J IG
★
ca
PBIHOHSKI DKEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VIII. . Stev. 13 (2009)
Poštnina platana v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1 gr.
TRST, torek 15. januarja 1952
Cena 20 lir
RAZ0R0Z1TVENA KOMISIJA NAJ PROUČI nove sovjetske predloge o nadzorstvu
**""	—a—i iwrw—li-ij.M—iT—B—aw . muamtmmanammmmmBKmmmmmamstmmmmmmmmmmmmmmm
p* zahodne držat/c su predložile resolucijo v lem snii.lu •• Čemu ni Višinski poslati! svojega predloga pred sprejemnm resolucije o razorožitvi v glavni skupščini ?
Tuniška vlada predložila spor s Francijo Varnostnemu svetu
Zlu,,;. 11 “ Fredstavniki čil. ^®'!ke Britanije in Franja v Političnem odboru OZN rrcnt;.scstali danes zjutraj, da nove predloge Višin-L;Sa ° razorožitvi in da zavza-Prim.upn° stališče, stal pol	odb°r pa se je se-
pravl2? € *n na^aUeva,l r,az_ žitvsa	° vprašanju razore-
vjehir.	predlaga	Se-
na! il? zveza. kakor ie znano, Preno	stopila v veljavo
•Bedna. .. atomskega orožja in Eren no nadzorstvo nad to rij j?.0'^0 ter pristaja na to, Sar t- 9rodni nadzorstveni or-ftalnA1 b‘ bil ustanovljen, ima sivo. prav!co izvajati nadzer-
BrlL^ftavnikI Francije, Velike načrt in ZD-A so predložili na; hi resolucije, ki zahteva, ročni 'e sovjetski predlcgi izrazni. proučitev komisiji za razorožitev, ki jo je ustanovi-Frl na skupščina OZN. vel u?C.oskt delegat Jean Chau-solu-ji .Fredlcžil ta načrt re-sleH. j Ufiotovil, da se je že toltVeh točk- ° katerih se vjetor«. easa razpravlja, solo ct.P,Istali4če znatno pribiža-Vpla večine.
■ ar pa, kar se tiče nad-
ZOfstva
erožia ° Prepoved; atemskeaa mneni-	francoski	delegat
do «ta, ’	da	Poznanje	pravice
stva neSa	in trajnega	nadzer-
ba Pezadostuje in da je tre-n0 j.f 1®, za to nadzorstvo toč-je n-.	Francoski	delegat
leganj zaVrntt sovietske pred-
predstavnikj arabskih držav v OZN in navzoča sta bila tudi ona tuniška ministra.
Člani turiške viade, ki so sedal v Parizu, so popoldne izdali poročilo, ki pravi. da se je tuniška vlača poslužila pravice, ki pripada vsaki državi, rajši bo člatr-a Združenih narodov Mi ne, da se obrne na najvišje mednarodno inštanco za mirno ,-ešitev sporov, jn je zahtevala, naj Varnostni svet OZN prouči francosko-tuniški spor,
»Prišli smo — nadaljuje izja. va — da predložimo Varnostnemu svetu spor tuniške vlad? s francosko vlado, ki ga ni bilo mogoče rešiti s pogajanji med tema dvema vladama, ki so trajala 18. mesecev. Stališč? tuniške vlade je bilo obrazloženo v noti, ki je bila izročena 31. oktobra 3951 francoski vladi, V tej noti so navedeni pogoji za uresničenje notranje avtonomije. ki je bila slovesno obljubljena Tuniziji. Francoska vlada je 15. decembra lanskega leta šla mimo tuniških predlogov j n izjavila med drugim, da je potrebno, da Francozi sodelujejc r naših colitičnih ustanovah tei da ima Francija za «dokončne» vezi. ki sedaj družijo Tunizijo , Francijo, v nasprotju s tem. kaT je rečeno v pogodbi cd 18 maia 1881, v kat-rj se izrecno poudarja prehodni značaj teh vezi. To stališče postavlja zno va vprašanje vseh odnosov
med obema deželama in zaostruje politično napetos v Tuniziji«.
Dalje sta ministra izjavila, da ju je sprejel šef kabineta glavnega tajnika, Ccrdier, v odsot. nostj Trygve Liea. in da je s težavo sprejel pismo podpisa no po vladnemu predseniku Tu nizije. Dejal je namreč, da mora ta spor predložit; Francija. Ministra sta mu odgovorila, da francoskg vlada, ki je prizadeta. prav gotovo- ne more predložiti tega vprašanja Varnostnemu svetu. Kcnčno pa 5e Cor-dier pismo sprejel. Ministra rta -aprcsilg tudi, da bi lahko ime a tiskovne konferenco v paiač; Chaillot. nista pa mcgV. dobiti petn bne dvorane. Ver Tunizija ilj Članica OZN. Zato sta na vprašanje novinarjev odgovarjala na hodnikih palače Chaii-lot.
Glede tuniškega protesta je treba ugotoviti, da na podlag, člena 35 listine OZN lahko država, ki ni članica OZN, epozo. r; Veraostni svet ali glavno skupščino na spor. v katerem je prizadeta, če že prej glede lega spora prevzame obveznosti za mirno rešitev, ki jo predvideva listina. Toda potrebno Je nato. da eden ali drugj člen OZN to pritožbo podpre. Ce se to ne zgedi. gre protest v arhiv.
Tajrvštvo OZN javlja, da bn predloženi protest izročen Jea-
nu Chauvelu ne kot prsdsedni-' ku Varnostnega sveta, pač pa kot stalnemu predstavniku Francije v OZN, ker ima Francija nalogo "varovati interese Tunizije pred Združenimi naro. di. Tajništvo javlja, da bi tuni. s ko pismo izročili Chauvelu. tudi č? ta ne bi bil sedaj predsednik Varnostnega sveta. Pred-stavnik francoske vlade ie da-nes izjavil, da tuniška pritožba Varnostnemu svetu nj sprejemljiva, ker ie francoska vlada na podlagi pogodbe jz leta 1881 po. oblaščena za ednose Tunizije z inozemstvom. Dalj? je izjavil, da nj mogoče sprejeti pritožbe, ker nima pečata tuniškega nega, ki da je edini »hranitelj« tuniške suverenosti.
Medtem javljajo. da j» dane« prišlo v Tunini do spopada med policijskim; silami in skupino demonstrantov. Ranjena sta bila s strelskim orožjem dva policijska agenta in trije civilisti Drugih šest demonstrantov pa je bilo lahko ranjenih. Demon, st ra nt; so pripadali ((Društvu bivših muslimanskih borcev in žrtev vejne«. Mir je bil takoj vzpostavljen in aretirali so nekaj demonstrantov.
Incidenti so nastlali, ko so čin n; omenjene organizacije manifestirali za precisedhika te organizacije, ki je bil pozvan pred sodišče, ker je organiziral demonstracijo brezposelnih.
Truman je umaknil predlog
t> imtnioi/anjii i/Gleposlanika v I/atikami
Poročilo Bele hiše pravi, da Truman ne bo predlagal senatu ime« novanja generala Clarka za veleposlanika v Vatikanu • Priprava za predsedniške volitve • Podatki o ameriški vojaški proizvodnji
ne nanaš?jo na rami rov-petimi velesilami
t °er »e nanašajo
ni t^tv- javil-ie"da
ne w	“ Dl
kler _•	avil vseaa zla-	dc'
nima L ptave volje do sporc-Pred n2YJetska zahteva, naj bi rej; „	^	razpravljali	o	Ko-
ček JJ*	da	bi čakali na	zrklju-
njeg^J^ianj o premiru. bi po Poga;:trn mnenju ovirala ta *antsk Glede obsojanja at-njg e?a pakta in ustanavlja-na turnih vojaških oporišč c°udarii 0ztrn!iih ie govornik ta jn , * °brambni značaj pak-Ea zn-/^n*l »olajšave vojaške-®*Ja, ki jih Sovjetska *oswrwi~’.”'a ns ozemlja svojih
«mskTH.;frrdstav"iki Nu<>-
hcall , '	? v in Brazilije so
JT*Prti zahodno resolucijo ln
- tto je bila seja odložena na
T“tri, ker se noben delegat ni
t> ad k besedi. Zato je odpadla a , i nočna seja, ki ie bila prej ^točena.
Britanski tisk je s previd-o°stJo sprejel izjave Višinskega , fazorožitvj in je mnenja, da rat- ve niso prav «velik ko-Vu; n?Prei». kakor ie to trdil Vis!!!5, Besede, s katerimi je z«h ”sk.i Postal na dve stališči držav (nobene preše n. ?tomske bembe, dokler anovi med. arodni nad-stalnnf0-1 or?an> ter možr.ost vah i ln5P^kcii v vseh drža-treh„ v, vsakim trenutku) je tehtati sniti *n resno Pre"
*elegSL pr"P°minia' «Daily ko .T,raph» kak skeptik bi lch. jav Hviii da namen teh Iz-obveznost navidezno Ij^vn	’ tod^ dejansko ve-
8l)v,1^Lna,PodlaRi poznejš-h do-dostj. kl ne bodo dejansko Cua j!'1"- Tudi «Manchester trtbn» an‘ ^ nmenja. da ie P°-4uje ? Previdnost, in se sora-t?ga e,nu ni Višinski napravil preteki ‘kegB koraka neprej« fazDr- V^den, ko je skupščina hiu , tale o razorožitvi. Ce-E to n
PROCES V PLOVDIVU bo FLRJ predložila OZN
tberlu10 napravil stdaj in svoj ; VteK> vkijučuje v resoluciji. Jhnij ,,uie med drugim nespre-paklj obsodbo atlantskega
mes> mnenja Je tudi «Ti-Dr*dltv, pripominja, da se Z Ujeo? Višinskega ne sklada isti r. Vr> vztrajno zahtevo v Zn ža s°luciji, naj pet velesil letu » ,vFio oborož.tev v enem z zahn/"n° tretjino, v nasprotju Prej °ari m predlogom, naj se hat<. Irežte)e vse orožje in se bo O:razmerno zniža. »Dokler »klm na-:protje med sovjet-Zski,nx -zab' dnim predlogom, l?isliti *Tlmes*' je težko *ak» ’ da bo mogoče priti do
'tšneStbni Politični odbor pa je šleg* badiljcval razpravljanje b»Vo USode komisije za porav-vjet,H, V Palestinskem sporu. So-•oiupi,* delegat je piedložil re-s*lt, i„° ukinitev te komi-!!°Viiiel*k' delegat pa se je n& vprašanje arabskih bjsg^v in je dodal, da Je država pripravljena fk'h It 8 Predstavniki arab-* Sp J v: Jutri bodo govorica Bi Rš delegati, potem bo-Pr^i a?ovali o posameznih
9'avna
Predstavniki italijanske manjšine v FLRJ proti iredentistični kampanji v Italiji * «Borbo» obsoja raznarodovanje Slovencev v coni A
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Sovražna protijugoslovanska politika Bolgarije, ki so jo 14. decembra lani Združeni pgj-odi obsodili skupaj s takimi postopki drugih satelitskih držav bo ponovno predložena pred ta najvišji mednarodni forum. Jugoslavija je namreč v posebni noti sporočila bolgarski vladi, da bo obvestila Organizacijo združenih narodov o sodni razpravi v Plovdivu, na kateri sta bila pred štirinajstimi dnevi obsojena na smrt dva jugoslovanska državljana, a na 10 do 20 let ječe štirje jugoslovanski državljani.
Vlada FLRJ v svoji noti poudarja. da je takšno ravnanje v nasprotju z obvezami mirovne pogodbe in spoštovanja človeških pravic in osnovnih ljudskih svoboščin. Glede na dejstvo, da predstavlja ta proces zlorabo pravosodja, ker je služil za to. da se na njem za zaprtimi vrati obrekuje Jugoslavija in njeni predstavniki kakor tudi glede na dsjstvo, da so izpovedi posameznih obtožencev ne morejo imeti za merodajne zaradi popolnega fizičnega zloma in straha do katerega so dovedli obtožence z večurnim mučenjem, Jugoslavija odločno zahteva, da bolgarska vlada takoj ukrene vse potrebno ter da prepreči izvršitev smrtnih kazni; da podvzame vse potitbne ukrepe za obnovitev procesa ob navzočnosti javnosti in predstavnikov jugoslovanske ambasade v Sofiji, na katerem bi bila obtožencem zajamčena svobodna obramba ter da se predstavnikom jugoslo-
vitvi prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in rešitvi spornih vprašanj, kar jugoslovanski narodi iskreno želijo.
V «Borbi» je nocoj objavljen članek o Trstu, v katerem se govori o zadnjih pojavih, ki samo potrjujejo, da se raznarodovanje slovenskega življa v coni A vrši po vnaprej dobro premišljenem načrtu ter da postaja to raznarodovanje vedno I boli intenzivno in da zavzema I vedno bolj uraden značaj.
«Ze samo dejstvo, da držijo iredentisti v svojih rokah vso civilno oblast in ključne gospodarske položaje, da je vse gospodarstvo cone vezano z Italijo, da so vrata v Italijo na široko odprta za infiltracijo ita-'ijanskegj življa in kapitala v Trst kakor tudi obstoj protislovenskega zakonodajstva iz fašistične dobe, nudijo iredentistom skoro monopolistično možnost za izvajanje diskriminacije
tega vršijo iredentistični krogi danes močan pritisk na anglo-ameriško vojaško upravo v ci-iju uresničenja raznarodovalnih in aneksionističnih ciljev«.
List zaključuje, da so vsi raznarodovalni postopki proti slovenskemu prebivalstvu očitno v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli nacionalne svobode.
R. R.
Pripravljanj ustava
za Eritrejo
ŽENEVA, 14. — Visoki komisar OZN na Eritrejo Matienzo je prišel v Ženevo, kjer je sestavil odbor, ki ima nalogo izdelati načrt ustave za Eritrejo. Odbor sestavljajo Paul Guggen-heim (Švica), Roger Pinto in Emile Giraud (Francija).
Delo odbora se bo končalo
konec januarja in visoki komi-protl slovenskemu življu. Poleg I sar se bo takoj vrnil v Asmaro.
HO IHCM MOST
ari BBBaiaiiilli v Pan Man Iiiiih
WASHINGTON. 14. — Bela hiša ie danes sporočila, da predsednik Truman ne bo predložil senatu imenovanja generala Marka Ciarka za ameriškega veleposlanika pr; Vatikanu. poročilo dodaja, da je pred sednik Truman »ta sklep sprejel na prošnjo generala Clarka«. General Clark pa je izja vil novinarjem, da je odtegnil svoj prvotni pristanek na lnK> novanje zaradi protestov ki so nastali v ZDa po prvih poročilih o Trumanovih namenih.
Prot; imenovanju veleposia. nHcu ZDA v Vatikanu je takoj nastalo močno opozicijsaco gibanje v ZDA, ki ne vzaizujejc reanih diplomatskih stikov z Vatikanom. Amerik.anci smatrajo. da to ne bj biio v skladu z načelom sirege ločitve cerkve cu države in tj torej nasprotovalo ustavi. Vse protestantske cerkve so živahno protestirale in pošiljale p-ttna senatorjem in posiancen-. posameznih držav. Protestantske cerkve poudarjajo tudi. da bi imenovanje veleposlanika’ ZDA pri Vatika. nu prav v letošnjem volilnem letu vnašalo --erska vprašanja v kampanjo za predsedniške volitve.
Poleg splošnih napadov na Trumanovo ccu-čittv, da imenuje veleposlanika v Vatikanu (doslej so imeli predsedniki ZDA od časa do časa pri Vatikanu samo svoje «osebne predstavnice«) "sc ge pojavili Uk. glasovi prot, osebi generala Clarka. V prvi vrsti gre za u-stavno določilo, da general v aktivni službi r,e mere sprejeti civilne funkcije, če ga za to senat peseoej ne pooblasti. Po vsem 36. diviziji. Eden izmed rta senatorjev upira r.e le imenovanju generala Clarka, tein
več sploh vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov z Vatikanom. Zato menijo nekateri, da se Truman z umikom glede c-sebe veleposlanika nj odpove-dai misli, da na isto meno imenuje koga drugega, kar bi lahko izvedel, če spet ne izbere vojaka, tud; brez senata.
PQ «g tega so generala Clarka obtoževali da t? pri izkrcanju pr; Arrziu leta 1944. pi nepotrebnem povzročil ogromne žrtve ameriški vojski, pred.
vscin 36 di*
*>*:■
EdEcn izmed
vanske ambasade v Sofiji odo- 8ati 80 danes bri sestanek z obsojenimi. združenega poveljstva da laže-Italijani v Jugoslaviji so po- J»° vprašaju izmenjave ujet-novno dvignili svoj glas proti rVkoy- Admiral Libby ie na to Iredentistični kampanji, ki jo obt°zbo. odgovorJ, da ne 1k> že dolgo časa vodijo nekateri I Pos uSal neutemeljenih obtožb, krogi v Italiji z zahtevo po pri- varijivrh Predlogov ir. lazi Iter ključitvi osvobojenih krajev k le zabtevl odložitev , sestanka Italiji ter pri tem obrekujejo Jugoslavijo. V resoluciji, ki so jo sprejeli na svojem sestanku.
Severni ne kažejo v ničemer, do dejansko hočejo premirje . Obtožbe o poletih nad Mukdenom * Srditi boii na fronti
PAN MUN JOM, 14. — Ki- Iva na zahodnem sektorju, a ju tajski in severnokorejski dele-I je znova zgubila zaradi na-
dela,.
daevL?dsIei
skupščina ZN bo
po pospešenem
fnfVn	po	pospešenem
točili1” redu- da bi lahko za-totirU /tsedanje do 10. feb-y • kakor je bilo določeno. Pet ,n* tednu bo imelo vseh - Ravnih
»k
>
MMči
odborov ne tudi po eno
glavne
nočno
6trnostnl gvet se bo sestal l°ČI1o h*"’ da Preuči drugo po-rUšm z>osredovalca OZN va
to,- lskl
'"Ela
nosrtdovalca spor, Frankti
za
Gra-
an?ARlZ
* * ■>
-le	14.	—• Danes popol-
('ish>r tuniški oravosr-dni mi-vPraš-,n? hiin'ster za socialna &• ki sta sedi) v Pari taj^a^ *'fd_ kabineta glav-
tosi",
ll^iJ^Lj^^klh mlnlstinv ^4IUrt	aa Predsednika Po
r* pisma so se sestali
a OZN pismo, pod
tuniških mlnlstinv
se med drugim poudarja:
«Ti iredentistični krogi, ki jih sestavljajo elementi, ki so vedno dokazovali svoje sovraštvo do Jugoslavije, postaVl.iajo očitno po višjem nalogu danes zahteve, ki so absurdne in smešne ne samo glede Tržaškega ozemlja, temveč tudi glede Istre in Dalmacije. Ti krogi so zelo blizu demokrščanske stranke a podpirajo jih tudi italijanski kominformisti«. To so: »Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmacijo«, «Center za jadranska proučevanja«, »Istrsko revizionistično gibanje«, posebno pa tiste profaši-slične in fašistične skupine, kl poudarjajo svoje roparske za-ateve po Jugoslovanskem ozem-’ju, pri čemer jim italijanske
! prišlo ha sestanku pododbora za vojne ujetnike, na katerem je Libby poudaril, da predstavljajo predlogi OZN za prostovoljno repatricc.jo ujetnikov korist za obe stranki- Nasprotniki pa so se pri tem sklicevali na ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih, čeprav niso te konvencije hoteli podpisati. Libby je poudaril, da ta konvencija ščiti vsakega posameznega ujetnika in ni bila sestavljena zpto. da bi te ujetnike prisilila, da se vrnejo v domovino proti svoji volji.
Tudi v pododboru, ki razpravlja o pogojih za nadzorstvo nad premirjem, je bilo ozračje precej napeto, ker so nasprotniki izjavili, da so zavezniška letala letela nad Mukdenom v Mandžuriji. Toda o tem 3e zavezniško poveljstvo pezneje izjavilo, da zavezniško
oblasti ne delajo nobenih ovir. j letulstvo omejuje svoje letal-
Vse to se ne dogaja zgolj slučajno. Vse to je tesno povezano ne samo z zahtevami o reviziji mirovne pogodbe, temveč tudi z drugim stvarmi.
Danes se zahteva revizija vo* laških določb mirovne pogodbe, a v primeru, da bi to uspelo, bodo jutri zah'evali tudi revizijo teritorialnih določb. Zato meni italijanska vlada, da je potrebno »mob lizratl duhove m nuditi materialno in moralno podporo iredentističnim težnjama.
Resolucija končno poudarja, da bo italijanska nacionalna manjšina skupaj z Jugoslovan *klmi narodi še nadalje protestirala proti antijugoslovanski kampanji v prepričanju, da s :era najbolje pomaga vzposta-
sko delovanje na Severno Ko-rejo.
