nožem obrezovati? Tako da se nož tako zastavi, da se vejice vselej od «podej gori odrezujejo, in da je odreza našev za popkom. 59. Kam se vsade obrezane drevesca? Vsako v svojo jamo. 60. Kakošne morajo jame biti? Če je zemlja rahla in ne mokrotna, je dosti, če bo 3 čevlje široke, poldrugi čevelj pa globoke. 61. Kaj pa, če je zemlja zelo šodrasta ali pa težka? Morajo pa biti jame še širje in globočejše. 62. Kadaj je dobro jame kopati? V jeseni ali pa saj ene tedne pred sajenjem« 63. Zakaj? Zato, da zemlja pomerzne in se zrahlja. 64. Koliko mora biti drevo od drevesa vsajeno? Orehi in kostanji morajo biti najmanj po 6 sežnjev (klafter) saksebi, j a belka, hruške in češnje po 4, in češplje po 2 klaftri. 65. Kadaj je dobro drevesca še bolj narazen saditi? Ce je zemlja posebno dobra, in se ve, da bojo drevesa zelo velike zrastle. 66 Kako globoko se drevesca sadijo? Tako globoko, da korenine, kadar zrastejo, ne pridejo v rujavo, mertvo perst. 67. Kadaj se smejo tedaj globočejše in kadaj se morajo plitvejše saditi? Ce je rodovitna zemlja bolj debela, se smejo globočejše saditi; če je pa plitva, se morajo pa bolj plitvo saditi. 68. Kaj se stori, preden se drevesce v jamo postavi? Se najprej mora kol v jamo postaviti in zabiti, potlej se sme vreči v dno jame, če je zlo globoka in perst der-žeča, nekoliko kamnja, na to se dene enmalo srednje persti, kteri se priverže tudi kaka lopata slabe z močno so-gnjito tnalovino zmešane persti; potem se prideva zmiraj boljša s kako trohnino zmešana perst in se rahlo pritlačuje, dokler ni jama enmalo bolj kakor do rodovitne persti napolnjena. 69. Kaj se potlej stori? Se verze v jamo še ene dva persta debelo prav dobre in drobne persti; potlej se vzame drevesce in se tako v jamo postavi, da mu je kol na severni strani. 70. Kaj pa potem? Zdaj se koreninice po persti razprostre in se začnejo 6 prav dobro in drobno perstjo zasipati, drevesce se mora včasih enmalo potresti, da perst med koreninice sine , in perst se mora enmalo pritlačevati; na dobro perst je dobro spet kake trohnine dati; pri češpljah je dober tudi droben gnoj, in na vse to se razgerne še perst, kar je je ostalo. 71. Kaj se naredi okrog drevesca? En čevelj okrog drevesca se naredi skledi podobna jama, da mokroto k drevesu vleče. 72. Kaj je zdaj še treba drevescu storiti? Treba ga je še z vodo zaliti in pa Boga prositi, da bi ga blagoslovil in mu rasti dal. L. Pintar.