Informativni dan za vpis v vojaške šole
14. marca popoldne /e bil v Domu JLA informatlvnl dan, namenjen učencem sedmlh In osmlh razredov oanovne šole. Seznanlll ao Jlh s pogo/l za vpla v srednje splošna vojaške šola In atrokovne srodnje vojaške šole.
Uvodno poročilo je pred na-bito polno spodnjo dvorano (med učenci je bilo tudi veli-ko staršev in pedagogov ter nekaj mestnih funkcionarjev, ki se ukvarjajo z usmerjanjem učencev v vojaške poklice) podala Marjetka Božič, štu-dentka prvega letnika FSPN. Izčrpno je orisala lik starešine JLA. Kako naj bi bil odločen, moder, fizično sposoben, vzdržljiv, kako naj bi poznal ljudi v svoji enoti, da bi vsa-komur lahko odredil primer-no nalogo, kako naj bo sposo-ben dvigniti bojno moralo enote, ter še in še.
Potem se je pomudila pri različnih vojaških šolah sred-nje splošne smeri, še posebno
pri vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani. Vanjo se lahko vpišejo samo dijaki iz območja SR Sloveni-je. Že sedanji prvi letnik pa ima usmerjeno izobraževanje. Tako se je razmerje splošnih in vojaških predmetov malo spremenilo. V prvih dveh let-nikih je to 60:40, v zadnjih dveh pa obratno.
Poleg slovenske vojaške gi-mnazije je v Jugoslaviji še ne-kaj podobnih šol, pa še cel kup srednjih strokovnih voja-ških šol.
Med kriteriji za vpis naj omenimo samo nekatere: kandidat mora biti državljan SFRJ, končati osnovno šolo z
vsaj dobrim uspehom (pri če-mer oceni iz fizike in matema-tike ne smeta biti pod dobro), ne sme biti kaznovan in ne v kazenskem postopku, star manj kot 16 let, potrebuje še priporočilo ustreznega organa v KS, soglasje staršev in še kako malenkost. Natečaj traja do konca marca.
Prisotni učenci so z velikim zanimanjem poslušali opis njihovih potencialnih možno-sti, od vpisa, načina in časa študija, možnosti vpisa na akademije in visoke vojaške šole, specializacije, ipd. Pri-vlačno je tudi to, da je zaposli-tev po končanem srednjem ali visokem šolanju zagaranti-rana.
Učencem so zavrteli film, ki je na hudomušen in zanimiv način predstavil življenje go-jencev vojaških šol, kar so navzoči sprejeli z velikim za-nimanjem.
Ob koncu so najbolj zainte-resiranim     odgovarjali     na
vprašanja tudi gojenci oziro-ma dijaki vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane. Vpra-šanj ie kar deževalo in bodoči starešine so imeli polne roke dela.
Po zaključku smo se pogo-vorili še z enim od dijakov. Izbrali smo prijaznega matu-ranta Draga Velikonjo. Za vo-jaško gimnazijo se je odločil samoiniciativno, čeprav se starši v začetku niso strinjali. Iz Hrastnika, kjer je doma, se jih je prijavilo precej, po preizkušnji pa so sprejeli le njega.
>Všeč mi je bilo in takoj sem se znašel. Tovariši so me sprejeli, veliko so nam poma-gali tudi vzgojitelji. Razmere v šoli in internatu so ugodne. Zastonj imamo hrano, stano-vanje, obleko, dobimo tudi žepnino (v 4. letniku je zdaj 260 din). Naša generacija na koncu šolanja še nima pokli-ca, naslednje pa ga imajo.
Ni mi žal, da sem se vpisal. Za nas je le premalo vojaških predmetov, no, po novem pa jih je dovolj. Mislim, da dobi-mo prav dobre osnove, kar so pokazali naši starejši tovariši, ki veljajo na akademijah za najboljše gojence.
Urnik na šoli je takle: Vstajamo ob šestih, potem je na vrsti telovadba in zajtrk. Pouk se začne ob pol osmih in traja do 12.30 ali 13.35. Po ko-silu imamo prosto, izhod v mesto ali interesne dejavno-sti, potem še dve uri učenja, ob pol sedmih je večerja. Izhod imamo ob sredah zve-čer, pa ob sobotah in nede-ljah. Seveda je izhod povezan z ocenami, prav tako obisk doma. Pouk je v slovenščini.
Poleg slovenskega jezika sta obvezna tudi srbohrvaški in angleški ali nemški. Uniform ne nosimo, pač pa imamo za svečane priložnosti posebne obleke.« Mladi maturant je skromen in jedrnat v bese-dah. Nobene nepremišljene izjave si ne dovoli. Ker pa je to njegov prvi intervju, ga malce nervira in v rokah preklada dve knjigi, ki si jih }e ravno-kar izposodil. Prav resni sta, ena od Grahama Greena, dru-ga pa od Aldousa Huxleya.
»Kolikor sem doslej okusil vojaškega življenja, mi je všeč. Zdi se mi, da je pri nas discipline kar premalo, ne preveč. Ko bom maturiral, se bom vpisal v Beograd na aka-demijo za kopensko vojsko. Življenje v internatu je zani-mivo. Vzgojitelji nam pri uče-nju veliko pomagajo, pa tudi sicer so zelo tovariški do nas, razumevajoči so, če smo za-ljubljeni nas pogosteje pušča-jo v mesto. Veliko imamo možnosti za športno udejstvo-vanje. Iz naše šole so se na gimnazijadah izkazali atleti, rokometaši, plavalci... Vsak-do se mora vključiti v naj-manj dva interesna krožka. Skratka, tako dela kot razve-drila je več kot dovolj.«
Lahko rečemo, da je infor-mativni dan v organizaciji mestne konference SZDL uspel, malo kritike bi bilo le na račun govorov (prikradlo se je precej slovničnih napak, posebno srbizmov), pa zato, ker ni bilo nobenega govorni-ka, starešine JLA, ne v civilu, ne v uniformi. Lahko pa si mi-slimo, da so učenci, ki jih vo-jaški poklic zanima, to nedvo-mno pričakovali.
V. K.