Kakor poroča agencija »United Press«, so zavezniki včeraj m d nes dali razumeti, da bi lahko pjpustili pri važnj točki o graditvi letališč, če bi nasprotniki jasno povedali svoje namene, tako da bi jih postavi, li na zap snik. Toda razgovori niso niti danes v ničenmr napredovali in mr-dtem prihaja Vest, da so tam v teku boji, kl so najhujši, kar jih Je bilo v zadnjem tednu.
Poveljstvo Združenih narodov je Izdrio posebno poročilo, v k'ter m -zj: vlja da rvsnrot nikl v nič ni-r r,? kažejo, da drlan-ke želijo premirje.
Pehota prve juž 'ok rejske divizije je zavzela dva vrho-
sprotnikovih srditih napadov. Na drugih sektorjih pa se opaža živahno delovanje izvidnic.
TEHERAN, 14. — Britansko poslaništvo je danes začelo priprave za umik osebja britanskih konzulatov in britanskih družin v Perziji. Sedaj je v Perziji približno 300 britanskih državljanov, vštevši 85 funkcionarjev poslaništva in konzulatov. V Veliki Britaniji pa je 1500 Perzijcev, med kateri-lTil 800 študentov in 13 funk-cionarjev perzijskega poslaništva v Londonu.
Neki vladrsi pred&tavnik te včeraj izjavil, da je britanski poslanik obiskal Mosadeka in skušal od njega doseči preklic ukaza o zatvoritvj britanskih kuzulatov v Perziji Mosadek Pa je odgovoril, da je ta sklep sprejela perziiska vlada in da se ne more spremeniti.
Britanska vlada ne bo mogla podvzeti nobenega podobnega ukrep.a, ker Iran' nima nobenega konzulata v Veliki Britaniji. V Londonu pa zrvračajo per-zijskp obtežbe o vmešavanju v oerzijske notranje zadeve in trdijo, da je sklep teheranske vlade samo volilna poteza proti opoziciji, Z druge strani domnevajo, da se britanska vlada sedaj posvetuje z vladami zavezniških držav, ki imajo konzulate v Iranu in v državah, kjer so iranski koizul»ti.
V ameriških krogih izjavlja, jo. da bo sklep teheranske vlade še povečal težkoče pri reševanju sedanjega »porji.
Medtem poročalo da so včeraj izvršili preiskavo v stanovanju ravnatelja agencije *Reuter» v Teheranu ki je bil predvčerajšnjim aret ran pod obtožbo, da je širil Ir žne vesti. Tisk trdi, da so pri pre'skavi nešli dokumente, iz katerih izhaja, da je novinar pošilj.al in-orm cije v smislu navodil britanskega pcslan štv,a. B-jp so oblasti skfen to predati zadevo vojaškemu sodišču.
najglasnejšim o-(tožencev je bil senator Connaly. ki zastopa državo Texas . od1 kit’ er so bil j po večin; vojak; 35 divizije. Mno. gi pa menijo, da Truman pred volitvami ne bo hotel razburjati duhov z vatikansko zadevo. Medtem se predvolilno obzorje polagoma jasni. Med republikanci še vedno vlada negotovost glede kandidature Eisen-hoiverja, obenem pa se tudi v demokratični stranki ročasi začenjajo začrta vati obrisi njene volilne akcije. Poročajo, da br senator Kcfauver postavil svojo kandidsturo za demokratskega kandidata. Kefauver je bil predsednik senatne preiskovalne komisije o gangsterstvu v ZDA in o njegovem vplivu na politično Življenje v deželi. Ta-krat si j« P"ldcbil precejšnjo r.opulamost. Kefauver uživa zaupanje naprednih skupin demokratične stranke, podprli b" -a verjetno tudi nekateri preb stavrnk; današnje opozicije v stranki.
Predsednik Truman ie imenoval newyorskega bankirja Wilhama Draperja za »potujočega veleposlanika agencije za vzajemno varnost« v Evropi-n ..»ne r bo nasledil Charlesa Spoftorda, ki bo odstopil po 1'zbciski konferenci NATO. Deloval bo V* Harrimanovim
vodstvom, .	, , ,	, , _
Kongres bo začel ta teden razpravljati ? splošnem .vojaškem vežbanju v ZDA- Clam senata in zbornice se bodo tu-d’ posvetovali z vojaškimi in diplomatskimi predstavniki o nekaterih svetovnih vpraša-njih ki bodo v letošnjem letu na dnevnem redu. Pred senat-n'in odborom za zunanje zadeve je Dean Acheson podal za zaprtimi vrati «sp!ošno poročilo o svetovnem položaju« medtem ko Je obrambni mini-st-r Robert Kovett govoril na odboru za vojaška vprašanja.
Lovett je Poudaril, da so v ZDA dosegli «pomemben napredek« v vojaški proizvodnji. To je povedal tisku po«tonec Vinson, predsednik komisije.
Lovett je tudi dejal, da na ne-katerih sektorjih produkcija še nekoliko zaostaja.
O nekaterih takih težavah je govoril načelnik glavnega stana ameriške vojske general Lawton Collins na zborovanju združenja častnikov ameriških tankovskih enot. Zlasti #e je Collins pomudi! ob vorašanju srednjega tanka tipa M-47, ki je sedaj v serijski proizvodnji in ki polagoma nadomešča vrsto M-16, znano še iz druge svetovne vojne. Lowett je dejal. da so se dobave teh tankov vojski na Koreji zakasnile, ker je bilo potrebno ob izbruhu korejske vojne takoj pričeti s proizvodnjo nove vrste tankov, čeprav ti bili dokončno preizkušeni. Za težke tanke so sklenili, je treba načrt ž? podrobneje nrouči-ti. tip lah * za tanka je'b:i že precej preizkušen in se je njegova serijska proizvodnja mogla takoj brez skrb; začeti, medtem ko model srednjega tanka, ki je opremljen z novim topom kalibra 90 mm in z novo vrtilno oklepno stalam kupolo, še ni bil zadosti preizkušen.
Zaradi tega je bilo na prvih tankih serijske proizvodnje o-paziti nekatere nedestatke, ki
so jih morali odrraviti. Sedaj proizvajajo ameriške tovarne pcpolncma preizkušen model. Lovvett je zaključil, da j.e proizvodnja tankov kljub vsemu temu »za eno leto prehitela prvotni načrt«.
Predsednik atomske komisije ZDA Gordcn Dean je izjavil, da so ameriške oborožene sile novečale svoje zahteve »atomskih proizvodov«. Vicesdmi-rs.l Cassidy pa je zapisal v reviji «U. S. News and World Report«. da ima ?meriška mornarica letala, ki lahko vzletijo -z letalonosilke nesejo atomsko tembo več kot 1200 km daleč in se nato vrnejo spet na svoje oporišče. Caseidy je tudi dejal, da ima ameriška mornarica 4 vrste reakcijskih lovcev, ki so v službi alj v proizvodnji, in ki so boljši kot sovjetskih »Mtg-15«. Dejal ie. da ima «Mig-15» predvsem zelo omenjen akcijski radij.
Pred odborom za oborožene sile ameriškega senata, ki bo začel proučevati vojaško zakonodajo, je danes dal svoje mnenje perdsednik odbora načelnikov ameriških glavnih stanov, general Omar Bradley. Orisa, je ves potek pogajanj na Koreji in poudaril, da je za Združene narode važno, da bo vsak sporazum za premirje, ki ga bodo dosegli, temeljil na zdravih načelih, ker utegne postati mir na Koreji primer za sklepanje miru v drugih krajih kjer bi v bodočnosti utegnili izbruhniti nemiri.
Menijo, da se Churchillovi razgovori v Kaijadi tičejo istih glavnih vprašanji, ki so bila na dnevnem redu tudi v Washing-tonu. Pravijo, da so govorili predvsem o politiki do ZSSR, o vojaškem in gospodarskem položaju Velike Britanije, o politiki do Srednjega in Daljnega vzhoda, o atomskih proučevanjih in izmenjavi informacij, o vprašanju surovin in o ameriški pomoči.
Agencija «United Press« po. roča, da trdijo zanesljivi viri, da so se ZDA. Anglija in Kanada sporazumele o načrtu za učinkovitejšo organizacijo NATO. Po istem viru je bil sklenjen tudi dogovor c izme-še niso 1 njavi ameriškega jekla, kanad-skega aluminija in malajskega kosjtra.
V torek se bo Churchill - letalom odpeljal v Washington, kjer bo govoril pred ameriškim kongresom, 23. januarja se bo vkrcal na «Queen Mary» m se z njo vrnil v Anglijo. S tem je Churchill spremenil svej prvotni načrt, da že 18. januarja z letalom zapusti ameriško celino. Po mnenju angleških krogov Pa se Churchill med svojim ponovnim obiskom v Washingtonu ne bo več sestal s Trumanom, temveč bo v soboto odšel v New York. kjer bo najbrže gost senatorja Barucha.
VLADNA KRIZA V FRANCI)! ŠE VEDNO TRA) A		
Ed in)	gar /estit	Faure bo zahteval uro od parlamenta?
Churchill je podaljšal binnje v Ameriki
OTTAWA, 14. — V dobro obveščenih krogih potrjujejo, da je VVinston Churchill ponudil generalu Alexandru, sedanjemu generalnemu guvernerju Kanade, mesto obrambnega ministra v angleški vladi. V istih krogih dedajajo, da je A-lexander ponudbo sprejel. A-lexandrov guvernerski mandat poteče avgusta, vendar bi mogel svojo funkcijo zapustiti tudi prej. po sporazumu med angleško in kanadsko vlado.
Menijo, da je Churchill v svojih včerajšnjih razgovorih s kanadskim ministrskim predsednikom Saint Laurentcm govoril tudi o tem vprašanju.
Danes je Churchill s svojimi sodelavci imel razgovore s kanadskimi državniki. Po poročilu predsedstva kanadske vlade se je vlada danes sestala v Churchillovi prisotnosti in pregledala splošni svetovni položaj, posebej pa proučila vprašanja atlantskega pakta. Poročilo dodaja, da so na seji ugotovili, «popolno enakost mnenj obeh vlad« Verjetno je Churchill na seji tudi poročal o svojih \vashinptonskih razgovorih s Trumanom.
iMrov
britanske skupnosti
LONDON, 14. — Po enotedenskih pripravah se začne jutri v Londonu konferenca finančnih ministrov držav Britanske skupnosti. Predsedoval ji bo britanski minister Butler.
Na konferenci bodo razpravljali krizi plačilne bilance področja funta šterlinga, o najboljših ukrepih za ponovno dosego ravnovesja in za okrepitev funta šterlinga v letu 1952.
O „miroljuhnosl Vittoria
Ko smo ob začetku novega | ni nevarnosti, stalno morajo
leta prebirali novoletne poslanice mnogih državnih in političnih voditeljev simo pri veh zasledili povečani optimizem v pogledu ohranitve miru v svetu. Vsi so bolj ali manj ugotavljali, da so v minulem letu bili na tem torišču doseženi do'očeni rezultati, ki nam dajejo upanje, da v letu, ki se je pravkar začelo ne bo prišlo do nove vojne katastrofe, ampak nasprotno, da bo mir v tem letu ohranjen in se še bolj utrdil.
Videli pa seveda ni tega mnenja. V svojem zadnjem govoru na zasedanju kominfor-mističnega centralnega komiteja trdi, da se je mednarodni položaj p-slaibšal, da je letos nevarnost vojne večia kot preteklo leto fn da je zato potrebno okrepiti gibanje spar-tizanov miru» ter popularizirati »navtiko tnirti* Sovjetske zveze. Vse to ni si~er nič po-s°bno novega. Vse stare in že obrabljene krmto/ormtVične parole, ki jih slišimo ob vsaki priliki, kadar kominformisti govorijo o političnem prloia-ju. Zato se samo zaradi tega (da bi namreč to ugoinvlj-V) ne bi niti izplačalo izgubljati časa, če ne bi te VidaVjeve fraze pomenile bistvene karakterizacije komimformii^čne miitfke, posebno če takšno ViAaH*evo cceno svetmneoa, političnega, položnic primerjamo z izjnv-mi osMlih odgovornih državnikov V svetu.
Kaj nam govori takšna Vi-daliieva ocena pravičnega r'v-lo-alg. v sy**to? Ona nam zelo natzornn kar-kt-rižira komiv-frtrmi-*ično politiko, ki je v tem, d- ne more živedi brez S’ -iema.i--n.ega ustvarjanj,j notne rrtkoze. Kominfo-rm-tič-nim voditeljem je potrebna psihoza da iz nje vsakodnevno gmo io hram za svoio tožno mirolj-ibno rr4‘tiko, da lah ’-o na levo in demg obto*"iein vse. ki ne trobijo v njihov rog, za voh-e hu'skače, sebe na da n-oalašajo za ed'no bra-
nil-o rr(—( in rrrer
veHra. Ce jim pg kdo ne verjame in ne klopi vre-1 njihovim političnim pritiskom, pa mu (rm.-m.t-»b7?o» zagrozijo z rusko armado, ki da bo kmalu prišla sem in vse tiste, ki niso z ri!mi — ohes!la.
Utrjevanje mira predstavlja Za kominform-sitične sw>t’teue namečjo nevarnost 7,a*o marajo neores^ano kričati o voj-
držati ljudi v vojni psihozi, da jih lahko ok'epa jo v svoje lažne politične parole, da jim kažejo svojo miroljubno masko in prikrivajo danai-ja resnično agremv no politiko Sovjetske zveze. Kajti dejstvo je, da je glavni vzrok današnje mednarodne napeto'"i ravno agresuma pciit:ka Sovjetske zveze: od Jugosilavije pa do Koreje.
Vladajoče ruska birokratič-nu kasta, ki se je najmrej vsed’a na hrbet sovjetskim narodom. se je rodila na pot osvajanja še drugih narodov in ozemelj v težnii za pg-rod-stvgm ned sve*mn. V tej srnji os-gg-lni rohtiki tlVOrnblja najbolj oreha fn primitp-ng ■mvPerUilfetična sre^-tva. Ko-minformintične rwir*He v tujih državah pretvarja v svoje pete
ko tone, ki nai tj pomagajo V n’"-’*’-m. rova -ni nma pohodu. Ruski birokrati sr> s^ia1 ’~erw kot družhano ureditev že davno zatirati, i-r-ršpj v S-tretoM Zve-i In-mtrarev-z ur H -, fer v-vedli, državni karžlab?-m. Ime socializma so obdržat f samo
k-e. preypanand.no sredstvo za delovne množice v svetu in da bi prikrili rrred n“mf svojo imrgri-Hsi-čno pokt;ko.
Ta stvarnost vostajo v-dno boli jasna dem-kratitn-m mn~žiram v svtu. 7atn se 3-v -etska zveza in u^d-"to(j"i ostalih krm irtirrrm' eri ž n ih partij (k{ san ia,jg postati ravno tako neomeirni vladajoči birokrati v svojih (frf-mh. fp*-’dt krit hlavci in za ceno, da svoje narode izročijo tokariVanhi ruskim imperialistom) silno bo-rio. da bi se m!r va svetu ohranil in trajno utrdil, ker bi s tem b-'l.o konec imoertoRst?*-r>e tlolfttJce. d e*	sveta na
interesne sfere in rpoan-ta bo-oagtpa tujih narodov ter bi -e zn večno razblinilo tudi sanrfe no norme jmf gč-loTi k-mi— f.grmintičn4h birokratov V še «nermvobojenih državah*.
Skratka: trajen mir v rve*u pomeni propast kominf-rmi-zme, tena norega naci‘-šizma, te strahotne prevare fit nesreče za V-e delovno li“d-*)X)
Zato Vsdcli kriči, da je vojna nevorvn-t večm k"č 1-dgj koli, ustvarja in krepi vojno
n-abo-o, (Jn bi lahko V kalnem
ribaril. Toda crožie miru, ki 01 on £to**»s hinavsko ponuja ljudem, da bi prikrit sveto vntn/ih u jst-af ko politiko, bo končno tudi njega rokop~lo.
Upajo, da bo Faure danes Auriolu potrdil, da sprejme mandat in v četrtek zahteval in-vestituro Razgovori o zunanjepolitičnih vprašanjih Pred novo ofenz vo v Vietnamu?
PARIZ. 14. — Kriza francoske vlada še vedno traja, vendar se zdi, da je danes, vsaj v proceduri, storila korak naprej. Edgar Faure je končal, kot poročajo gvečer, »tehnični del« svojih razgovorov in prešel na politično colje. Upajo, da bo jutri potrdi) predsedniku republike Auriciu. da sprejema mandat in se v četrtek predstavil narodni skupščin; in zahteval investituro.
Upanje, da bo Faure investituro tudi dosegel, je zaenkrat še zelo megleno, saj je njegov uspeh odvisen od socialistov, ki vztrajajo pri zelo previdnem stališču in si pridržujejo dokončni odgovor na čas, ko bo znan splošni Faurov pregrcm. Težko pa je predvidevati, da bi bil Oa program takšen — pa čeprav bo verjetno sestavljen sa mo v zelo širokih obrisih —, da bi ga socialisti, če ostanejo dosledni, mogli sprejeti. Poleg tega se v Parizu zavedajo še ene resnice; da je namreč in-vestitura ena, sestavljanj? vlade pa drug g stvar. In še je tre. ba nato dobiti pristanek parlamenta. Fau-rov čolniček se bo moral tersj prebiti še mimo mnogih nevarnih čeri.
Važnost socialistov za rešitev francoske vLadne krize odražajo tudi razgovori ki jih je imel danes Edgar Faure. Zvečer je sprejel socialistično delegacijo, ki jo je vodil Guy Mollet. Seja je trajala uro in tričetrt; na n toi go obravnavali glavna vprašanja, ki ločijo socialist? od1 dcs--dinje vladne koalicije in ob katerih se je tuc; razbila Plevehova vladna kombinacija.
Po sestanku je Mollet še eB-krat potrdil, da bo njegova stranka počakala na izjave, ki jih bo dal Faure, ko bo cd parlamenta 7.ah(ev£. investituro — če se bo seveda spustil tako da toč.
Ostali darjašnji Faurov; razgovori sc se vrteli bolj okoli zunanjepolitičnih vprašanj, zla. sti pa okol; evropske vojske in vprašanja evropske zveze. Med drugimi j? Faure sprejel člana francoske delegacije pri OZN Julesa Mocha. državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Mauricea Schumana in načelnika francoske delegacije izvedencev v razgovorih za evropsko vojsko, Herve Aiphanda Zdi se. da gre radikalni prvak — za katerim vidijo mnog; roko nekdanjega ministrskega predsednika Queillea. ki se je pred mesec; »zaradi preutrujr. nosti« umaknil iz ospredja francoskega političnega življenja — nekako po poti nr.niše-ga cdpora in bi s? radi lotil kočljivih notranjepolitičnih vprašanj šele, ko bo s svojimi sobesedniki kolikor toliko na čistem, gledie zunanje pilftike, k!er j? sporazumevanje očitno mnogo lažje.
Notranjepolitična vprašanja, ki jih ni znal razvozi jati niti znan; parlamentarni taktik Ple-ven z vso svojo spretnostjo in domiselnostjo, pa ostajajo zaenkrat še vedno na tisti stopnji, na kateri so bila, ko so povzročila padec zadnje vlade. Vprašanja železnic in socialnega zavarovanja, premične se lestvice mezd itd. Ro še vedno glavni kamen spotike za ures-
S k
ozi sito in rešeto
„Viribus unitis“
in slava pok. kap. Rossettra
Umrl je torej Rafjaele Ro»-sttl, ki ga skurijo kot tistega slavnega oficirja italijanske mornarice, ki je potopil v puljskem zalivu dne 1. novembra 191S zjutraj po nalogu italijanske vrhovne kcnu-nAe znamenito avstriisko križarko sVIRIBUS UN1TIS», Da bi naši čUateljt točno vedeli, kako J e s to slamo zadevo,'naj na-vedemo potek dogodkov:
28. oktobra 1918 je Karodno Vi ječe v Zagrebu proglasilo novo državo SHS.
29 oktobra 1918 je Narodno viječe svečano pred 80 000 ljudmi objavilo prekinitev vsake državne skupnosti z Avstrijo in Madžarsko in v.postavitev	samo.-to j n? države SHS, ki se bo zedin la s Srbi jo in Crno gero.
30 oktobra 1918 sta avstro-ogrskj cesar Karel in avstr j-ska vlada uradno izročila vso
vojno mornarico Narodnemu viječu; admiral Hcrlhy je z zapisnikom izročil floto upornim mornarjem, ki so že prej dvignili vstajo in v Pulju dejansko prevzeli oblast.
31. oktobra je pos'alo Narodno viječe zavezniškim vladam po radiu sporočilo o vzpostaiHtvi vlade SHS k t zavezniške države in jih obvestilo, da je vsa vojna mornarica v Kegovih rokah.
1. novembra 1918 zjutraj je Rossetti po nalogu italijanske vrhovne komande potopil eVl-R1BUS UN1T1S» in »VVIEN«.
