V FDGOVl Katastroialni časi so nastopilii z<i kra.njsko Ijudskošolsko učiteljstvo. .2c pred izbruhoim vcjne najslabše plačana izmed vsega avstrijskega učiteljistva, da je živelo v .velikeim poimianjkanju, so ga privedli sedanji dragi časi na -rob gm:ot- fiega propada. Vsi stanovl so si zvišali svioje dohodke, in kdo bi jim štcl to v zlo, saj vemo, da nihče ne nroTe shajati seidaj s tistimi doihodki, ki ijih je iimel pred, vodjio. Delavci so zvišali svoje mezde, obrtniki podražili svoje izdelke, 'trgovci zvišali ce.ne, uracLniki v zasebniih in javnih službah dobivajo 100% draginjske doklade poleg enkratnih prispevkoiv za nabavo najnujnejših potrebščra; tudi IjudskošO'lske;mu učtteljstvu p,o druigih kronovinah so prizinali precej visoke dragrnjske doklade, edin stan v celi Avstriji ie kranjski Ijudskošolski učitelj, ki nima vojiiih draginjskih doklad, temveč mora stradati ob tisti plači, kakor jo je imel pred vojno, četudi so se življenjske potrebščine podražiii do neverjetne višine. Spomladi leta 1914. je sprevidel deželni zbor, da učkeljstvo s 'to plaoo ne nrare živeti. Toda večina deželnega zbora je naimenoima sklenila iregulacvjski zakonski naort, o kater&m je vededa, da ga vlada ne predloži v sankcijo. Vse skupaj je bila to friv-alna igra z usodo bednega učiteljstva, vse lc pesek v oči. Ob plači, ki je bila že pred vojno pre<ma:jhna za dostojno življenje, hira in umira v pravem. pcimenu besede fcranjsko učiteljstvo že četrto vojno leto. Ni čuda, da se ga polasUije obup in je pripravljeno >na vse, tudi na najhujše, ker sila toimi kola. Od vseh stram raam prihajajo ¦obupn.i klici po porooči, katerih fcončni refren je, da tako ne imoTe iti dalje. S isndom v srcu :im ©bupujoči nad tem, da je še kaj pravice i>n blagih čuvstev na svetu, beremo slike o neznosnem položaju kira,nj-skega učHeljstva. Piše nam družinski oče petili otrok: »2ivll ni/mami flič; 'dosedaj ije bil kroimpir v oblicah stalna ;jed .na tmoji mM, v par tednih poide tudi ta. Tudi kuriva ntaam: v 'tankih ponošenih oiblekah sedi žena in otroci v nezakurjeni ¦teirmi sobi, ker tudi razsvetljave mimiaim.* Dveh otook ne iworeim pošiljati v šolo, k&r ¦niimata črevljev; žena ni mogla v cerkev ob božionih p>raznikih, ker ji ne imioran kupiti oibutve; tudi sam imam raztrgaine črevloe, da seim ob zadnjeim južnem \nreimeiTiu z miokrkni nagami sedel v mrzli šoiski sobi. Upal ¦sem, da dobim meseca decembra več sto kron državne podpore, a nakazali <so imi le 300 K. Kaj naj kupim za ta denar? Sprot ga porabim, ker so mi s 1. januarjem ustavili deželno draginjsko doklado. V ¦takih ¦raz.merah naj človek z vnema vrši svoje dolžnosti. Obup rae navdaja in 'inislim s,i: ali ni slajša smrt, nego to neznosno življenoe. Ko bi ne -iim<el dece!« Tako eden družinski .cče učiteJj izimed im.nogo drugih v enakem pofožaju. — Učitelj samec nam piše: »Ali ste'•tiaredili kake korake im ukrenili vse po'tr&bno, da nam nakažejo zopet deželne draginjske doklade in čiimprej, izplačajo dnžavni prispevek. Če ne bo poimoči, zapmstiim. to tiehvaležno deželo, ki oe imicre ali neče dostojno plačati-svojegauči!teljs:tva. Za hrano s&m ostal vsak mesec nekolliko doilžan, naibraLo se je več stoitakoiv: gos-tilničarja sem> tolažil s tem, da plačaim, ko d-obim državni prispevek. Ker nisam moge'l držati dane besede, imi je odpovedal hrano. Kaj sedaj? Ziv v grob?« — Začasna učiteljica pa stavi na nas to-le vprašanje: »Prosim Vas, povejte in svetuijte mi, kako naj živim z imeseono plačo 66 K? — Gostiilniča.r zahteiva za hrano opoldne in zvečer 5 K na da:n, za skromno .c-prem-ljeno nezakurjeno sobiooi 20 K na mesec, kar znese imesečn© 170 K. Kje jc vse drugo? Zapustim šolo in se vržem v vrtinec živJjenja! grem v v-odaško >pisarno!« Lahko bi navedli še irnnogo žafostnejših iii ostrejših klicev po poimioči, a zadostujeio ii-aj ti, saj iz -teh lahko pavzame vsakdo, kdor m*ma kaimna nanresfco srca v svojih prsih, kako se godi kranjskemu Ijudskosolskemu uoteljstvu. Zato pa povz.dignemo svoy glas v iimeinu olovečanstva ter kličeimio: Izplačujte zop&t krainjskemu ljudskošoilskcimu učtteljstv.u ustavIjene draginjske doklade in izplačajte čimprej državni prespevek. Pa se bo zopet reklo: »To je hujskanie učiteljstva! Ne, <to je klic umirajcičih! O hujskanju učiteljstya v danih 'razmerah 'more govoirrti te oni, kl sedi v gorki, bajno razsvetljeni sobi, ob bogato obloženi mizi in ne pozna težke peze učiteljskega .žiivljemja in n-ikakoršnega blagega čuta za trpečega človeka.