5. novembra 1918 je priplula italijanska mornarica v Pulj.	,	,
Torej: slava ftossetbja je v tem, da je potopi1 avstrijsko ladjo ki ni bila več avstrijska. »\o. italijanski l.'k pa P ie o tem, takole («IL POl ODOs): «Prvega novembra 1918 je pretrpela avstrijska mornarica zadnij težkj u’a’ec. R sset-tijev vtlibo tven p dvig je izpolnil ves svet 2 občudova-
njem in zadal zadnji smrtni udarec habsburškemu cesarstvu«
uriede dejstva, da je bila kri. žarka sVlRlBUS UNITIS» že v rokah nove jugoslovanske države pa pravi «1L POPO-LO» takole:
«Kajti v končnem obračunu je imelo potapljanje velike avstrijske križarke svoj pomen pri določanju klavzul premirja kljub samovoljni zamenjavi zastave porr žen« države z zastavo neznarega naslednika, nekakšnega fantastičnega Viječa Srbou, Hrvatov in Slovencev...«.
Krlifanska slava pa vseeno teče in nič ne reče...
Slirje fttnljR in plebiscit
V nedeljo 13. t. m. je bilo napovedano, da bo v ku odto-rami v Nabrežini zbero a j? SOCIALISTIČNE STR ' N E »DELLA VENEZ1A G1UL1A» Zborovanje pa se ni vršilo, ker sta se v dvrani pojav la samo dva, člana stranke iz Nar
brežine, ki naj bi zborovanju predsedovala in še dva druga ki ata prišla iz Trsta kot — občinstvo. Razen teh štirih oseb je bil v dvorani samo ie en radovednež iz »SOCIALISTOM DELLA VENEZ A GIuLIA« nasprotnega t bera, ki je hctei videti, kako se bo vsa zadeva končala,
Omenjeni štirje »socialisti* 80 čakali ppl ure, nato pa so Pobrali šila in ko pila in dvorano zaprli.
m a j povemo ie to, da bi Predmet zborovanja moral biti znameniti «PLEBISCIT», ki ga socialisti tako vneto propagirajo, pri čemer so jim začeli pomagati — kot so sklenili na svoji zadnji letni skupščini ali Prav v teh dneh — tudi tržaški italijanski «republikanci» * starim prof. Vittoriem Furla. nitem na čelu.
Skoda, da ne izhaja več njihova »ITALIA SOCIALISTA», aa b; lahko čitali o mrožičn: udeležbi na tej znameniti na-brežinski konferenci.
ničenje širše vlcdn® koalicije, kj b; edina nrgla dovoljevati upanje, da bo vlada nekaj trdnejša od dosedanjih, ki so vse že cb svojem rojstvu nosile v sebi kal skorajšnje smrti.
Refcitna železniške uprave, ki jo je predlagala Plevenova vlada, posega pedročje načina upravi lan ja nacionaliziranih podjetij; čeprav b; ta reforma rr.fl.ia res omogočila nekaj prihrankov, kot je predvi. dcvEl bivšj finančni minister, bi obenem pomenila spremrlnja-nie strukture enega irmed nacionaliziranih podjetij in s tem precedens za sblešno revizijo nacionalizacije. Temu se socialisti upirajo, prav tako kot nočejo pristati na varčevanje na račun socialnega zavarovanja in na večno odnašanje uvedbe premične lestvice. Brez sodilo, vanja socialistov pa roben a vla. da ob sedanj; «šesferokotni» strukturi francoskega parlamenta, pri čemer n? gelisti ne keminformisti ne prihajajo v peštev za vladne kombinacije (golisti to tudi som; odklanjajo, čeprav nekam manj energično kot nekoč), ne mor? upi ti ne na dolgo življenje r.e na to, da bi megla njena pclitlka globlje poseči v francosko življenje.
Poleg teh, n.a videz nerešljivih notranjepo~itičnih vprašanj Pa se ponovno pojavlja vietnamska vojska, ki stalno izčrpava franooskj proračun in ki zahteva obenem precejšen vojaški naocr in večno nove Člo. vaške žrtve. Obenem z generalom Juincm, ki s? je po vsem videzu vrnil v Pariz oraznih rek in na wEshingtonski konferenci o jugovzhodni Aziji ni mogel dobiti r.ebepih zagotovil o večjj ameriški finančni pomoči in o dejanski vojaški podpori, prihajajo vesti iz Indoki-ne, Og se pripravlja nova viet. namska efenziva, katere namen na; bi til, presekati važno strateško avtocesto »številka šest* in uničiti izolirane francoske f prednje postojanke, katerih
■reskrbovanj; prstaja s prihodom mensums-kega obdobja, ki onemogoča letalske akcije in tud; preskrbovanie ? padali, vedno bolj problematično.
Medtem se Pariz pripravlja na pogreb De Lattre de Tassi-gnyte. ki mu i« bil danes posmrtno podeljen naslov maršalu Francije. V devetih stoletjih je to 335. Francoz, ki je dobil mar. šalsici naslov.
Nadaljujejo se volitve
v Indiji
NOVI DELHI. 14. — Danes so se začele volitve za centralni in za krajevni parl.ment v pokrajini Dslhi. Volivcem zaznamujejo kazalec ene roke z neizbrisnim črnilom, zato da preprečijo, da bi volili dvakrat. Črnilo se ne da izbrisati približno za teden dni.
PRIMORSKI DNEVNIK
~ 2 —
15, januarja 1951
SJF ■			JH!
IggL	. ■		ŠJi
Danes, torek IS. januarja
Maver, Radoslav Sonce vzide ob 7.43, zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 20.08, zatone ob 9.23. Jutri, sreda 16. januarja Marcel, Tomislav
Star trik
v novi izdaji
Kakor ob ljudskem štetju, so tudi navodila za nove davčne prijave natisnili v slovenščini šele v zadnjem hipu, obrazci pa so tudi tokrat samo v italijanščini.
Dobra dva meseca je že °d tega, ko je ZVU raztegnila veljavnost novega italijanskega zakona, imenovanega «ra-kon Vanonis, tudi nad našim ozemljem. Velika večina davkoplačevalcev je če ugotovila, da ni lahko izpolniti zapletene obrazce, ki jih predpisuje novi zakon. Prav zato pa je tudi izdala finančna uprava posebna tiskana navodila.
Brez dvoma zelo hvalevredna gesta. Ampak...
Pa je že tako da obstaja v Trstu vedno kakšen ampak.
Tudi tokrat so natisnVi obrazce in navodila samo v italijanščini!
Nikakega dvoma ni, da bi dober del prebiva1 st va raje izpolnil obrazec v slov-nšč ni m, da bi mu slovenska navodila prišla dokaj bolj prav, saj bi jih laže razumel in tudi lažje izrolnil zapleteno rrijavo.
Ravnanje finančnih oblasti pa je poleg tega zelo groba diskriminacija do slovenskega dela prebivalstva, ki pošteno plačuje svoie davke, najmanj tako kot italijanski.
Seveda so sledli ogorčeni pro+ev;. Da so rešili prt finančni unrnvi tepo lice, so uporabili star trik
To je trik. no kateregn smo tržaški Slovenci sicer že na-imeni, a vendarle zasluži, da ga še enkrat opišemo Sicqr pa nam ie nieaova uporaba še v spominu, saj so se oa posl užili ori ljudskem štetju.
Najprej so razbelili vse pole in navndjla za ljudsko štetje v italijanščini. Potem, ko se je nabralo že kup rr^t°stov in so bile priprave za štet1 e že skoraj pri kraju, so pa priš'i na dan s s'rn'e-skimi navodili.
(Da smo točni: še ta so dajali le na odlome zahteve) Naše-mu sr-tvdniku so se-ved- lahko karali kun nerazdeljenih slivenskih navodil.
Isti manever se je zgodil z na tv d Hi za izpolnjevanje zapletenih obrazcev, Šeie pred nekaj dnevi so doli tiskati sto-ttenskg navodila. Ce unof*eva-mo, da morajo davk'ria’ev-1-ci izpolniti snoie pri1 are že d n 31. januarja, nam j- jasno, da se bodo le redki lahko pr>s'u-žiU tisl;avine nap m n e v slovenskem jeziku Prt!-k lavnega mne-ia je Pv'V'1 šOirnr-te. da so nazadnje le naročili navodila v slovenščini. N'kakor pa ne gre tem š—vlniatičnim z-grirenoem v račun, da bi t"di obrazce samo trnomvili slovenske. To bi bilo le prehudo za «sveto italijmutvos Trsta.
Vprašanje odpustov v ladjedelnicah Med prerekanj
em
I. GLASBENO PREDAVANJE V AVDITORIJU
ne bodo rešili s polovičnimi ukrepi, marveč le z borbo za gospodarsko neodvisnost Trsta
Vprašanje odpusta 548 delav-
cev pomožnih podjetij v ladjedelnicah CRDA se je v zadnjih dneh še bolj zaostrilo. Vsi stiki med delodajalci in sindikati so bili zaman, ker ni hotelo ravnateljstvo CRDA prav nič popustiti od svojega trdovratnega staiisea. Zaradi tega so v ladjedelnici CRDA napovedali med delavci referendum, da je lahko vsak delavec izrazil, alj je ptipravljen odpove dati se izrednemu delu in ali daje sindikatom pooblastilo, da tudi ostreje nastopijo, če bo zahteval položaj.
Večina delavcev se je izrekla za vzdržanje od izrednega dela in za ostrejšo borbo. Ze v soboto so delavci po rednem delovnem času zapustili delo.
To so neposredni dogodki, korenine zanje pa so globlje.
Ravnateljstvo CRDA Se Dač hoče rešiti omenjenih delavcev, ki jih je sprejelo pred nekaj letj na delo po drugih podjetjih, Sindikati se seveda temu upirajo, podjetje pa pravi da ti delavci niso uslužbenci ladjedelnice, ampak omenjenih podjetij. Spričo tega stališča so se Delavska zbornica in Enotnj sindikati tudi zaman sklicevali na sporazum z dne 21. aprila 1950 o kolektivnih odpustih. Ti sindikati so tudi trdili da je dovolj dela za vse. saj opremljajo sedaj tri ladje z okoli 30.000 tonami. Poleg tega -je v ladjedelnicah mnogo strokovnih delavcev, ki opravljajo nadure.
Vsi ti argumenti pa ne prepričajo delodajalcev, ki pač vedno iščejo le svoj interes. Sedaj jim ne gre več v račun, da bi delali v ladjedelnicah delavci. ki so jih formalno najela druga podjetja, ker menijo, da iim zadostujejo delavci, katere so ladjedelnice zaposlile neposredno. Zato je tudi razumljivo, zakaj se podjetje raje poslužuje nadur. Podobno prakso najemanja delavcev po drugih podjetjih, ki v ta namen posodijo nekako samo svoje ime, opožamo tudi drugod, kakor v Italiji, Franciji in Ameriki. V Trstu ie v tem pogledu najbolj znan primer lastnikov ladij, ki vpisujejo ladje pod panamsko zastavo, da opeharijo pomorščake za razne ugodnosti socialnega zavarovanja ter se izognejo določbam delovnih pogodb.
Delodajalci Pa se pri tem o-koriščajo še z drugimi dejstvi. Znano je, da delavci s svojo plačo lahko krijejo le 60 odstotkov življenjskih stroškov. Zato si morajo pač pomagati na kak drug način in so seveda prisiljeni opravljati nadure, Glavni vzrok tega stanja Pa je splošna gospodarska kriza na našem ozemlju. Prav zato ni dovolj, če delavci ne opravljajo več nadur, ker to lahko le trenutno kaj zaleže. Treba se ie boriti proti splošnim vzrokom krize našega gospodarstva. Italijanska ladjedelni-ška industrija ie že dolgo v veliki krizi, kakor je v krizi sploh vse italijansko gospodarstvo. Politika podrejanja tržaškega
gospodarstva italijanskemu, ki
Jo zagovarjajo Enotni sindikati in Delavska zbornica, je uničila vsakršno neodvisnost tržaškega gospodarstva. Prav zato ne more Trst voditi lastne gospodarske politike, se ne more pogajati in sklepati pogodb z nobeno državo, ne more sprejeti nobenih naročil. Zato ni čudno. da je tudi tržaška ladjedel-niška industrija na tleh in preživlja veliko krizo Dokler bo Trst gospodarsko odvisen od Italije in vezan na njeno omajano gospodarstvo, bo moralo propadati tudi tržaško gospodarstvo. in bodo delavci vedno v strahu da jih vržejo na cesto. Zato so vsi ti odpusti le sad iredentistične politike podreje-vanja našega gospodarstva italijanskemu: politike, ki jo tako vneto podpirajo Delavska zbornica in Enotni sindikati .Prav zato je tudi vzdržanje delavcev od nadurnega dela. le polovična mera. ki ne more roditi trajnih dobrih sadov.
Tržaški delavci in vsi prebivalci, ki živijo od dela svojih rok, morajo vedno znati najti
svojih političnih, socialnih in gospodarskih interesov.
Okrožnica deavcera ob razdeljevanju izkaznic ERS
Zveza Enotnih raz. ednih sindikatov STO je ob razdeljevanju novih članskih izkaznic naslovila na delavce okrožnico, v kateri jim pojasnjuje važnost tega včlanjevanja. V okrožne i pravi, da to ni navadno razdeljevanje izkaznic, marveč predstavlja močno akcijo nenehne, borbe, ki jo ERS vodijo že tri leta, da bi se sindikalno gibanje tržaških delavcev okrepilo, da bi se delavci lahko uspešno borili ter da bi se izboljšal njihov gospodarski in socialni položaj.
Vsi delavci so že lahko ocenili posledice sindikalnega mrtvila, ki se opažajo v znižanju življenjske ravni, v zanikanju in omejevanju socialnih pravic, v pritisku nad delavci v tovarnah, v omejevanju sindikalnih svoboščin in v stalnih odpustih z dela.
Da se sindikalno mrtvilo, ki ima tako zle posledice, odpravi
so pozabili za kaj so se sestali ^azv°j slovenskega
glasbenega življ*enja
Neuspeh zborovanja članov «Pnstsanatoriales> za radi političnih špekulacij sindikalnih zastopnikov
prave vzroke krize našega go-i naj delavci pristopajo k razred-spodarstva ter združeno nasto- nim sindikatom, ki so porok piti, da se ta kriza odpravi, resnične razredne borbe, brez Glavni pogoj za to pa je. da kattere ni mogoča nikaka za--ktivno sodelujejo pri zaščiti * ščita delavskih pravic.
Ce komu še ni bilo iasno, da služi tudj vprašanje delavcev, ki sc preboleli tuberkulozo ter se zaradi svojega zdravstvenega stanja še ne morejo vrniti na delo, kot čisto navadna po. litična špekulacija, kj nima prav gotovo ničesar opraviti z interesi prizadetih, se je Lahko o tem prepričal, potem, kc je izvedel za »uspeh« nedeljskega zborovanja članov «Postsanato-riale» na sedežu DZ. Zborovanja se je udeležilo precejšnje število elanov, ne glede na to, kateri sindikalni organizaciji pripadajo.
Na dnevnem redu je bilo nešteto vprašani velike važnosti za vse prizadete delavce, ki pa jih niso mogli obravnavati, ker se je zborovanje predčasno zaključilo prav zaradi omenjenih
OPOZORILO
Z današnjim dnem smo začeli za Slovence v Italiji s posebno izdajo te strani pod naslovom »DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI*. Zato bodo vesti iz Goriške, Benečije in Kanalske doline odslej na tej strani izostale.
špekulacij. Predstavnikom Delavske zbornice, je šlo predvsem za to. da bi sami zasedli mesta v ediboru, ki bi moral biti izvoljen pred kongresom, katerega nameravajo v kratkem sklicati; predstavniki E-notnih sindikatov so se temu manevru z vso odlločnostjc u-prlj ne morda zato, ker so jim interesi prizadetih delavcev bolj pri srcu, temveč samo zato, ker so hoteli' tudj sami zasesti iste mesta. Prišlo je do ostrega pričkanja in prerc-ka-nja, v katerem, so voditelji po polnoma «pozabili», da je imelo zborovanje povsem drugačne cilje.
Zaključek vsega prerekanja je bil ta, da so voditelji zapustili dvorano, s čimer je bik tudi zborovanja konec.
In problemi delavcev, ki sr komaj za silo okrevali? NO, TI SO OSTALI NEREŠENI. Ni do-volj torej, da so že odgovorne oblast, pokazale svoje nerazumevanje za upravičene zahteve omenjenih delavcev; sedaj so se pokazali v pravi luči ted, dosedanji « zagovorniki » in <; branil cin jnteresov te številne kategorije delavcev, ki živi v težkih življenjskih razmerah.
od Jakoba Gallusa-Petelina do romantike v predavanju dr. Dragotina Cvetka iz Ljubljane
CPttKOJRItCI i vps
UM tim 15- nim wm UMin rama
Sedanji poviški se nanašajo na višino pokojnin v 1. 1939
JVfut/i filnbus št. 5 jt: začul milno l/oziti
Prve vožnje se je seveda udeležil tudi župan, kajh brez njega ne gre nikjer...
Včeraj ob 3. uri popoldne se | medtem ko je tramvaj zavil v
je začel redni promet na novi iilobusni progi, ki povezuje Trg Perugino z Rojanom. V soboto «o na nekaterih ulicah odstranili žice nekdanje tramvajske proge št. 5 in pričeli zalivati tračnice z asfaltom. Dela so se na Ul. Udlne včeraj nadaljevala, vendar bodo dokončana verjetno šele danes.
Prve vožnje z novim filobu-som se je udeležil seveda župan z nekaterimi drugimi občinskimi svetovalci in predstavniki
Dmes ima 70 let
foaue Palmi
Se mnogo srečnih let mu želijo sorodniki' prijatelji in znanci.
občinskih podjetij, nekaj minut zatem pa je odpeljal filobus, ki je vozil prve potnike s Trga Perugino proti Rojanu. Ljudje so živahno komentirali vožnjo v udobnih vozilih, ki lahko sprejmejo okoli 80 potnikov. Proga je ostala v glavnem ista kot je bila tramvajska, tako da vozi filobus s Trga Perugino po Ul. Conti, Pascoli, M. d’Aze-glio do trga pred bolnico, zavije po Ul. Tarabochia na Trg Goldoni in odtod čez Korzo v Ul. S. Spiridione. Sprememba je do sem torej v glavnem ta, da nadaljuje filobus vožnjo po Korzu do Ul. S. Spiridione,
Ul. XXX Ottobre. Filobusna proga nadaljuje nato na Trg Dalmazia, gre po Ul. Commer-ciale (poprej je tramvaj zavil po Ul, Ghega in zavil nato v Ul. C. Ryttmayer), zavije na Ul. Udine, nadaljuje po Tor S. Piero do Trga tra i Rivi v Rojanu ter nadaljuje po Ul. Mo-reri. Med Ul. Moreri in Scalo Santo zavije na Jevo ter se po Ul. Scala Santa, Montorsino, Tor S. Piero vrača nazaj na Trg Perugino. Zadnji del jjroge je torej nov, saj dosega filobusna proga Ul. Moreri. medtem ko je bila zadnja tramvajska postaja pred kasarno v Rojanu.
V zvezi z novimi filobusi in delno spremembo filobusne proge, so spremenili tudi nekatera postajališča. V večini primerov so ostala neizpremenjena, ali pa so jih premaknili za nekaj metrov od dosedaojihpostajališč tramvaja. Nove postaje bodo na Trgu tra i Rivi in končni postaji v Rojanu, na Ul. Udine, na vogalu Trgu Dalmazia z Ul. F. Filzi, na vogalu Ul. S. Spiridione z Ul. Bellini in na Trgu Goldoni, kjer so za filobus št. 5 uredili jioseben izsek.
Potniki, ki so zaradi stanovanjskih ali delovnih razmer vezani na progo št. 5, so brez dvoma pozdravili nove filobuse. posebno še po zadnjih tednih, ko so se morali posluževati tramvaja in presedati v skrajno neudobne avtobuse.
Članek o bodočem povišanju pokojnin vsem upokojencem INPS je vzbudil veliko zanimanje pri naših čitateljih. med katerimi je mnogo takih, ki že dolga leta zaman čakajo na no-višanje naravnost smešno nizkih pokojnin. Seveda zanima vsakogar, koliko bo pravzaprav po novem zakonu (ki pa še ni stopil v veljavo) mesečno rn-e-iel. Sirile so se govorice, da bodo poviški precejšnji, zato se zdi nrav gotovo marsikomu neverjetno, da bo povišek v primeri z resničnimi današnjimi življenjskimi potrebami še vedno zelo majhen. Zal nam je, da ne moremo ugoditi vsem našim čitateljemi ter objavit) razpredelnice Ka vse kategorije in . razrede; skušal! pa bomo stvar osvetliti tako., da bo vsakomur popolnoma iasno, kaj mu po novem zakonu pripada in kakšne bodo njegove obveznosti do Zavoda za socialno skrbstvo.
Predvsem zanima vsakega u-pokojenca ugotovitev, da bodo z uveljavitvijo novega zakona povišane vse pokojnine za 45 krat. v primeri s pokojninami iz leta 1939. Ce ie na- primer upokojenec leta 1939 prejel letno 420 lir pokojnine, bo sedaj prejel 45 krat več. to se pravi 18.900 Ur. Vzeli smo za primer eno najnižjih pokojnin, toda tudi pokojnine višjih razredov niso kdove koliko višje. Pri povišanju pokojnin igra seveda zelo važno vlogo dejstvo, koliko let je na primer upokojenec plačeval zavarovalnino. Ce je na primer isti upokojenec plačeval zavarovalnino 40 ali pa 45 let, bo tudi njegova pokojnina z uvedbo novega zakona precej višja in sicer bo znašala 79.380 lir letno (okrog 6.500 lir mesečno).
Povod govoricam o zelo visokih poviških pokojnin je bila prav gotovo pripomba, da bodo pokojnine 45 krat povišane; seveda in malokdo pri tem pomislil da se to povišanje nanaša na- leto 1939. temveč si je marsikdo po svoje razlagal da bodo sedanje pokojnine, mor-d? s kakšnimi odbitki. 45 krat-no povišane. Ni čuda torej če so upokojenci sedat zelo razočarani, ko vidijo, da bodo debili komaj letno toliko, kolikor prejme povprečni uradnik ali delavec v enem mesecu. •
Ko je Zavod za socialno skrbstvo predložil italijanski vladi svoj načrt za povišarjje pokojnin, je predložil 45 krat-no povišanje pokojnin, to se pravi toliko, kolikor so se po uradnih statističnih /podatkih življenjski stroški od leta 1939 do danes zvišali. Toda vprašamo se: ali so pokojnine iz leta 1939 odgovarjale takratnim življenjskim prilikam? Ce bi bilo
temu tako, potem bi bila zahte- i preživljati. Ce te pokojnine sa-
va Zavoda za socialno skrbstvo I mo avtomatično za 45 krat po-
novspm nrvravi^pnr. in utomo.
povsem upravičena in utemeljena.
Mi pa vemo, da so bile že tedaj pokojnine vse premajhne ter se z njimi prav gotovo nihče izmed upokojencev ni mogel
Leta	Razred	II
plačev Zava- Pokoj. Nova 1.
višamo. dob.mo pač takšne vsote, kot smo jih v naši zadnji razpredelnici navedli jn ki še zdaleč ne bodo nudile 27.000
tjali. Kaj si bo na primer pomagal upokojenec, ki bo v celem letu dobil 18.900 lir pokojnine?
Kot smo obljubili, objavljamo danes razpredelnico, v kateri je nakazano, koliko pokojnine bodo po novem zakonu prejeli tudi uradniki. Za primer smo vzeli zopet uradnike II., V. in IX. razreda. Razpredelnica zopet navaja, koliko let je posameznik plačeval pokojnino. nato celotno zavarovalnino, ki jo je v določenih letih plačal, pokojnino, ki jo je po-samezn; razred upokojencev leta 1939 prejemal ter končno
tržaškim upokojencem možnost, | letno pokojnino, ki jo bo sedaj da bi še s pomočjo njih preživ- I posameznik prejel.
zavarov. roval. 1, 1939 pokoj.
Razred V Zava- PCmj. roval 1. 1939
MOSKl
5	1.692	864	38.880	5.418
10	3.384	1.488	66.960	10.836
15	5.076	1.968	88.560	16.254
20	6.768	2.304	103.680	21 672
25	8.460	2.652	119.340	27.090
30	10.152	2.988	134-460	32.508
35	11.844	3.324	149.580	37.926
40	13,536	3.660	164.700	43.344
45	15.228	3.996'	179.820	48.762
2.040
3.120
4.200
5.292
6.372
m
9.624
10,704
		Razred IX	
Nova 1.	Zava-	■ Pokoj.	Nova 1,
pokoj	roval	1. 1939	pokoj.
91.800	10.818	3.120	140.000
140.400	21.636	5.280	237.600
189.000	32.454	7.440	334.800
238.140	43.272	9.612	432.540
286.640	54.090	11.772	529.740
335,340	64.908	13.932	626.940
384.480	75.726	16.104	724.680
433.080	46.544.	18.264	821.880
481.680	97.362	20.424	919.080
ZENSKE
5	1.692	708	31.860	5.418	1.644	73.980	10 818	2.508	112.860
10	3.384	1.200	54.000	10.836	2.508	112.860	21636	4.236	190.620
15	5 076	1.584	71.230	16.254	3.372	151.740	32.454	5.964	268.380
20	6.768	1.860	83.700	21.672	4.248	191.160	43.272	7.704	346.680
25	8.460	2.124	95.580	27.090	5.112	230.040	54.090	9.432	424.440
30	10.152	2.400	108.000	32.508	4.976	268.920	64.908	11.160	302.200
35	11.844	2.676	120.420	37.926	6.840	307.800	75.726	12.888	579.960
40	13.536	2.940	132.300	43.344	7.704	346.680	86 544	14.616	657.720
45	15.228	3.216	144.720	48.762	8.580	386.100	97.362	16.356	736.020
V ciklusu predavam.j iz znanosti in umetnosti, k jih je organizirala Narodna in študijska knjižnica, spada tudi 1. glasbeno predavanje, ki ga je imel sinoči v dvorani Avditorija dr. Dragotin Cvetko. Kot vsa dosedanja predavanja, tako je tudi sinočnje o slovenski glasbi cd Jakoba Gallusa — Petelina do romantike. vzbudilo med občinstvom veliko zanimanje.
V preprostih besedah je dr Dragotin Cvetko prikazal na. vzcčim del zgodovine slovenskega glasbenega življenja, ki obsega dobo od 15. do konca 19. stoletja. Ze v 15. stoletju je bil center glasbenega življenja Ljubljana, kjer so se poja-viH prvi poklicni glasbeniki, kot na primer Jurij Sladkanja ki je bij, sam skladatelj pa tudi ustanovitelj dunajske dvome pevske kapele, katere pomen za razvoj slovenskega glasbenega življenja je bil zelo pomemben 16. stoletje je v tem pogledu še mnogo važnejše, saj dobe Slo venci razen prve slovenske knjige tudi prvo slovensko pesmarico. ki je pomagala ohraniti naše narodne duhovne pesmi. V tem stoletju je deloval tudi. e-den najpomembnejših slovenskih skladateljev Jakob Gallus Petelin, ki je s svojimi kompozicijami povzročil pravo revolucijo v glasbi. Bil je eden najbolj plodovitih skladateljev, ki je postal vzor tudi drugim (ko* na primer tudi Bachu).
Da je glasba nadvse važno sredstvo za pridobivanje množic, so spoznali v naslednjem stoletju tudi jezuiti, ki so pričeli v svojih šolah m zavodih gojiti glasbo ter so ustanavljali tudi glasbene šole. Ze leta 1652 so bile v Ljubljani prve operne predstave, ki so imele velik vpliv Zg nadaljnji razvoj glasbenega življenja med Slovenci.
Leta 1702 je bila v Ljubljani ustanovljena tako imenovana Academia tilharmcmicorum, katere 25U-ietnico bodo letos «’ Ljubljani tudi proslavili. Ta a-kademjja je imela že svoj zbor. orkester; njeni člani pa so s svojim delom ustvarilj pogoje za razvoj instrumentalne skladbe. Lahko trdimo, da ie prav ta akademija dajala pečat ce-icftnemu glsbenemu življenju
na Slovenskem v 18. stoletju.
Leta 1794 je bila osnovana filharmonična družba, ki je nadaljevala isto delo ter gradila na isti tradiciji. Imela je že svoj godalni kvartet, komc-mi zbor in orkester. C lani te druž-be, ki je imela zgolj kulturno poslanstvo, so bili tudi Ziga Zois, Matija čop, Valentin Vodnik in drugi.
V 19. stoletju je glasbeno živ. Ijenje med Slovenci že zelo razgibano. Pojavi se vrsta skladateljev, med katerimi so naj
bolj pomembni Jurij Mihevc. Gr egor Rihar in Kamilo Mašek
Poslednjega lahko štejemo že v zgodnjo -romantiko, saj je uvedel v slovensko glasbo novo romantično razdobje, ki ga imenujemo tudj ččtalniško glasbene razdobje.
T\ skladatelji, muzikalni pe-dagčgi, ki jih najdemo od 16. stoletja dalje, so Pa tudj naj boljši dokaz, da je bil že takrat, začetek slovenskega glasbenega življenja, ki se je v 19. stoletju tako naglo razvilo.
Predavatelj je svoje predavanje ilustriral z nekaj ploščami iz del Gallusa — Petelina, Jurija Mihevca in Kamila Maska
S palube v ladijsko skladišče
Čudna nezgoda uradnice
V trenutku, ko je 27-letma uradnica Avgusta Cheni por. Borri iz Ul. Schiapparelli 9 vstala od svoje delovne mize v nekem ameriškem uradu v Ul. del Teatro, kjer je zaposlena, se ji je 7 cm dolga lesena trska zapičila v stegnenico desne noge. Zatekla se je v bolnico, kjer so ji potegnili trsko iz noge, ji izprali rano ter jo odposlali domov. Okrevala bo v 3 dneh.
TATINSKI BEGUNEC
In njegova smola z ukradeno „Lainbreto“
Za nepošteno dejanje bo 16-lelni Madžar Pandor Naneshi delal 7 mesecev pokoro v tržaških zaporih
Čeprav je policija ujela že marsikoga, ki se je bavil s tatvinami koles in motorjev, posebno pa «Vesp» in «Lambret», je marsikatera tatvina ostala nekaznovana. Golemu slučaju pa se lahko policija zahvali, če so odkrili tatiča, ki je že decembra 1950. leta ukradel «Lambretto», 28-letnemu Ludviku Krumlu, znanemu prevajalcu na zavezniškem vojaškem sodišču, in jo kasneje zapustil na ulici pri Sv. Andreju.
Tudi ta zadeva bi šla gotovo v pozabo in akti v arhiv, če se ni bi 16-Letnj madžarski begu-gunec Sander Naneshi nekega dne v decembru 1950. leta naveličal življenja v begunskem taborišču in se odpravil v Italijo. Ilegalno je prestopil mejo STO z Italijo in neopaženo pTišel do Ronkov. Tu je imel mladi begunec srečo; srečal je neko vozilo, s katerim je odpotoval v Benetke. Njitgov cilj pa je bila Francija in zato se je Naneshi odpravil dalje, nekaj časa peš, nekaj časa s tem ali
Novi avtobusi s0 lepi m udobni.
Pros Iržaš	lov keg	ol a f	jna >od	smrl jelnika
V trenutku duševne zmedenosti iz tretjega nadstropja na cesto				
Včeraj zjutraj navsezgodaj je tragično preminul 55-letni Mario Tavolato iz Ul. Beccaria 13, ki je bil lastnik kina «Impero» in solastnik kina «Aurora» in »Astra«. Mož, ki je bil znan kot dober človek in pošten gospm dar, je bolehal na neki živčni bolezni, ki ga je končno v trenutku duševne zmedenosti po gnala naravnost v smrt. Tudi specialist v tej stroki, ki je zdravil pokojnega Tavolata ni mogel izboljšati njegovega stanja, ki je včeraj doseglo vrhunec.
Zjutraj okoli 7.20 je Tavolato verejtno šele vstal in se odpravil v svojo delovno sobo. Kaj je počel v sobi. nihče ne ve. Dejstvo je. da je postavi! stol. pod okno, ki gleda v Ul. Coro-neo. stopil nanj in nato na okno ter skočil v globino. Dva poli-
cijska agenta, ki sta tedaj prihajala po Ul. Coroneo sta opazila Tavolata, kako je navpično z veliko hitrostjo padal, priletel na tla in po majhnem odboju obležal na mestu mrtev. Telefonsko poklicani rešilni avto je takoj prihitel na mesto z zdravnikom, vendar je ta samo ugotovil smrt. Ob 8.30 so truplo pokojnega odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
onim voznim sredstvom, dokler ni dospel v Ventimiglio, kjer je hotel zopet ilegalno prestopiti italijansko - francosko mejo.
Sreča pa, ki ga je na oeli poti spremljala, ga je tu zapustila in mladenič je padel v roke karabinjerjem. Medtem ko so tamkajšnje policijske oblasti preiskovale njegove zadevo, pa je moral Naneshi precej časa presedeti v zaporu najprej v Imperiji jn kasneje še v Genovi. Ko so razčistili položaj, so italijanske oblasti izročile begunca tukajšnji policiji, jci ga je spravila v zapor ter ga začela zasliševati.
In tako je prišla na dan tatvina in imena krivcev. Beguncu so naprtili obtožbo, da je naredil v Vidmu roparski napad. Mladenič se je na vse mogoče načine branil te obtožbe in je, da bi se rešil, prostovoljno priznal tatvino «Lambrette».
7. decembra 1950. leta se je v družbi svojega znanca 21-let. nega Eriberta Paola Siegela iz Ul. Mercadante, sprehajal po mestu in med pogovorom sta zašla tudi v Ul. Romagna, V neki veži sta opazila «Lambret-to» rdeče barve, ki jima je ugajala. Takoj sta se sporazumela, da si jo izposodita. Siegel jo je pognai i« oba sta vesela odbrzela po mestu. Po dolgem tavanju ju je pot zanesla proti Sv. Andreju, Nevešča ravnanja pa sta se zabila v neki zid. Kaj storiti siedaj? Domenila sta se, da jo za majhno ceno prodata prvemu ponudniku in tako sta se zopet usedla in odhitela. Smola pa ie hotela, da se je vozilo po 100 metrih vožnje ponovno ustavilo. Ker sta se bala, da bi ju policija ujela, sta vozilo zapustila na cesti in se oddaljila.
Policija je po končsnem zasliševanju predala oba sodišču in sicer Naneshija pod obtožbo, da je prvič, ilegalno prestopil državno mejo. drugič, da se je brez posebnega dovoljenja oddaljil iz taborišča in končno tretjič še pod obtožbo tatvine.
Mladina vedno bolj teži za znanjem
Odhod večje skupine učencev gospodarske stroke iz Jstrskega okrožja na Reko
TRST, 14. — Svet OEEC je za- Siegela pa je prijavila zaradi sedal v Parizu II. in 12. januar- sodelovanja pri tatvini.
ja. Sestankov se je udeležil tudi general VVinterton, poveljnik področja A STO. V tržrškl delegaciji sta bila tudi Mr. VV. C. Ha-raldson, ravnatelj oddelka za finance in gospodarstvo, in Mr. Barlerln, stalni predstavnik ZVU pri OEC v Parizu. (AIS)
Sodišče je Nanerhija spoznalo za krivega obtožen:h dejan' in ga je obsodilo na 7 mesecev zapora in sicer 15 dni za prvo obtožno, 15 dni za dr "go in 6 mesecev zapora za tretjo, Siegela pa je moralo zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti.
Jutri v sredo 16. januarja bo odpotovalo iz Istrskega okrožja na Reko 70 učencev v gospodarstvu italijanske narodnosti. Na Reki bodo posečali 4 mesečno šolo. Starš; teh učencev ne bodo imeli za šolanje npbe-nih stroškov. ker bodo imeli v šoli svoj internat z vso oskrbo. Za ves čas učenja bodo prejemali vajeniško plačo, od katere bodo 80 odstotkov dali za stroške prehrane, 20 odstotkov Da bodo prejeli sami v gotovini.
Poved za organiziranj« tega tečaja so dalj pomočniški izpiti, ki so bilj zadnje mesece in ki so pokazali pri vajencih popolno pomanjkanje teoretične izobrazbe. V praktičnem delu so se vajenci drugače še kar dobro izkazali. V tej štirimesečni šoli bodo učenci v gospodarstvu lahko pridobili o-snovno znanje za polaganje izpitov. Pokazalo se je. da iim je nujno potrebno teoretično znanje, da bodo svoj bodoči poklic lahko obvladali brez težav.
Marsikdo je zgrešeno prepričan, da je za izvrševanje nekega poklica dovolj samo površno znanje. Temu pa ni tako. Vse danes napreduje in se razvija, zato je treba Ježiti za tem. da se tudi vsak posameznik uči in Izpopolnjuje dnevno. Posebno pa to velja za začetnike.
Ob tem bi omenili še zelo zgrešeno stališče nekaterih staršev, ki pravijo, da ni treba kdove kakšnega znanja. Nekateri svojim otrokom celo zavirajo pot v napredek. Treba je da vedo, da taki otroci ne bodo nikoli mogli doseči v življenju tistega položaja, kot ea s svojimi težnjami zaslužijo. Vsak poklic zahteva danes mnogo znanja, in če hočemo znati, se moramo učiti. Le v znanju dobro podkovan človek bo uspel in bo lahko veliko koristil skupnosti in sebi. m • 4>
V nedeljo 13. januarja je odpotovalo jz Bujskega 12 mladih Hrvatov na Reko, kjer se jim bo danes pridruž-lo še 13 mladincev Slovencev iz Koprskega. Skupno bodo odpotovali v Zagreb na triletno industrijsko šolo kovinske stroke »Nikola Tesla«. V tej šoli se bodo izučili raznih poklicev, kot klju-
čavničarskega. fine mehanike in podobno. Dnevno bodo imeli 4 ure praktičnega in 4 ure teoretičnega pouka. Eo dovršeni šoli. bodo postali kvalificirani delavci.
Zaključek prvega polletja šo'skega pouka na vseh šolah
Med prenašanjem železnega materiala po palubi parnika «Grimani», zasidranega na pomolu Tržaškega arzenala, je 42-letni težak Agostino Porcel-luzz; iz Ul. Donota 21, včeraj popoldne nerodno stopil in padel s tovorom vred v niže ležeče skladišče ter v bolečinah obležal Prihiteti je moral rešilni avto Rdečega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnico, kjer so ga zaradi močne poškodbe na levem kolku z verjetnimi kostnimi poškodbami in udarca na desni hrbtni strani pridržali s prognozo 15 ali 90 dni na ortopedskem oddelku.
V bolnico zaradi zlomljene zapesti
Ob 14. ur j so pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga zaradi di zlomljenega zapestjte des-ne roke sprejeli na ortopedskem čdtfelfcu. 53-lethega Josipa Smcttekr.- doma iz Mafkovrli st. 58. Mož, kj to okrevaj vejj^tno v1 30 dneh je ob prihodu v bolnišnico povedal policijskemu podčastniku, kako je prišlo do nezgode.
Okoli 13. ure js \-cdii voz. poln sena. katerega so vlekli voli, po cesti Boljunec-Boršt. Na nekem kraju, kjer je cesta posebne položna, pa se ie tovor začenjal nagibati, kar je hotel preprečiti. Z vso silo se je uprl, vendbr je tedaj padel na tla, pri čemer si je zlomil zapestje.
KOPER, 14. — Danes v torek bo v Istrskem okrožju na vseh šolah zaključek šolskega pouka za prvo polletje. S tem se začnejo zimske počitnice, ki bodo trajale 15 dni. Pouk se bo začel znova 1. februarja.
Pred začetkom šolskega pouka bo 30. jn 31. januarja priredil «Svet za zdravslvo« dvodnevni zdravstveni tečaj za slovenske in italijanske učitelje in profesorje koprskega okraja. Za slovenske učitelje in profesorje bodo predavali dne 30. januarja;
prof. S. Gogala; «Zdravstvena prosveta in šola«; Or. Kastelič Ivan:	«Tuberkuloza v Istri«;
Viktor Bačelič: ((Alkoholizem v Istri«; Zlatica Hribar: aTonzi-lami problem v Istri«; dr. Stane Strgar:	»Trahom	v	Istri«;
Hugo Rues: «Solska higiena v Istri«; dr. Branko Šalamun: »Prehrana dojenčkov v Istri«.
Dne 31. januarja pa bodo predavali dr. Lunaček Slava: »Glavne bolezni šolarjev in prehrana šolsKe mladine« Vojteh Pertot: »Infekcijske bolezni šolarjev«; dr. Štrukelj: «Nujne operativne intervencije pri šolarjih« (slepič); Lelja Novak: »Kožne in spolne bolezni pri šolarjih« in dr. Vilfan Draško: «Puberteta».
Seminar za italijanske učitelje in profesorje bo j mali dvorani Ljudskega gledališča. Predvidena so predavanja pedagoškega, političnega in zdravstvenega značaja. Ta predavanja bodo 30. januarja. 31. januarja pa bo pregled dela po šolah za prvo polletje.
Po predavanjih bo za vse učitelje in profesorje obvezen zdravstveni pregled.
Na sedežu sindikatov bo danes plenum okrajnega sindikalnega sveta. Plenum bo razpravljal o obračunu za preteklo leto 'in o proračunu za leto 1952, ter o letnih skupščinah sindikalnih podružnic.
PREKOP GROBOV
Občina obvešča, da bodo prekopali grobove III. polja v II. vrsti na barkovljanskem pokopališču, kjer so pokopani zemeljski ostanki umrlih od 10. septembra do 15. novembra 1941.
Vsi zainteresirani, ki bi imeli namen prenesti ali ohraniti zemeljske ostanke, naj se obrnejo na administrativni urad tehničnega urada — oddelek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III. soba 43 najkasneje do 16. februarja 1952.
Spominske plošče ali druge vrste spomenikov na navedenih grobovih bodo prizadeti lahko dvignili v shrambi pokopališča z dovoljenjem, ki ga bo navedeni urad izdai vsem, ki bodo dokazali z dokumenti svojo pravico do omenjenih spomenikov.
Od 17. februarja 1952 dalje ne bo mogoč prenos zemeljskih o-stankov niti prevzem spomenikov, ki bodo ostali na razpolago občini.
Na pokopališču pri Sv. Ani bodo uporabili za nove grobove kripto XL1V. desetletnih grobov na IV. polju kjer počivajo zemeljski ostanki pokopanih od 17 novembra 1941 do 30. januarja 1942.
Zainteresirani, ki bi Imeli namen ohraniti ali prenesti zemeljske. ostanke, naj se obrnejo, kot navedeno zgoraj, na pristojni urad najkasneje do 12. februarja 1952.
Cjlabhma l/l/latica
Glasbena Matica v Trstu priredi 18. t. m. ob 20.30 v Avditorija
VOKALNI IN INSTRUMENTALNI KONCERT
Sodelujejo: Sopranistka Kozem Rožica, mezzosopranistka Justina Kralj - Vuga, basist Ferdi Lupša (prvak ljubljanske Opere), harfistka Jelica Portograndi — Pertot.
Vabila so na razpolago od sreete dalje ir Ul. Sv. Frančiška 29,
Gledališče Verdi
Jutri točno ob 20. uri za abonma «B» in «C» druga predstava Wagnerjeve oper* «Siegfried» v isti zasedbi kot na premieri. Dirigent Herbert Albert.	s	,
Danes zjutraj se prične f;': gledališki blagajni prodr vstopnic za to predstavo. slednja opera bo Verdijev v maskah«.
Ljudska prosveta
SHPZ
Javljamo vsem odbornikom ^ so že prejeli vabila za četrtkovo sejo glavnega odbora, da te n* bo, ker je odgodena na soboto 22 t, m.
* * 4>
Dramska družina v' Borštu b> uprizorila v četrtek, 17. januarja 1.1. ob 19. uri J. Ribičičevo kmečko igro v treh dejanjih ((Vraže«,
# c
Pevsko društvo v Barkovljaft ima danes ob 20. uri pevsko vajo-
Osvobodilna fronta
Seja izvršnega odbora OF zJ IV. okraj Skedenj bo danes l5-januarja ob 20. uri. Vabljeni S0 vsi člani.
IZLET V KOMEN
Okrajni odbor OF za Nabt? žino obvešča vse izletnike, & bo 20. jan. izlet v Komen. ? vse tiste, ki gredo z motorji za one, ki nameravajo v K<7 i men z avtobusom, pa bo izte" V. prvo nedeljo v februarju. Vp1’-sovanje za izlet z avtobusom ** nadaljuje na običajnih mesti*1.
Uradne objave
POVIŠANJE TARIF ZA POSTNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO
TRST, 14.	— JugoslovansK*
vlada je obvestila pristojne obl*' sti Zavezniške vojaške uprav*, da so se s' 1, januarjem 1952 tarife za poštne pakete iz Jugoslavije v cono «A» povišale. V skl? du z določili Posebnega medu* rodnega dogovora za peštne Pf
kftte, ki j« bil podpisan v
4. julija 1947 in ki predvi#N* izenačenje tarif za postne PaKe' te med us-reznimi področji. 5* bodo začenši s 15. januarjem enaki meri povečale tarife pakete iz cone «A» v Jugoslavij*-Zato se bodo povišale vse P0, stavke tarif na približno dvakratni znesek ter bo to povlšanie spravilo poštne tarife med con? «A» in Jugoslavijo na isto vi*1' no, kot so tarife med Italijo i" Jugoslavijo, (AIS)
Razna ob vestila
SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH
V nedeljo 27. januarja prif^ di mladina smučarski izlet_ ’ Crni vrh nad Idrijo. Snežd* razmere uvodne. Vpisovanje sedežu ZAM v Ul. Machiavell’ št. 13/11, vsak dan od 16. rt* 18. ure. Vpisovanje bo zaključ*' no v četrtek 17. januarja. /j
POZIV TRGOVCEM. OBRTNIKOM £ KMETOVALCEM IZ NABRE' ZINSKE OBČINE
rojstva; smrti in poroke
Dne 13. in 14. januarja 1952 se je v Trstu rodilo 9 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 27 oseb, porok pa Je bilo 5.
CERKVENE POROKE: uradnik Stellio Allesch ln uradnica Ama-lia Ucciancich, uradnik Vittorlo Taucar in gospodinja Maria Bruna Ferluga, Inženir Giuseppe dr. Deforza in	gospodinja Floretta
Cipriani, uradnik Gualtiero Sigo-vesi in gospodinja Aliče Furlan, mizar Giuseppe Busan in gospodinja Angela Cotide.
UMRLI SO: 61-letni Milan Gro-pazzl 61-letni Marcello Brandoli-sio, 49-letni Glov. Battista Trcia-ni, 80-letnl	Giacomo Mondolo,
63-letna Giulia Skilan por. Roc-co, 81-leinl	Antonio Cattunar,
7b-letna Maria Moraro vd. Mora-ro, 78-letna Karolina Rebek vd. Crmelj. 64-letna Teresa Reale, 50-letni Giuseppe Vatta, 21-letni Romano Schiavon, 72-letna Maria Mertzel, vd. De Palma, 78-letni Francesco Cuciat, 80-letna Anna Mallsan, 83-letn.i Carlo Vecctriet, 46-letna Marija Markovič por. Vižintin, 51-letni Giuseppe Gal-lius, 75-letna Marija Vižintin por. Vidali, 78-letna Emma Red-ling, 89-letn.a Angela Spangher vd. Lugnani, 80-letna Katerlna Mahnič vd. Subelll, 35-letmi Alra-sandro Mezzina, 75-letna Teresa Frfolja por. Cescuttl, 37-letna Dora Antonia Bront por. Costo-nl, 62 letna Giovanna Usso por. Milkovič, Luciana Basez, stara 4 dni, Amtrea De Diana, star 7 dni.
V petek dne 18. januarja zve” čer od 6. ure dalje ter v ned^ Ijo 20. januarja zjutraj od_ ure dalje bodo funkcionarji venskega gospodarskega udrlf' ženja in Kmečke zveze v Pr°" štorih Prosvetnega društva Gruden« v Nabrežini na razP^ lago trgovcem, obrtnikom, stilnlčarjem in kmetovalcem ^ pojasnila glede prijave dohod" kov in izpolnitve tozadevne#^ obrazca. Vsi davkoplačevalk* naj prinesejo s seboj vse pofreo' ne podatke in obrazce.
Slovensko gospodarsko, združenje Kmečka zv«2*
CESTA ZAPRTA ZA PIIOME*
Zaradi popravila na vodni napeljavi je prepovedan prom*1 težkih kamloiov na državni c*" sti 16 na sek orju Polesella-Sa# Maria Maddalena.
RAZPRODAJA	,
JEČMENOVEGA OROŽJA
Sreda 16.1.1952 od št. 101 d« 140. Četrtek zaprto. Petek št. 141 do 190. Sobota od št. I9’ do 270.
4* " 4*
Pred cdstvo cone obvešča, d na pred og komlsar ata za zdrav" stvo in hlg'eno ni ods’ej dovolj*1 na rekl-ma, ki bi poveličeval* zdravilne la-dnosti alkoholnih P1" jač In sMčnlh,
Izdan bo v kra‘kem poseb*P tozadevni pravilnik.
ADEX 121 ETI
DVODNEVNI IZLET 2. in 3. februarja v
Buzet
ENODNEVNI IZLET 3. februarja v
Sv. Tomaž
Vrabče
Štorje
Divačo
Škocijan
Vpisovanje do 19. jan' pri «Adrla-Express», Gl-F. Severo 5, tel. 29243.
primorski dnevnik
13. januarja 1952
RAZGOVOR B. KIDRIČA z delavci
I SVET JE DOBIL VSE PRAVICE
pa M obraosii
je bil na Jesenicah I ne bil v tem, da bi se oba Io-D,„_e klavcev jeseniške že-1 vila za kompetencami, ampak v
——--ESEW1CAH HnUhnehoi>e'ihpvhtivt> novo ntibtnletfoznvvob cJ'if>do2enihhGintn0*1 [n
LIBIJA V TEŽAVAH
že v začetku svoje
iezarne, na katerem so se raz-
Dsrriali z vo<3itelii 0 novem gospodarskem sistemu. &estan-jJ1..30 prisostvovali Boris Ki-Miha Marinko in Franc
varia?tk‘ B°ris K(Li« 5e od§°-_	1	na	mnoga vprašanja, ki
, mu i*h postavili člani čelav-
Jugoslaviji, m bistvena vloga nega plana, kakor je
in r> S?ta- upravnega odbora žarne 'Cl kolektiva želeji0??1113 Je tov. Kidrič dejal, J biSivena naloga gospodar. v	ki	se	sedaj	uvaja
družbe,
t^°žen za leto 1952, prav'v <■ !e dejanske pravice nad Povijanjem proizvodnje, sa-W delavskih svetov in «trr?»nih Odborov Povečajo in kat VSe do tistega obsega, do erega je danes to že mogo-rt ' Pravi, bistvo vsega je to, . elavski svet in upravni od-nadP°S ■ ne^a dejanski gospodar list;/r°1ZVC*in-io v imenu socia-delnih slcuPnosti in v imenu ^^va. Zaostalo vin]:	Vo včasih naseda tujim
in si želi nekako, ta-bra Pavice, ki da so do-nosti ’ l0cia P^viee brez dolž-bi ,‘n obveznosti. Želijo, da ne ŽPinVCi UpravlJaIi Podjetje, fwid fJ.°. pa’ da bi Plačilni odvisen od tega, koliko bo
ga riXKjlzde'a*° in imelo čiste-°dka. Minister Kdfič je
dejal; če
darstv= ^ upravljanje gcspo-negl it Jansko v rokah delovni i,Ud‘;lva. se moramo zave. čettl’ .je treba .tisto, kar ho-tij0 Prelati za lastno potroš-za '(jj* lastni potrošni fond in gradit, ?e potrebe socialistične deiav,.,e’ tudi izdelati. B stvo tem m 6 samouPrave je torej v delavskiodslei' ko postajata še (3^.. svet in upravni odbor na J ^moslojna in odgovor-Placni t “pravijanje podjetja, delovna °nd	odvisen od
®a kolektiva,
tem, da svojo vlogo v vodstvu podjetja pravilno porazdelita. Upravni odbor naj sprejema splošne ukrepe o upravljanju in trgovini podjetja. Direktor mo-fa sklepe upravnega odbora in sklepe višjega državnega organa posredno izvajati v dnevni organizaciji proizvodnje. V tem pogledu mora biti direktor samostojen, kajti bilo bi popolnoma napačno, če bi se upravni odbor vsak čas vmešaval v dnevno organizacijo proizvodnje. Nastala bi situacija, podobna zboru, v katerem bi dirigiralo pet ljudi. Direktor je dirigent proizvodnje in izvaja sklepe delavskega upravnega odbora. V tem mora biti samostojen, prav tako pa o čelu polaga račune delavskim svetom.
Kaj bo, č? podjetje ne bo doseglo predpsane akumulacije, je eno izmed vprašanj, na katerega je Kidrič obširno odgovoril.
Dfužbeni plan temelji na tem, da je izračunano, koliko
akumulacije lahko dosežejo posamezne gospodarske veje, koliko lahko daje podjetje socia* listični skupnosti, da bi lahko napravili Jo, kar je potrebno. Potrebno pa je dokončati ključne objekte, dati v obrambne namene toliko, kolikor mednarodni položaj ter obramba miru in neodvisnosti zahtevata, in zato, da bi imelo lahko podjetje zadosten plačni fond brez omejevanja življenjskega standarda in vršilo lastno akumulacijo, iz katere bo samostojno investiralo v lastno kapitalno graditev. Na tej osnovi bo potem banka na podlagi dobrega ali slabega dela podjetja, na podlagi dohodkov podjetja avtomatično izračunavala, koliko podjetju pripa* da za njegov plačni fond. Plačni fond se bo delil na posamezne delavce po pravilniku, ki ga sprejme delavski svet in potr-c'i sindikalna organizacija ter državni organ zaradi kontrole Po socialist:čni skupnosti. Za-garaniirane bodo samo minimalne plače, to je tiste plače, ki jih država v vsakem primeru jamči delavcem, ki delajo. Iznad teh minimalnih plač bodo plače posameznih kategorij tako urejene, kot to določa pravilnik podjetja, ki ga sprejme
Libijska obrežna cesta pri oazi Misuraia
delavski svet. Ce bo podjetje delalo dobro, bo plačni fond višek, če pa slabo, bo nizek. Razdelitev plačnega fonča je odvisna od norm, od kategorizacije, ki jo določa pravilnik.
Delavcu, ki je dejal, da so se ponekod pogovori usmerili tako., da je že iz njih razvidno, da vidijo samo interese svoje tovarne, je predsednik Gospodarskega sveta dajal, da je tako gledanje posameznih kolektivov škodljivo za vso socialistično skupnost. To se ne odraža samo v tistem kolektivu,
marveč to občuti vse delovno ljudstvo. Ce posamezni delavec ne da skupnosti, kar ji je dolžan, povzroča s tem škodo. Kolektiv, ki zboljša svoj. položaj na račun skupnosti, ki jo je ogoljufal, škoduje drugemu delovnemu kolektivu. Tako bi delovni kolektivi, drug drugemu le škodovali. To pa ni. v interesu socialistične skupnosti. Ce hočemo dobro socialistični Ju-g:*laviji, ki se bori‘s težavami
— je poudaril mir.ister Kidrič
— moramo imeti v vidu predvsem interese skupnosti in šele
potem svoje interese. Brez žrtev, ki smo jih dali v NOB. bi ne bilo socialistične Jugoslavije, in brez žrtev, ki jih sedaj doprinašamo za graditev te Jugoslavije, bi ne bilo socializma. Ne more biti socializma na zaostalih tleh. Socializem zahteva moderne tovarne, visoko proizvodnjo. visoko produktivnost dela, kapitalno graditev itd. Prav tako ne mere priti do viš_ jega standarda, če ni tovarn. Da bi pa dosegli vse to. je potrebno popolno sodelovanje in upoštevanje interesov celote
Novo dffžavo cb afriški oba. li Sredozemskega morja — Libijo — sestavljajo tri pokrajine: Tripolis, Kirenaika in Fe. zan. Vendar so vse tri pokrajine siromašne, kajti večina ozemlja je pustir.jsk.ega aij celo puščavskega značaja. Država zavzema 1,850.000 kvadratnih kilometrov in ima 750.000 prebivalcev. ki sc večinoma pustinj, ski nomadi. Dežela je zelo zaostala, vendar ima 1000 km dolgo obalo. za katero se potegujejo zahodni zavezniki. Obala ob Sredozemskem morju je namreč strateško važno področje'. Libija je prva država, ki je nastaja kot plod prizadevanj OZN.
Strateški pomen obale ob Ki-renaifai in Tripolisu so znali ceniti Italijani, ki so zgradili v svojih imperialističnih ambicijah vrsto pristanišč in letališč v Tobruku, Bengaziju, Tripolisu itd. Prav na tem ozemlju so se med drug'© svetovno voi no bile ogorčen® bitke med silami osi in zaveznikov. Po voi-ni so upravo nad tem ozemljem prevzeli Francozi in Angleži. vendar jamo kot skrbniki v imenu OZN. Da je to o zemlie vzbujalo dokaj slabih nagnj'enj tudi med francoskimi in britanskimi kolonialni-
samostojnosti
oti teea	*°*®lniva, oziroma
ustvaril' 7kar 1x1 on dejansko delavski	drugimi besedami,
vice, k> je debil vse pra-r i Pa tudi obveznosti, vorii rj^ ^d drugim odgo-J^ejo de!aV?*0 vprašanj, ki se en, ki . avskih svet .v. De-delavškj s'16 Vprašal, ali more v;šjega 6* ali upravni odbor n ja sp £ V>dar.skega združena svet= G,n skl Pe delavske-
au up/avnega odbora
VorJl w.' med drugim odgo-v «cviru* .^»'epa, postavljenega
~ obst»J®eih zakonov in
Vi Jetega družbenega pla-na, Ji delavski svet ne more Wemeni!i. Seveda sklep mora ®tr6zati vsem zahtevam, ki jih ^stavljata zakon in družbeni ®n. To j>e velika pravica v sofistični državi in pravica de-vskih sveiov Vse. kar ustreza j nu. zakonskim predpisom stv ^"^enemu planu, os ane 5veta> drugače pa je, ako rat VfSlCi sve*- cTŽavni apa-da h nelro ?tvar predpišejo, vedh' !fk0 zagotovili boljšo Iz-
delav°ci, beqe§a plana- Ce ie Pisov SVet v okviru (eh pred. kj ten?apravil 'amostojen sklep, je Predpisom ne nasprotu-niti a ne 1T1°re nihče spreme-
tou na^i,,u dela delavskih sve-rejjf n ,upro«n'h odbo ov ter d’-dr'č ’J v. P°dje:ij je d jal Ki-^ ec1 drugim, da gre za 'o, jetjue nie<^ *emi organi v pod-t>ravi] llstvari pravilen odnos. °dboi 6,1 °dnns med upravnim 111 in direktorjem naj bi
OD DEPALA IN IKARA DO LETAL NA REAKCIJSKI POGON
Z balonom so se ljudje prvič dvignili v zrak
Zgodovina balonstva se ponaša s takimi uspehi kot je polet '"Grofa Zeppelina,, okrog sveta in preko Severnega tečaja ■ Čitatelji se spominjajo poletov generala Nobila in Piccardovih poletov v stratosfero
■	.	r:',
jp - -
Dedalus in Ikarus
Legende nam pravijo, da je človek že v davnih časih skušal leteti po zraku, k. kor ptica pod nebom. Dedalus in Ikarus s'a znana iz grške mitologije kot prva letalca.
R manopisci so v svoji bujni fantaziji predvi 'eval razvoj letalstva. Cy ano di Berge ac :e (v istoimenskem romanu ds Ro. standa) predlagal, naj okoli le-
(Relief v Vili AiDam, mm)
šenega ptiča p'stavijo rakete, ki bi ga s svoj mi ‘zaporednimi ■eksplozijami dvignile v zrak. Nekmu Ruggerju iz Mars: ilia se je baje to posrečilo; s pomočjo raket je dvignil ovco dve sto metr v visoko. Prist la pa je s padebranom. Ali bo to res? Fantazija pesnikov in sen učenjakov s'a se končno uresničila-2e v šestnajstem stoletju je
V PLODNI VOJVODINI
so tudi peščene puščave
«avud®°VOr!mo 0
Vojvodini, s/ Pr;dstavljamo nepre-
glednu v
tegni ravnino, ravno kot tz-Vodjnana dlan. Toda via Voj-Vsa n* ravna, kot tudi ni ^no ak° Plodna. $e manj je Vod(n ’.pa_tudi med samimi Voj-V jujl’ ^a so v Vojvodini — 1ern Banalu — peščene p brez naselij.
*H?bt'red okrog 150 leti je bila n,.;ia la puščava s peščeni-50.000 u ^atiar*- Danes j'e okrog t>rer,. hektarov peš ene zemlje
2di
r’š
Ari
ene z akacijfvimi • go-tn - odličn mi vinogradi. UsP"va tudi najboljša vr skg *r°n'pirja. dalje industrij-kr^^Prika, nekatere žitarice,
»a ^.,^'ke. rončnice, zdrav 1-1 s4a in še kaj.
ST° VRST OROZDJA „ V PESKU
'■ V borK-
le bil Proti živemu pesku Prv0 0 mnogo s,ol jeno pred ?evwilVe:ovn° vojno. Najvefi so naseljenci
kot ra s^°rili prvi t>Ovrjj^n'rji in borci za plodno ^1 bii ^pd obema vojnama Ub,,“° -
W,mn°SO storjenega v De-stovul ' peščari.
I* i*»
ker°'Sf> naredili ljudje
država
Kar je bilo sa-
kot da se ni ho-. , v to stvar«. ^iovarL iPn osvoboditvi so ju-5Vet|ii"v i ^ znanstveniki P<>-
‘"rrešati
pozorn st prouče.
^Hj,, ,
s'°jev	'az* 'kovanju pešč' nih
znane že vse 'i »o r)”t8 'n os*ale lastnosti, za rastlinsko
V vasi Sumari je
biia lansko leto ustanovljena posebna opazovalna pos aja, obenem pa so uredili tudi majhno poskusno polje .na površini dveh hektarov. Letos bo to polje veliko že 17 hektarov. Razumljivo je da proučujejo tudi vse možnosti dovajanja vode za peščeno zemljo.
Znanstveniki trdijo, da so v Deliblatski peščari najugodnejši pogoji za vinogradništvo. 2e. Prej je bilo v Deliblatski pe-ščari mnogo večjih in odličnih vinogratMV, ki so bili že od nekdaj glavna panoga proizvodnje. Zaradi ugodnih pogojev za uspevanje vinske trte je Pokra j nski zavod za vinogradništvo in sadjarstvo v Srem. Karlovcih zasadil poskusne vinograde, na katerih uspeva okrog s!o vrst grozdja. Ta vinograd n) ^asrj n na običajvn način, V dolžino so zasajene dvojne vrste trte s precejšnjim razmakom, vmes pa je posejana ozimna rž in graho. ka, tako da z ene strani med-^vki šČit jo trto, a z druge strani služijo za tako imenovano zeleno gnojenje
OGROMNO BOGASTVO ZDRAVILNIH ZELISC
V tej peščeni pokrajini J'e mnogo raznovrstn h zdrav Inih zelišč, ki kot gozdovi vi žejo pe. sek k tlom in ga ščitijo pred vetrom. Toda — po količini in kakovosti — so mnoge vrste zdrav lnih zelišč tudi gosipodar. kega pomena. Velike površi ne je prerastel glog, čigar cvetje je zelo cenjeno v inozem-
stvu. Desetine in desetine vagonov lipovega cvetja se posuši vsako le^o še na drevju in propade, ker ga nihče ne pobere. Deliblatska peščara pa še zaenkrat ni raziskana glede vrst in možnosti gojitve ter razmnoževanja zdravilnih zelišč in koreninic, kakor tucn vonjavih In začimbenih zelišč. To nalogo bo izvršila poizkusna postaja pri Del ib latu v bližnji bodočnosti, ki jo je osnoval Institut za raziskovanje zdravilnih zelišč v Beogradu. S pomočjo te poizkusne postaje bo Institut proučeval floro in zemljišče, skupno. s klimatičnimi spremembami. Svoje delo pa bo osfedoto-čil posebno na manjše poizkusne kulture tistih zdravilnih in aromatičnih zelišč, ki imajo velik medicinski in gospodarski pomen.
Nedvomno je od tega znanstvenoraziskovalnega dela pričakovati, ne za leto ali dve, temveč v bližini bodočnosti, da bodo odkrite še večje in nove možnosti izkoriščanja gospodarskih bogastev Deliblatske pe-ščare.
Bo.ba z živim peskom v srcu plodne Vojvodine se nadaljuje. Seveda z modernimi znanstvenimi sredstvi ob pomoči d ža-ve, tako da bodo na površini Deliblatske peščare, ki je nastala, ko je izginilo Panonsko morje, uspevale najraznovrst-nejše kulture, o katerih se prvim naseljencem pred 150 leti še niti sanjalo ni.
znameniti italijanski umetnik rn učenjak Leonardo da Vinci skušal napravili letalo, a ni uspel. Ostalo pa nam je mnego risb in načrtov njegovih letalskih konstrukcij. Stoletja pozneje pa so se ljudje začeli Skvar-jati z novim nač.nom letanja: z balonstvom.
Prva, ki sta se praktično ukvarjala z balonstvom, sta bila brata Montgolfier. Ed:n izmed njiju je baje položil srajco na dimnik, da bi se sušila. Gorki zrak. ki j'e prihajal iz njega, jo je napihnil in jo dvignil. Opazovala sta tudi premikanje cblrkov; ti vsebujejo vodno paro.
Naprav.la s'a si papirnat pa-ralelopip.d ter ga sprva napolnila z vodno paro; toda zaradi kondenzacije pare se ni ta poskus p av posrečil. Bolje' se je obnesel gorki zrak. Opazovala sta. da ta zrak pri neizpVtenje-njenem pritisku poevoji svojo pros.omina, če se ga segreva, obenem pa zmanjša svojo težo na polovico.
Po več poskusih sta zgradila velik ekrogel balon z osem sto kubičn mi metri prostornine in z odprtino na sp dnjem delu Dne 5. junija 1783 sta pod 4o odprtino zakurila, zrak v balonu se je segrel, postajal lažji in s« slednjič dvignil. Ta dogodek imamo kot zibel balon-siva.
Nekaj let poprej pa se je angleškemu kemiku Cavendishu po dolgem prizadevanju posrečilo pridobiti vodik iz zraka kot znano, je vodik specifično najlažji plin.
Dva oruga Francoza, brata Robert, sta s pomočjo fizika Charlesa zgradila balon «Le Globe« in ga napolnila z vodikom ter ga 27. avgusta 1783 spustila v zrak. Dvignil se je naglo ter izginil na obzorju. Padel je v bližini vasice Go-nesse. Prestrašeni vaščani, ki niso ničesar vedeli o teh znanstvenih poskusih, so z vilami in lopatami obkolili neznano spako. Nelkdo izmed njih je ustrelil v balon; ta se je začel razpihovati. Nato so razdraženi kmetje navalili na to spako ter jo raztrgali; kose so zmagoslavno nosili pa vasi.
Brata Montgolfier sta isto leto napravila nov balon ter mu spodaj privezala košaro. V njo sta položila prve tri zračne potnike, in sicer: petelina, kozo in ovco. V navzočnosti samega kralja in vsega Pariza sta ga
...
Balon bratov Mongolfier
dne 19- septembra 1783 Spustila v zrak.
To prvo potovanje živih bitij je navdušilo tudi ljudi. P--la.ie de Rosier je po dolgem moledovanju prejel od kompetentnih oblasti covoljenje. da se sam lahko dvigne v višave. In res, dne 4. novembra 1783 se je z nekim d’Arlendesom vkrcal v gondolo. pc enaindvajsetih minutah letanja sta po-
.
Vr/ .
•V ’> "• ”;r*S.
A	••••
Leonardo da Vinci
gumna pUota srečno pristala, daleč zunaj Pariza.
Na splošno so začeli aw>-navti polniti svoje balone z vodikom in ne več z gorkim zrakom, ker segrevanje zraka ni bilo preveč prak'Jčno, Neka'eri so uporabljali samo vodik, drugi pa vodik 'n gorilni plin, ki sta pa oba močno gorljiva.
Charles in Robert sta se dvignila z izpopolnjenim balonom. Letela sta nekaj ur. V gondolo sta vzela znanstvene aparate in instrumente ter prvič proučevala ozračje visoko nad remljo.
Naj omenimo prvo smrtno nesrečo balonstva. P latre de Ro-sier je v svojih poznejših poletih uporabljal^ zmes voč-ika in gorkega zraka. Seveda ie v gondoli bila mala peč za gretje zraka. Ta je povzročila nesrečo: vodik se j^e vnel in z viš ne petdesetih metrov^ sta Rosier in njegov spremljevalec trešč la na tla. Seveda sta oba aero-■navta izgubila pri tem življenje.
Pogumnih letalcev pa ta nesreča ni preplašila; začeli so na bolj znanstveni podlagi proučevati konstrukcijo balonov. Fizik Charles je izumil ventil za odvajanje odvišnega plina. Neki po ožnik. Meusnier. mlad učenjak, član francoske Akademije znanosti, je izumil višinsko krmilo. S to pripravo je
USSSftffi
:fV. »s ■
'
.	•	'	vf,
M
Vojaški balou pri manevrih
bilo mogoče balon dvigati in nižati, izrabljajoč kot ptič zaželeni zračni tek. Problem smernega križarjenja ie bil re-š n. Meusnier je predlagal tudi sferično obliko balona, tako kot je še dančanes v rabi.
Robert se je polastil ideje mladega poročnika Zgradil je sferični balon, ki bi se moral z vesli prenvkati po zraku Dne 15. marca 1784 je s svojim sodelavcem stopil v gondolo in odletel. Teda zaradi napačne konstfukcije se ta balon ni dal usmerjati. Plačala sta z ž vlje-njem svoj drzni poskus.
Dne 15. januarja 1785 se je posrečil drznemu letalcu Blan-chardu polet čez Rokavski preliv. Po enournem 1'e'anj.u je srečno pris al na angleški obali
Nadaljnji razv.j balonstva je zahteval še mnogo človeških ž -tev. Izpopolnjeval pa se je iz dneva v (•"'an. 2e od svoj'ega začetka so se vojaški krogi zanj zanimali. In res. le!a 1793, je francoska vojska ustanovila prvi vojaški zrakoplovni oddelek. Balone so uspešno uporabljali na svojih vojnih pohodih, posebno Napoleon in drugi tedanji vojsk vodj'e.
Okrogli balcni pa so imeli to napako, da 50 se v zraku vrteli, zato so začeli graditi valjaste balone. Brez vetra pa potovanje po zraku ni mogoče, zato so, kakor že rečeno, nanje na-mestli smerno in višinsko krmilo. enega ali več zračnih vijakov — propelerjev ter tako omogočili balonu samostojno kretanje po zraku. Prvi tak ba. Ion sta zgradila Renard in Krebs leta 1884, Nemec grof Z'eppelin je najbolj izpopolnil to vrsto zrakoplovov; danes imenujejo vsa taka letala «ce-peline».
Ker je z gorljivim vodikom napolnjeni cepelin nevaren zaradi požara, jih darces polnijo s helijem, ki je nekoliko težji 06 vodika, a negorljiv.
Omenimo na kratko še nekaj svetovno znanih poletov g cepelini in stratosferičnimi baloni. Leta 1926 je italijanski general Nobile s cepelinom «Norge» srečno preletel Severni tečaj. Dve Mi pozneje se je Nobile, tokrat s cepelinom «Italia» z moštvom petnajstih ljudi, vrnil na Severni tečaj. Toda na povratku je moral cepelin skozi nevihto. Trčil je ob ledene plošče; devet mož posadke je obležalo na ledu, ostalih sedem, ki so ostali v gondoli cepelina, je vihar odnesel v ledeno pustinjo in nihče od teh se ni rešil. Skupino, ki je ostala na ledeni plošči, je po osem-inšt.ridesetih dneh rešil sovjetski ledolomilec «Krasm»
Leta 1928 je cepelin «Graf Zeppelinu preplul Atlantik in srečno oospel v Ameriko. Z njim So ■ prevažali nekajkrat potnike v Ameriko in nazaj. Naslednjega leta je «Graf Zeppelin« napravil tudi vožnjo okoli sveta, leta 1931 pa je preletel Severni tečaj.
Vremenoslovci uporabljajo manjše balone, ki nosijo samo delno delujoče aparate za merjenje toplote, zračnega pritiska in vlage in jih spuščajo do 35 tisoč metrov visoko.
Belgijski znanstvenik Piccard se je leta 1932 dvignil v stratosfero. Ojunačeni od tega uspešnega dviga v vsemirje so si ruski učenjaki zgradili velik stratosferični balon z imenom «S rij». V začetku leta 1933 so se trije pogumni znanstveniki z njim dvignili v vsemirje. Krovni radijski oddajnik ie javil: «D vi gamo se tri metre na sekundo. Smo 20,600 metrov visoko«, a nenadoma je ta glas utihnil. Gotovo se je bila pripetila nesreča in res so proti večeru našli balon stopetde-set kilometr v daleč od Moskve. Trije mrtvi učenjaki so pričali o grozoti nesreče. Aparati £0 kazali, da je balon dosegel dva-indv jset tisoč metrov višine.
V zadnji svetovni vojni so se poleg opaz valnih balonov dobro uveljavili zaporni baloni, ki so držali v zraku dolge zavese jeklenih žic, Te so zapi-
Balon Charlesa in bratov Robert
rale pet sovražnim letalom, da niso mogla leteti riad važnimi vojaškimi in obrambnimi cb-jekiii.
Dandanes pa se baloni uporabljajo Is v majhni meri, ski> ro izključno v znanstvene namene; izpodrivajo jih mo;orna, v najnovejšem času pa reakcijska letala.
mi krogi, kažejo izjave, ki so jih dali uradni predstavniki, teh dežel, še pmeden je Generalna skupščina 21. dec. J. 1949 dokončno sprejela resolucijo o priznanju Libije' kot samost c j. ne držaive. Francl ja se je sklicevala na' nevarnost, ki ga bo imelo to dejanje v njenih kolonialnih posestvih v Tunisu, v Alžiru in v Maroku. Neredi in protifrancoska gibanja govore o tem, cba so težnje po .-a-mostojnosti postale tudi tu izredno žive.
Borba za popolno samostojnost’ Libije se je vodila za zeleno mizo zelo dfculgo. fte&e-vali so io že 1. 1945, in sicer v Svetu zunanjih rministrov štirih velesil, nato na mirovni konferenci v Parizu, pozneje spet v Svetu zunanjih ministrov, dokler se vprašanja ni končno lotila OZN. Doba brezuspešnih pogajanj Pa je poltazala zneva tudi breznačelno politiko SZ, ki se v svoj; propagandi rada imenuje zaščitnico kolonialnih narodov. Zavzemala je izpremem. Ijivo stališče, ki je v danih trenutkih najibolj odgovarjalo njeni politiki. Tako je najprej zahtevala, da naj si vetlesile razdale bivše italijanske kolonije med seboj. Pozneje se je hotela priikupiti Italiji in je v ta namten zahtevala, na j se te biv. Se italijanske kolonije vrnejo njeni nekdanji metropoli. Toda ko se je Italija dokončno naslonila na Zahod, se je spremenil tudi sovjetetki kurs: Libija nai postane neodvisna država. NP morda za rad j ljubezni do libijsifceea prebivalstva, temveč zato, da bi čim br.lj D>riza<lela pozicije zahodnih ve. les;t ob Sredozemskem mertu.
Ko je vprašanje pričela rese. vati Generalna skupščina OZN, so svoje simpatije do samostojne Libije izrekle tudi arabske države, med njimi t!udi Egipt. Resnica je. da se je predvsem nacionalistično vodstvo slednje potegovalo za priključitev vzhodnega dela današnje Libije, Kirenaike, Toda te ozemeljske apetite je moralo umakniti težnjam in političnim ciljem Arabske lige, ki je vztrajno zahtevate in še tud; zahteva, da naj se ves srednii Vzhod ter severna Afrika osvobodi tujega gotpostva. Sedaj, ko ie Egipt načel borbo . preti britanskim zasedbenihi silam- v Egiptu in proti britansko e giptskeimi sporazumu iz I. 1936.. predstavlja podnora Libiji dejansko slab-J lje-nje brit!ans<kih pozicij v Sre-‘ doizemliu. Eei^t sicer trenutno na zunaj ne kaže izrednega za-
Opazovalni balon, imenovan aZmaJn
nimanja za Libijo — morda »e nt prebolel svojih ozemeljskih teiienji —, kaže pa^ da bo svoje stališče izpremenil. Libijska vlada je namreč priznal« neikaj dni po razglasitvi samostojnosti egiptskega kralja tudi za kralja Sudana.
Sklepi Generalne skupščine^ da naj postane Libija samostojna držarva, so se uresniče* vali dotcaj hitrot predvsem, po zaslugi posebnega komisarja Združenih nairodbv Penta in posvetovalnega telesa, ki so g«s tvorili predstavniki Velike Bri. tanije in Francije (države-skrb nice), Italije (bivši gospodlar nad tem ozemljem), Egipt in Pakistan ter po en predstavnik Tripolisa, Kirenaike, Fezana manjšin. Pri pripravljalnih delih in počasnem uvajanju Li* bijcev v upravne in državno, pravne posle so prišla do izraza trenja med1 Egiptom irt bivšimi drža vatu i-skrbnica mi, med zahodnimi silami samimi in slednjič med političnimi strani, karni v dleželi. Toda nad temi težnjami je 'lebdela zahteva Generalne skupščine, da naj postane Libija najpozneje do 1. januarja t. 1. samostojna drža. vat. Zato je fcilo potrebno pohiteti in se cdkrižati vseh skrajnosti. In že 24. decembra je novi libijski kralj Said Idrdz el Seniusi, bivši emiir Kirenaike', lahko proglasil libijsko neodvisnost.
Kakšne so perspektive novo nastale države? Na splošno vzeto — ne preveč rožnate. Obdelovalne zemlje, ki se razteza ob obalnem pasu, je okrog 35 tisoč kvadratnih km. Ostala področja zavzema'jo pustinjski paišniški predeli in puščava. Ker je število prebivalstva sorazmerno majhno, vprašanje brezposelnosti ne pride toliko v poštev. Toda kako poživiti narodno gospodarstvo? Zunanja trgovina je1 malenkostna, Libija izvaža v manjših količinah ječmen, tobak in volno v skupni letni vrednosti okrog 2.3 milijona dolarjev, medtem ko mora uvažati raznega blaga* v znesku najmanj 15,5 rni-lij. dolarjev. Vendar iibijskoi gospodarstvo še ni izčrpalo vseh svojih naravnih virov, Li. bija bO' lahko zalagala svetovno tržišče z esparto-travo, ki predstavlja vrsto tekstilnih surovin in ki ie močno razširje. na pc vsej Libiji, zanjo bo država dobivala precej deviz. Za bodoči razvoj Libije je poskrbela tu^ii OZN; ki jb po svojem strokovnjaku izdlelala poseben gosnedprskj načrt. Za njega uresničenje bo potreben tuji kapital.
Nova libijske vWl& si 'Je s vestna težkega položaj) in 1e takoj po raz°las'tv| zanrosila za vstop v OZN. obenem pai tudi za pe«moč vseh ustreznih orpanev Združenih narodov, kj :'nw>'o	da pr.masaio za-
cH^b'm c9vž"lam v svetu. Usodno za resnično neodvisnost države utegne biti dejstvo, da je vln/H	zfifTotovila	bivšima
skrbnicama Franciji in Veliki Britaniji pravico do določene-<»!> števila čet, ki bodo stalno nastanjene v Libiji, ZDA pa uporabo letališč. To svoje ravnanj« bo sicer utemeljevala z mirnostjo, da zaščit,; svojo neodvisnost. keir je pač sama premajhna in preslaba, ozeml je pa strateško važno in ogromno.
Rihard Wagner: SIEGFRIED
Znamenita tetralogija «Pr. stan Ni'beluingov)> je življenjsko delo bayreutskega moj, stra, ki je z njim na čudovit način ponazoril svoje filozofske in umetniške poglede. »Tetralogijo«, ki jo je Wagner u-stvarjal celih 30 let, sestavljajo 3 scenska delas ki naj se predvajajo v 4 zaporednih večerih:	«Renstoo zlato«, ki je
pravzaprav prolog1, «Walkura», »Siegfried« in «Somrak bogov«. V tej veličastni epopeji moči, surovosti, ljubezni in usodnosti, je mojster uporabil motive srednjeveških in skandinavskih legend* ki jih je med seboj organsko povezal.
«Siegfried» je poem mladcv sti, moči in hrabrosti svobodoljubnega junaka ter njegove zmage nad silamii teme, ki jih predstavljata pritlikavec Mime ter velikan Fafner, spremenjen v zmaja. Ves tretji del Tetralogije je v bistvu prikaz Sieg-friedovih junaških del. Ko premaga vse nasprotnike, ter odstrani tudi Wo1iana, ki se hoče prepričati o njegovi hrabro, sti, prekorači Siegfried ognjeni krog ter spozna v Walkirii Brunhildl ženo in ljubezen.
Vse deinnjg je prežeto z nečim nadnaravnim mističnim, simbol izmicm. Nekatere scene tipičnega wagnerjanskega fantastičnega sveta kakor na pr. scena v gozdu fn prebujenje Brunhilde, so naravnost čudovit" 'ter vsebujejo glasbene vložke, ki bi jih že lahko imenovali skoraj samostojna simfonična dela. Vsa glasbena vsebina »e razvija iz številnih značilnih krajših motivov (Leit-
Rihard VVagner
motiv), s katerima Wagner ka-raktenzira tako osebo kakor tudi vseibino.
Za «Siegfrieda» kakor tudi za ostala Wagnerjeva dela je značilen bogat orkester, ki mu je Wagner dodal celo nove jnstru. rr.ente (Wa jnerjeve tube). Orkester, ki ima že povsem simfonično strukturo že davno ni več le spremljevalec ampak bistveni element glasbene drame, ki r.aj samostojno tolmači scensko dogajanje. Značilno Je tudj petje solistov, pr; katerem ne najdemo več tradicionalnih «arij», tako tipičnih za italijansko opero, in ki postane pri Wagnerju «brezkončna melodija«.
Sobotna premiera v gledali, šču «Verdii» pod vodstvom nem-
škega dirigenta Herberta Alberta, je pokazala temeljito pripravljenost Dirigent je odličen poznavalec Wagnerjeve partiture, kar mu je etnogoči. Io, da je bila predstava zlasti stilno neoporečno izvedena. Lepo nvu je zvenel orkester in to posebno na mestih, kjer mu je dodeljena samostojnejša vloga.
Solistj sobotne premiere -u bili v glavnem nemiki gostje, ki so peli v originalnem jeziku, kar smatramo za zelo primerno, ker pride na ta račin Wagnerjev stil do čistejšega izraza.
V vlogi protagonista je nastopil Joacthim Sattler, ki js podal igralsko še dokaj primeren lik Siegfrieda, peveko pa nas ni povsem zadovoljil, kar je tudj nekoliko pokvarilo celotni vtis predstave. Aga Jces»iten na? je že v lanskoletni Wal k liri prepričala in, je tud; letos poka,zala, da pevsko in igralsko pravilno po;muie svojo naloge, Tzvrstna • pritlikavca sta bila Erich Zimmermann (Mime in Jean Stem (Alberich), Posebno prvi ie v naporni vlogi zares utelesil tVagnerjevega de-tnona. Mogočno pejavo Wotana je stilno primerno izoblikoval Andreasi Boem, v ostalih vlogah pa so nastopili še Ri-th Sieweft-Sehnaudt (Erda), Laura Cavalieri (Gczdhi ptiček) in Mario Tomroasini (Fafrrer).
Dostf zahtevno režiisko na Jogo je dobro opravil Carlo Pic. cinato ter mu je lepo uspele rešiti notlran.fi vsebinski izraz »Siegfrieda«, Posamezne scene so bile okusno ooremljene.
1 I fN f“	i 1 1“	Kljub temu, da so se vetrovi
l/ I\ l"	l\A 1“	nekoliko polegli, še vedno ni
| | \ L / Vi L	pričakovati ustalitve vremena.
Napovedi vremenoslovcev napovedujejo delno oblačnost in padec. temperature. Najnižja temperatura je bila včeraj v Trstu 2,1, najvišja 6.4 stopinje.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
13. januarja 1952
:
fm *h
■ 1
	iiJjjffji	Hi,
		i
i	j |	m.
	1 I	
		'w
®'i
'I......
iNV M “ii!I . ii ir !i!i!!ii
ji
iili
Lili!
ii‘ ii!
m ii!
ii
■
!!:!?!
		
		jjiiniii!«’
		
.		Silili' 11
::i s:t		i Ul
		
m		..ipjij
j!!!		
II «
B	Sjjji;
i	I
wsm ii!
Hiffitli ii:
sspniiit
,	,i1«
2 , igjjjj
p
II'
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Poje kvintet «Niko Štritof«.
18.00: Antoni« Dvorak: Slovanski plesi. 18.30: Pesmi našega juga. — Trst II.: 20.00: Večerni konccert. 21.00: Dramatizirana povest - Janko Kersnik: Gospod Janez. — Trst I.: • 22.00: Ciklus simfoničnih koncertov, vodi Wilhelm Furtwengler. — Slovenija: 17.10: Igra kmečki trio.
TKIESTIIMA PH TIH)! BORBI PORAZILA ATA LA IH TO S 3:1 (1:01
TRETJH GLHDKH ZKIHGH
oh lepi in koristni igri
Mala olimpiada
v Viareggiu
Odiočilni moment
Občinstvo se je že sprijaznilo z neodločenim rezultatom, ko je Ispiro v 30. minuti drugega de. la igre (strel z glavo po kotu) povedel Triesbino v vodstvc (2:1). Bi) je to piravi ledeni tuš za Atalanto, ki je do tega trenutka z borbenostjo skorajda zaslužila salomonski izid. Ata lanta je bila do prvega gola Triestine v hudi zagati in njeni napadalci niso niti enkrat prišli do Nuciarija. a je potem znala prijetno razširiti igro in ji dati mnogo poleta.
Ud gola dalje pa do 35. minute je bila celo v premoči. Tu je zapustil igrišče desna zveza Cergoli (zaradi zvit ja noge je v drugem polčasu le statiral na desnem krilu). Z desetimi igral. cj Atalanta ni mogla uspešno napadat i, iniciativa je toref nezasluženo in poceni prešla na domače ki pa niso bili prenevarni. Nesreča je ugasnila na
raščajoči plamen gostove napa.
dalnosti! Tako smo prišli d o konca prvega polčasa.
Atalanta v drugem delu
Ob sodnikovem žvižgu začetka drugega dela je Atalanta začela s polnimi jadri. Njeni nameni so bili prozorni. Občutilo se je le pomanjkanje Cergob~ ja: Jeppsom je z njegovo odsotnostjo izgubil 50 odstotkov svv. je ne-varnosti. Švedski as je namreč igralec, ki v največji meri občuti skupno igro. Napadalec, ki stoji na svojem me stu in čaka na žogo. Da bi sam prišel do nje, tega ne; nikdar se ni in se ne bo pretegnil m morda je to dobro. Takih potez, ki bi pripeljale usnje prav dc Jeppsona pa je bilo malo, seveda zaradi neobičajne postave napada, kjer tudi Brugola t desno krilo) po menjavi mesta s Cergolijem ni našel svojega življenjskega prostora, fcjer bi lah. Ico koristil. Zaradi vsega tega namere gostov niso uspele. Sicer pa je težko presoditi, ah bi normalna Ala’anta uspela proti Triestini, Močan napad izzove tudi močnejšo obrambo. Tako je. vsaj navadno.
Začetek igre odličen
Triestina se po prvih 19. minutah igre na visoki ravni (sprememba v treh tednih je naravnost neverjetna) ni več znašla ah bolje povedano napadalci niso več strogo držali svojih mest; konec je bilo pre. ciznega tkanja akcij, vedno več netočnega improviziranja z odličnimi žogami, ki jih je pošiljala half linija v prvo bojno vrst ro. Ob skromnem naskoku e-nega gola se ni več točno ve-
delo. kaj se hoče. Mcrtor je ' val.
kašljeval, gol ni več visel, kot pravimo, v zraku. Videti je bilo, Ha bo igro odiločil gol, ki bo
prišel PO sreči. Zabila bi ga lah ko ena ali druga stranka, če-
prav ie treba reči, da so Tržačani kljub vsemu bili več ra nasprotmkovi polovici igrišča kakor Atalanta.
Kdo bo prvi dal qol ?
In tekmo je res odločil gol po sreči. Najprej se je nastneh-idla v 13 minuti drugega polčasa Atalami. Soerensen, soliden, prodoren in nevaren, k• zasluži morda še nekaj takih pridevnikov, je zbežal varstvu svojega halja, vodil žogo po sredi igrišča ter z razdalje 25 metrov pol visoko streljal. Nuci ari je letel po zraku. žogo ujel a na neiPerfeten način priletel z glabo na zemljo Za nekaj se-kun je izgubil zavest. Dovolj, da je žogo, k{ se je mirno wrte. la okoli lastne osi na usodni beli črti, zaril prlteklj Jeppson v mrež o. Igra je končana, 1:1. Tako se je vsaj zdelo.
V nadaljevanju, se ton igre ni spremenil. Vse do odločilne, za Atalanto usodne 30. minute, o kateri smo že napisali kako in kaj. Gostje so tu popustili, na obzorju se je zabHskal neuspeh. Se slabše je bilo potem ko je Ispiro spremenil smer Pe-
tagnovega strela in to v mrežo nesigurmga vratarja Albanija. 3:1, klasična trojka zadnjih tekem Triestine.
Zmaga je številčno sicer glad. k j, nekoliko manj po igri, čeprav je tudi ta, kot smo rekli, naravnost bnlantna v primeri s čudnim bastardom nogometa, ki smo ga gledali na jesen ti Trstu. Na vsak način je uspeh zaslužen
Nobenih virtuozizmov
O napadu Atatante smo že govorili, le to bi še omenili, da je mnogokrat krepko po-mogel Hansen, katerega nogometno znanje je izven dvoma, s svojimi izletj k nasprotnikovemu golu. Obramba je ha razred slabša od prednje vrste, slast
ne zadošča vratar, v vsej igri
■ttB	~	'stu
gostov nismo videli solistični! teženj ali virtuozizmov, kljub imenom, ki b\ si take stvar lahko privoščila. Celo tedaj ne, ko bi bilo treba nekaj več samo. iniciativnosti.
Obramba je bila skupno s half linijo najboljši del tralaškega moštva. Sigumj Begni, požrtvova’ni Mariuzza fpogostb si je najel pomočnika, da bi uspešneje držal Jeppsona) ter živahni, v nedeljo razpoloženi Gictnnini, Pa Belioni m seznama pohvale vrednih Igralcev še ni konec.
Ciccarelli je bil odlična zveza; povezoval je, iskal.stikov in — m ustvarjal kratkih stikov. Ispiro inteligenten. z dobrim nosom za situacije, kjer se je kuhal gol. De Vito je opravičil trenerjevo zaupanje — igral je. znatno boljše kot na zadnjih tekmah. Ne tako Boscolo.
Ob prihodu na igrišče je občinstvo žvižgalo sodniku Mas-saiu iz Pise; očividno slabi spomini. Aplavzi domačemu moštvu na kcmcu trde tekme so morda veljali nekoliko tudi njemu, Tako je najbrž vsaj upal. Sai kaj drugega si scdtnik skorajda ne more privoščiti.
m. v.
X. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA
Brez presenečenj
Favoriti so zmagali na domačih in tujih Na vodstvu je Izola pred Piranom
igriščih
X. kolo nogometnega prvenstva Istrskega okrožja je poteklo brez presenečeni. Rezultati odgovarjajo predvidevanjem in dejanski moči posameznih moštev.
Vodeča moštva so zmagala na svojem ali na tujem igrišču. Najtežjo nalogo je imela Izola, ki se je sestala s tretje plasiranim Umagom v Umagu. Izolani so potrdili, da so najboljša enaj-storica okrožja. Domačini so skušali onemogočiti napade z pojačeno obrambo. To jim je uspelo samo v prvem polčasu.
V drugem so gostje dvakrat realizirali in si tako osvojili obe točki.
Tudi Piran je odšel iz Buj kot zmagovalec.
Partizan ni zaostal za vodečima. Premagal je enajstorico Brtonigle, ki mu je nudila srdit odpor, posebno v prvem polčasu. Po tej zmagi se je Partizan zopet uvrstil na tretje mesto in ima dobre izgiede, da bo to mesto obdržal tudi v bodoče.
Koprska Aurora se je vrnila iz Sv. Jerneja neporažena; dosegla je neodločen rezultat proti moštvu Solin in to po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je Zetto realiziral v drugem polčasu.
Meduza je uspešno gostovala
v Novem gradu.
Rdeča zvezda se je kljub zadnjim zaporednim porazom dobro upirala v Strunjanu in je nekoliko popustila samo v zadnjih trenutkih igre, kar je zadostovalo domačinom, da so dosegli odločilni gol in zmagali.
VIAREGGIO, 14. — Začetek
viareškega mladinskega nogometnega turnirja bo zelo slav nosten. Ceremonija bo podobna olimpijski. Vsa prisotna moštva bodo defilirala mimo čast-n,e tribune, medtem b0 igrala posebna godba iz Ženeve. Zatem bo prečitana zaprisega, ki jo bo izgovoril eden tekmovalcev. Takoj nato se bo začela prva tekma turnirja.
$ * č-
BASEL, 14. — Švica je danes premagala pred 14.000 gledalci nemško reprezentanco v hokeju n,a ledu z rezultatom 15:3 (5:0, 5:2, 5:1).
NA NOGOMETNEM TURNIRJU ZDT/
Polet-Aurora 5:1 (3:0)
v
Številno italijansko
zastopstvo v Badgasteinu
MILAN, 14. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Badgasteinu, ki bo od 17. do 20. januarja, bo italijanska reprezentanca sestavljena iz 8 alpskih vozačev, 6 tekačev. 2 skakalcev. Alpski vozači so že na kraju tekmovanja: Zeno Colo, Gartner, Gluck. Colli, Roberto Lacedelli, Alb.no Al-vera in Martellini. Možno je, da bo nastopil tud-; Cbedina, zmagovalec «3-Trt». Skakala bosta Pennacchio in Silvano Siivagni.
Sovjetski atleti
vedno na prostem
Rezultati tekem:	v	Umagu:
Izola - Umag 3:1 (1:1); v Bujah: Piran * Buje 4:1 (2:1); v 'Strunjanu: Strunjan - Rdeča zvezda 1:0 (0:0); v Kopru: Partizan -Brtomicla 3:0 (0:0); v Sv. Jerneju: Soline - Aurcra 1:1 (0:0); v Novem gradu: Meduza - Novi grad 2:0 (0:0).
Lestvica po X. kolu: Izola 18, Piran 16, Pr.rtizan 13, Umag 12, Meduza in Strunjan 9, Soline 8, Aurora 7, Brtonicla in Rdeča zvezda 4, Buje 2, Novi grad 1 točka.
:> » c
V nedeljo se je začelo nogometno prvenstvo koprskega o-kraja. Na prvenstvu sodeluje 8 moštev.
Rezultati: v Sv. Luciji: Jadran - Piran B 2:0; v Izoli: Izola B - Aurora B 4:1; v Kopru: Meduza B - Rdeča zvezda B 4:1; v Smarjajt: Olimpija - Branik 4:1.
PNS
DUNAJ, 14.	— Sovjetski
atleti — tako piše komunistični list «Der Aber.d« — trenirajo na odprtem tudi pozimi. In to v najhujšem mrazu. Tako so vedno v formi. Trening v zaprtih prostorih baje zakrči mišice. Pri tem pa je nezadosten. Ako atleti vadijo na zraku in so pred in po treningu dobro pokriti ne tvegajo ničesar. saj se segrejejo med tekom. Metalci diska, kladiva, kopja ir» krcg]e imajo v b!'ži-ni vedno prižgano peč, ob kateri si grejejo prste* in orodje.
OSLO, 14. — V vsej »olimpijski« coni Norveške močno sneži. Strah, da ne bi bilo snega. praktično ne obstaja več. V večini krajev, kjer bodo o-limp;jske prireditve, je snežna plast že do?egla 25 cm.
Polet je visoko zmagal, kljub temu, da je nastopil v nepopolni postavi in da je sodnik Po-nis v drugem polčasu izključil zaradi nešportnih izpadov vratarja Muggio. Prvj gol je v 8. min. iz gneče pred vrati zabil Presenti, povišalo je v 19. minuti levo krilo Pihel, ki je zaključil akcijo napadalne peterice: tretji in zadnji gol prvega polčasa je padel po zaslugi Ru-ga. Polet je tudi v drugem polčasu obdržal igro v svojih rokah. Po številnih akcijah je dobil v 10. minuti žogo Presenti; preigral je svojega branilca in neubranljivo dosegel četrti gol. Poletovi igralci nis0 popustili; Persini je še enkrat prisilil obrambo Aurore na predajo. Pet minut pred koncem boja je Aurora prišla do častnega gola. Savi je z glavo usmeril žogo na vrata, improvizirani vratar, ki je zamenjal izkpučenega tovariša, je spustil žogo v mrežo. Se nekaj akcij, nakar je sodnik odžvižgal konec.
k
ZARJA - ŠTUDENTI. Prekinjeno v 25. minuti drugega pol-čara pri stanju 2-2 (2-9). Obe
moštvi sta nastopili nepopolni. Ob koncu prveaa polčasa je Zarja vodila z 2-0; prvi gol je dal Kalc, ki je izkoristil pre-
kratki odbojni udarec branilca Dobrave; drugega Križmančič, iz uporabnega Počkarjevega predložka. Študenti so v drugem polčasu postali nevarnejši; gol je visel v zraku. Prva priložnost je bila v 15. minuti neizkoriščena; Študenti so zastre-ljali enajstmetrovko, a so samih pet minut kasneje zmanjšali razliko (Hendrich). V 25. minuti je sodnik Konič dosodil drugo enajstmetrovko v korist Študentov. Igralci Zarje so šele po dolgih diskusijah dovolili izvedbo (Hendrich je izenačil), vendar so se v nadaljevanju igre obnašali tako nešportno, igrali surovo in podobno, da je sodnik prekinil igro. V prvem polčasu si je igralec Zarje Gregorič S. zlomil nogo pri trčenju s študentskim vratarjem. O tekmi se bo razpravljajo za zeleno mizo.
X
INTER - SV. ANA. Niso igrali. Tokrat je manjkal sodnik. Enajstorici sta odigrali prijateljsko tekmo, ki se je po 45. minutah igre končale 1-1.
mm
T----
I
KINO
Vratar Aurore levt visoko žogo.
ZARJA:	Crociati,	Gregorič
K., Maver, Laurenti, Praše!, Kritmančič, Počkar, Gregorič S., Crisani, Kalc.
ŠTUDENTI: Kleiman, Volk, Dobrava, Korošec. Berce, Sfili-goj, Hendrich, Kerševan, Rani-sarjevič.
POLET: Muggia, Rugo, Leone, Persini, Tataralla, Jankovič, Gregorič, Presenti, Tatarella, Pihel.
..Negativni 12"
DUNAJ. 14	- Kar 6317
igralcev avstrijske nogemetne stave je uganilo »negativni 12», to pomeni, da niso zadeli niti enega rezultata nedeljskih tekem. Ne bodo dobiii deiarne nagrade, pač pa bo vsakdo stavil 10 krat brezplačno.
if n f;
ATENE, 14. — Včerajšnja tekma med dunajskim Rapi-dom in atenskim Panathinai-kosem se je končala 13 minut pred normalnim koncem zaradi incidentov. Stanje v golih je bilo 0:0, ko je grški sodo-k prisodil enajstmetrovko v kor'st gostov. Po dolgem pregovarjanju je Hapoel končno le uspel streljati. Po golu so postali protesti domsčinov bolj energični,. nakar je sodnik prekinil tekmo in odposlal enajstorici ločeno v slačilnice.
Določeni' Švicarji
za Oslo
\VENINGEN, 14. — Švicarska smučarska federacija je določila olimpijsko smučarsko reprezentanco v alpskih disciplinah. Sestavljena je tako-le: moški: Georges Schneider, Rene Rey, Femand Grosje.an,, Bernard Perren, Gcttlifed Per-ren, Franz Bumann. Martin Julen. Fredy Rubi, rezerva: Karl Gainma.
Zen«:	Madeleine Berthod,
Sylvia Glatthard, Ida Schoep-fer, Idly VVaipoth.
* * 4:
MADRAS. 14. — Šved Leona r d Bergelirs je zmagal na indijskem teniškem prvenstvu- V finalni igri je premagal Japonca Miyagija s 4:6, 6:4, 6:2, 4:6 in 4:4. Dvoboj je b.l uravnovešen do konca.
! ZMAGOVALCA MPSK H DISCIPL N OBFH VEUKiH SMUČARSKIH TEKMOVANI:
JEANNETTE BURR (ZDA)
Othmar Schneider (Avstrija)
GRUENDENWALD, 14.	—
Rezultati ženskega nedeljskega smuka: 1. Trude Jochum Bei-ser - (Avstrija - 3:16.7: 2. Jean-nette Butt * (ZDA) - 3:17.6; 3. Andrea Lavvrence - (ZDA) -3:20.1; 4. Sylvia Glatthard Mue-hlemann - (Švica) - 3:21.0; 5. Anne-Mirl Buchner F-scher -(Nemčija) - 3:21.2; 6. Jacaueli-ne Martel - (Francija) - 3:21.8; 7. Tdly Wa!poth - (Švica) -3:22.6.
Plasman v alpski kombinaciji: 1. Jeannette Burr - (ZDA)-
ZADNJA POROČILA
ANGLIJA VABI DRUGE DRŽAVE
naj sodelujejo pri zavarovancu sueške plovbe
Francois Charles Roux, prrd-sednik u_ ravnega sveta sueške družbe, pa je imel včeraj d' la razgovor z egiptovskim m ni-strrkim predsednikom Nahas
pašo.
Po poročdih jz Port Saida je glavni direktor egiptovskih ca-
V 1' IISTl
Rossetti. 16.00: «Avstralski Jockin C. Laughtcn, B. Barnes. Excelsior. 16.00: ((Avanturistkam Greer Carson.
Nazionale. 15.30: «Cyrano de Ber< gerac«, Jose Ferrer.
Fenice. 16.30: »Tolpa v treh drža" vah«, S. Cochran in V. Grej’-Filodrammatico. 16.00:	»Sijaje«
zločinec«, R. Ryan, C. Trevor. Arcobaleno. 15.30: «Prebudil sed se, gospa«, J. Cotten in Youn«. Astra Rojan. Zaprto zaradi smrti' Alabarda. 15.00: «Moj Trst«, Uh cia,no Tajoli.
Armonia. 15.30: »Kavalirji gasti«, W. Bendix.
Ariston. 16.00:	«Beneški ljubil#’
ci», R. Cumnvlng.
Aurora. Zaprto zaradi smrti. Garibaldi. 15.00 «Ve!iki sovrrf’ > nik«, Nelson Eddy in V. Bi# Ideale. 15.30: »Rdeči čevelj«11, Impero. Zaprto zaradi smrti. Italia, 16,00:	«Naši prihajaj#*1
W. Chiari in Franca Marži. Kino ob morju. 16.00: «Pismo #* neznanke«, J. Fontaine.
Moderno. 16.00:	»Cinthya» &
Taylor.
Savona. 15.00: «Razkošno potovi' nje«, G. Brent.
Vlaie. 16.00: »Lorenzaccio«, A«?
Marija Ferrero in Alberta# Vittorio Veneto. 15.15: «Ziegfl# Follies«, F. Astaire.
Azzurro. 15.00: «Trije mušketif)1' Belvedere. 16.00:	»Frankenstei#
proti zvermi«.
Marconi. 16.00: »Počitnice v M# siki«, W. Pidgeon in I. Iturto* Massimo. 16.00:	«Fllipinski gvt
rilci«. Tyrore Povver.
Novo Cine. 16.00: «Presneta r«# ščinal«, Croccolo in N. Riva. Orteon. 16.00: «2ene br»z imena# Simone Simon in Vivi G1®' Radio. 16.00: »Obroč se zaklju®* Glen ForA Vittoria. 16.00: «Giannt in Pin#1, to med kowboji».
i-k-NlV
,
II
-r1,.
Nuclari je snel žogo z glave nevarnega srednjega napadalca gostov. Za vsak primer se je umaknil v vrata Belioni.
Po londonskih vesteh je bila Francija naprošena, naj pošlje v Suez vojne ladje * Podobne note drugim državam - Glasovi o posredovanju Ibn Sajda - Novi spopadi pri El Kebiru in v Ismailiji • Ameriški veleposlanik pri egiptovskem zunanjem ministru
KAIRO, 14. — Nad tri kilometre dolg sprevod dijakov je danes dopoldne spremljal na zadnji potj truplo enega izmed tovarišev, ubitega pri spopadih v Tel El Kebiru. Okrog 2co tisoč ljudi je prisostvovalo pogrebu, ki se je pomikal skozi glavne ulice egiptovske pre so 1-nice do mošcie Al Kaknia. Na tem mestu je eden izmed vse-učilišnikov v ognjevitem govoru pozval meščane, naj se pridružijo gverilcem.
Medtem pa je prišlo danes dopoldne pri El Kebiru znova do spopadov, pri čemer je izgubilo življenje sedem Egipčanov in dva Angleža. Z uporabo minometov so nato Angleži prisilili skupino gverilcev k umiku. Prav tako so se Angleži p >-služili težkega orožja pri nočnem spopadu v Ismailiji, kjer pa zaenkrat ni bilo človeških žrtev.
Poročilo egiptovskega notranjega ministrstva govori še ° tretjem nočnem incidentu, in sicer v Suezu kjer ie baje padlo 14 Angležev, medtem ko Egip-
čani rušo imeli izgub. V samem Kairu je snoči večja skupina študentov vdrla v nočno zabavišče ter Izgnala gledalce na prosto z oči kem, da bi se nihče ne smel zabavati, medtem ko umirajo mladi Egipčani zia svobodo domovine. Od tu so potem odšli na radiooddejno postajo, prekinili običajni spe,red in prisilili esebje post-je k od dajanju odlomkov iz korana v spomin na padle gverilce.
Glede na vesti, ki zatijujejo. da naj bi bil arabski kralj Ibn Saud predložil tako egiptovski kakor angleški vladi neka' šen posredovalni načrt ° ureditvi ednosov med obema državama, je izjavil glaonik zunanjega u-vada iz Londona, da mu 0 tem ni ni<j znanega. Ta nrčrt naj bi v glavnem predlagal urta o-vitev medar&bske varnostne organizacije, vkFučitev te or-ganizaciie v poveljrtvu za obrambo Sredniega vzhoda, ki naj bi ga ustanovile Francra. Anglija, Združene _d'žave in Turčija; zaipadne države rraj bi oborožile arabske države; po-
stopno umaknitev brit: nskih čet iz cone ob Sueškem prekopu in končno kompromis med Egiptom in Anglijo glede Sudana. Kakor poroča Ansa, se je ožji egiptovski kabinet snoči že sestal, da sestavi odgovor na to poslanico Ibn Sri.uda.
Po vesteh iz Londona je Anglija po l"la Norveški nolo, s priporoč' Ir,m. naj bi tudi Norveška sodelovala pri zavar vanju prometa v Sueškem prekopu. Podobne note naj bi bile oošlame tudi dr"gim drž-vam ne izvzemšl Zdrvž nih držav Francija n. pr. je bila baje celo naprošena, naj pošlje v Sueški prekop eno izmed svojih vojnih ladij.
Ambasador Združenih držav v Egiptu Jefferson Caffery re 'e danes nonoldne več kot dve uri raizgoverial z eain‘ovskim zunanjim m!r;s‘mm Farrg pašo. Kakor se domneva, je rr šlo do tega sestanka zarrdi razgovorov med A”eleži in Am-riča-ni v 'Vasbjnot nu glede 'remit-ne*?a položaja na Srednjem vzhodu.
rinarn odločil, da ne bo smel odslej nobena ledja več prenašati pošte britanskim v -jaCkim silam. čeprav se je taki o pre našanje pošte doslej «trpelo».
Kairski list «A1 Ahram« piše, da so Angleži postrelili sedem Eg'pčanov, ki so jih zajeli v bitki pri Tel El Kebiru. Po pisanju Usta «A1 Misr:» je bilo pet izmed teh študentov z univerze «Fued I.» v Kairu. Po infortnacij-h iz rngl-ških virov Pa te vesti ne Obgovarjajo resnici.
GASPARE PISCIOTTA NJEGOVA SREČA
IN
Nad 23 milijonov
VITERBO. 14. — Amer-ška banka «James Morgan« iz New Yorka je poslala Gasparu Pi* sciotti, ki je zaprt v viterbski jetnišnici, po zračni pošt, nakazilo v znesku 35.000 dolarjev. Denar je bil dan na razpolago sodnim oblastem in predsednik porotnega sodišča dr. D’Agostinc se nikakor ni hotel odločiti, da bi teh nekaj mili-jonhv dodal k 5000 liram ki jih ima prosluli Giulianov paj-| daš naložene v blagajni jetniš-nice. Ime odpošiljatelja doslej še ni znano, domnevajo pa da je hotel, Pisciotto osrečiti tz ali oni izmed njegovih bivših članov Giulianove razbojniške tolpe.
1,33 točke; 2. Andrea Mead La-wrence - (ZDA) - 1,91; 3. Bor-ghild Niskin - (Norveška) -3,98; 4. Madelaine Berthod -(Švica) - 5,23; 5. Celina Seghi -(Italija) - 5,56; 6. Sylvia Glatthard Muehlemann - (Švica) -6,27; 7. Hannelore Zueckert -(Avstrija) - 6,28;	8.	Ossi Rei-
chert - (Nemčija) - 6,56.
WENGEN. 14. — Rezultati moškega slaloma; 1, Stein Eri-ksen - (Norveška) - 108:6;	2.1
Georges Schneider . (Švica) . 110:5; 3. Fredy Rubi - (Švica) -111:0; 4. Ot .mar Schmider -(Avstrija) . 112:3; 5. Bernard Perren - (Švica) - 113:5; 6. Gut-torm Berge - (Norveška) -114:1; 7. Franz Buman - (Švica) . 114:1; 8. Engele Haider -(Avstrija) - 114:7;	9.	Mauriče
Sanglard - (Francija) - 115:4; 10. Guy de Huertas - (Francija) - 116:0.
- Rezultati veleslaloma; 1- Stein Eriksen - (Norveška) - 2:26.3; '2. Maurice Sanglard . (Francija) - 2:27.3; 3. Georges Schneider " (Švica) - 2:28.1;	4. Gut-
torm Berge - (Norveška) -2:28,8; 5. Gtto Linherr . (Avstriji - 2:28.9; 6. Ouy de Muertas -(Francija) .- 2:29.8; 7,- Engela Haider - (Avstrija) . 2:31.0: 8. Johnny Lunde - (Norveška) -2:31.3; 9. Fermand Grosjean -(Švica) - 2:31.9; 10. Jack Niel-sen - (Norveška) - 2:32.3.
Alpska kombinacija; 1. Othmar Schneider - (Avstrija .
2 06 točk; 2. Stein Eriksen -(Norveška) - 3,13; 3. Ferdi Rubi - (Svlca) - 4.83; 4. Maurice Sanglard - (Francija) - 4,88; 5. Georges Schneider - (Švica) -7.27; 6. Engele Haider . (Avstri-ja) - 7,49; 7. Guy de Huertas -(Francija) - 7,58; 8. Bernard Perren - (Švica) - 8,11; 9. James Ccuitet - (Francija) - 12.51; 10. Martin Julien - (Švica) -14.08.
RADIO
River Plate v Turinu
TURIN, 14. — Danes ao dopotovali iz Genove nogometaši »River Plata«. Na turinskem kolodvoru jih je pričakala; velika množica nav jačev. Razlog za simpatije je iskali v tem, da so argentinski nogometaši ob tragediji pri Supergi bili prvi, ki so priredili tekme, katerih izkup’ček ie šel izključno svojcem padlih.
.lUGOSI OV.4NMKK C O .V H i' II S T A
TOREK, 15. Januarja 1952
Poročila ob 7.00, 13.30, 19-3“ 23.05. 7.15 Jutranja glasba. Dj Lahka glasba vmes objave. 14™ Igra orkester RJCT, dirigira gero Crisman. 14.30 Od včeraj * danes. 14,35 Poje kvintet aNlK® Štritof«. 18.00 Anlonin Dvor# Slovanski plesi. 18.15 Kultuf#1 pregled. 18.30 Pesmi r.ršega j11*’’ 19.00 Zabavna glasba. 20.00 G1#* romo Puccini; «Tosca», op. v tre« dejanjih. 22.00 Lahka gla9M' 22.30 P’esra glasba. 23.10 Glas#* za lahko noč.
111 ST II.
7.30 Jutranja glasba in kolet*# 11.30 Lahki orkestri 13.00 G# h-, no Zr')ah. it.30 Plesna g»#'
18.00 Glas Amerike. 18.15 lucci: Koncert za klavir, l8-^ Dve skladbi za violino. 19.00 A#-gieščina po radiu — 4. lekcij* 19.10 Metod^e današnlih in Prf teklih dni. 19.30 Ph'I Spitalny *« njegov orkester. 20.00 Večer#' koncert. 20.30 Aktualnosti. 2®-y Lahke melodije. 21.00 Dremati*1’ rana povest — Janko Kers#18' Gospod Jarez. 21.30 Pestra g,a?' ha. 22.00 Brahms: S’m'omJa »k 3. v F-duru. 22.31 Večerni P'#
23.00 Komorna glasba. 23.32 N# ne melodije.
TU ST I.
7.45 Jutranja glasba. 14.45 P|a’ stična in figurativna umetnost-— Kror ika liričnega teatra, ii-* Spo-ed BBC: koncert sopranistk* Kaheen Ferrler in pianista Br# na VValterja. 19.15 Kra'j ml krofe na — Doris Day. 19.30 Orkpstd; vodi Albert Sandler. 22.00 Cikt||S simfoničnih koncerlov, vodi Wl>' heim Furtwengler. 23.00 Ples#* glasba.
S L »V R Sl .1 A
14.00 Operetne in filmske m# 1 odi je. 15.30 Želeli ste — posl"' Sajte! 16.00 Lcvro Matačlč: Si# ska glasba k Shakespearej«* igri «Kar hočete« Anton Lajov'ic' Cr.prlce. 17.10 Igra kmečki tri*
18.15 Prof. dr. Božo Škerlj: K#0 je živet človek v ledeni dort 18.30 Velikani ruske literatur« na opernem odru. 19.00 Zabav«a glasba. 20.00 Radijski feljto":
20.15 Richard Strauss: Sonata ’ F-duru, op. 6. za violončelo 18 klavir. 21.00 »Svetovne in dni##’ če literarne novosti« - W. Fali'8’ ner: Nove'a. 21.20 Popevke 1,1 ritmi. 22.20 Eksotične melodij«-
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiMHiiMniiiiiiimiiiHiiiMimiiiiiiiiiiiiHiuiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUiuiiiiiiuiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiii
iiimiiiiiliiiiiniiiitiiiHiiuiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiniiiHmmifimiiiiimiiiHimiiiiimiHmmiiimiiimiuiiimiiHHHnHHHnii,,!!##
Hitler se je skušal zve2?ti z Anglijo, «Da bi uresničil to zvezo« — pripoveduje Goering - je bil Hitler pripravljen povsem jamč-ti teritorialno nedotakljivost Holandske Belgije in Francije- Nameraval je opustiti zahtevo po Alzaški in Loreni. Kolonije ga niso posebno /jimmale in nameraval ie dokončno opustiti m-sel o kolonialnem imperiju. Navsezadnje je bil pripravljen podpisati a-zijski sporazum, ki bi zaščitil Ind.jo pred rusko ekspanzijo«.
Vsi ti pogoji so se zdeli fp rerju zelo velikodušni. Tako bi se bila Anglija zavarovala v Zahodni Evropi, se učvrstila v Aziji, na velikih svetovnih poteh prav gotovo ne bi srečala Nemčije — je mislil Hitler — in ne bi imela razloga nasprotovati ekspanziji in razvoju rajha. Razen tega je bila anglo-rtemška zvega popolnoma v skladu z dejanskim stanjem in bi jo potrebovala tudi Anglija.
Tu prihajamo do zanimive in čudaške Hitlerjeve analize Britanskega imperija. Hitler jo je izrazil prav na konferenci 5. novembra 1937, o kateri sem Že govoril in jo zdaj ponovno omenjam.
»Ne strinjam ge z mlatijo« — je rekel tistega d«e — »da je Britanski imperij neporušljiv. Večja nevarnost mu grozi, če se mu upre prebivalstvo osvojenih dežel kakor od samih tekmecev. Glede večnosti tega imperija ni mogoče primerjati z rimskim. Po punskih vojnah Rimski imperij ni imel več resnegp pol.tičnega tekmeca. kar mu je zagotovilo dolgo življenje. Samo razdiralni vpliv krščanstva ln staranje, ki mu ne uide nobega država, sta omogočila starim Germanom, da so podjarmili starodavni Rim«.
Sedanji Britanski imperij meji na močnejše države, kakor Je sam. Angleška matica lahko brani svoje dominione samo ob pomoči drugih sil, nikakor pa ne sama. Kako, na primer, bi mogla Anglija sama braniti svoje koristi na Daljnem vzhodu pred napadom Japoncev ali Kanado pred napadom Združenih držav Amerike?
Iz zaključka »ledi. da svetov-nega imperija ni moč večno držati v rokah samo s politično »ilo petinštiridesetih milijonov Angležev, pa najšj bi bili njihovi ideali še tako trdni in
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" fiT
Hitlerjeva analiza Commonvvealtha
zanesljivi«.
To jpomeni, da je bila po Hitlerjevem mnenju Angliji potrebna vojaška pomoč. Nemčija bi ji bila najmočnejša in najbolj dobrodošla zaveznica, saj ji nikjer ni bila tekmec. Hitler se Je ponujal.
»Hitler« — pripoveduje Ribbentrop — »je nameraval vključiti v zavezniško pogodbo z Anglijo določbo, ki bi nudila Angliji za obrambo Imperi-|a tretjino nemške mornarice, t j. nad dvanajst vojnih ladij«.
Res smešna ponudba! A o njej ni mogoče dvomiti. Hitler jo je predložil še v mnogo širši obliki med zadnjimi pogajanji pred izbruhom sovražnosti. Kakor dišečo vabo ali drobiž, ki ea ni moč odbiti, je predlagal Angliji, da bo branil Kanado pred Združenimi državami Amerike v zameno za Vzhodni imperij!
Pri tem lovu za zvezo z An-
glijo je Hitler često preživljal hude krize spričo nerazumljivega stališča Angležev, ki niso hoteli take razdelitve sveta, kakršno jim je velikodušno ponujal. Vsakokrat je pri srečanju s poznavalci Anglije vprašal: »Pojasnite mi. zaicaj se mi ne posreči sporazum z Anglijo«. Srditost zanešenjaka je prehajala v blaznost: »Ce Anglija ne bo hotela razumeti, jo bom prisilil na kolena«.
Medtem pa je venomer upal, da se Anglija ne bo borila. Sprijaznil se je z mislijo, da ne bo njegova zaveznica, ni pa mu šlo v glavo, da se bo srečal z njo kot sovražnikom.
Ko je izbruhnila češka kriza, je rekel: «Anglija se ne bo vmešala, ker ji ne bo šlo v račun podpirati dolgotrajno vojno na kontinentu«,
Hitler se sploh ni zmenil zn ponovno oborožitev ali celo za mobilizacijo v Angliji. V tem
je videl samo demonstracijo, ne pa dokaza odločnosti.
Leta 1939 je že vedno dvomil o britanskem vmešavanju v Evropi. »In« — pripoveduje Keitel — »potreboval je celih petnajst dni potem, ko je Anglija napovedala Nemčiji vojno, da se je zavedel resnosti položaja«.
Hitler je mislil takole: — »Anglija je napravila obračun o svojem vmešavanju že leto 1914 in zdel te )i i® Popolnoma negativem. Spoznala je, da je delala za francoski invperiali-zenii Prišla je na beraško palico. Dovolila je Ameriki, da jo je prehitela. Njen Imperij se maje. Izgubila je Irsko. Kmalu bo ostala brez Egipta. Grozi ji nevarnost, da bo izgubila Indijo. Nova vojna bi is bolj pospešila to propadanje in povečala razpoke. Imperij bi sp sesul. Južna Afrika z« trdno, najbrž pa tudi Avstralija in
Kanada bi ne hotele z njo v novo pustolovščino, ki bi v njej spet zaman krvavele. Cinična, pohlepna in lakomna Amerika bi pobrala ostanke. Anglija te ve in zato se ne bo borila — razen v najnujnejšem primeru«,
To dokazuje njena razorožitev. Za Hitlerja ni bilo razlike med razorožitvijo in kapitulacijo. Bolje ko kdorkoli je poznal angleško mornarico. Razen «Rodneya» in »Nelsona«, linijskih todlj zastarelega tipa, Anglija ni imela nobene moderne lardje. Njena pomorska konjenica — križarke — je btla maloštevilna in se je čedalje bolj krhala. Protiletalske obrambe ni bilo. Kaj je pomenilo vse to, da se je Anglija odločila za nevtralnost?
In Amerika?
Hitler je komaj mislil nanjo. Medtem ko mu je bila misel na ruskega velikana stalno za pe-tomi, mu ameriški velikan ni
razburjal domišljije. Nekajkrat se ie v prostem razgovoru z ljudmi jz najbl.žje okolice izrazil, da bo zanetil novo secesijsko vojno, vojno Juga in Severa, tako da bo pognal v boj proti yankeejem Američane nemškega porekla. Po osvojitvi Evrope bi zatrdno kaj u-krenil proti Novemu svetu na osnovi pravice nemškega naroda in njegovih žuljev, ki so krvaveli za razcvit Severne in Južne Amerike. To je bila meglena bodočnost. Združene drža ve Amerike so bile pravza-prav izven meje hitlerjarvskega obzorja.
Za Hitlerja je bila Amerika velika, daljna in malo pomembna dežela, dežela gnilega kapitalizma, ki jo razkrajajo gospodarske krize in izpodkopavajo Židje in ki je okužena 7, materializmom, dežela baseballa, polna slabih filmov, dežela. kjer boj za bogastvo ubi-
ja v ljudeh vsak moralni čut, dežela, ki ji načeluje zagrizen toda šibak sovražnik Nemčije.
«Amerika« — je govoril Hitler — «je Imela leta 1917 premalo izkušenj, da bi se zdaj spet vmešala v kakršenkoli evropski spopad«
»Večkrat sem Hitlerju govoril in celo pred pričami« — pripoveduje Goering — »da bo Amerika priskočila Angliji na pomoč, če bi se le-ta zapletla v Vojno z Nemčijo. Firer je mislil drugače. Trdil je, da bo šla Ameriška v vojno samo takrat, če bi bila sama neposredno napadena. Do tega prepričanja je pirišel po razgovoru z Lloyd Georgem. Le-ta mu je namreč naslika! povsem napačno sliko o stališču in razpoloženju Angležev in Američanov. Razen tega je Hitler računal n,n vpliv ameriških izo-tacionistov«.
Ta človek, ki je temeljito poznal evropske vojaške zadeve, je imel napačno in čisto megleno predstavo o vojni moči Združenih držav Amerike. Prav nič s« ni menil za to, da se je Amerika mrzlično oboro-ževala. Pomoč, ki jo je Anglija dob.vala iz Amerike, je prihajala zelo počasi in to je v njem
še bolj utrdilo vero, da je A' merlka šibka. Mislil je, da & žava, ki jo razjeda demok# cija in medsebojni boj ljudi ** bogastvo, ni moralno spoSOb' ra prispevati v vojni neoelb^ v žrtve in di v njej ni ljudi, » b: šli zanjo prostovoljno *
smrt.
Zato je trdovratno vztraj#! *
naivnem prepričanju, da i#
i#
°d te strani n« pretj nevarno* V niirnberških dokumeb11 najdemo vse polno dokazov ^ to. Hitler je, na prrra-r, še \ januarja 1941 govoril MinS#* niju: »Četudi bt Združrne tave Amerike pcsegle v voj# se nam ni treba ničesar bati* (Dokument C 134).
Na Hitlerjeve odločitve
ie
zelo zelo vplivalo še nek#8 vtis, ki si ga je bil ustvaril , ljudeh.
Hitlerjev svet Je bil svet j nakov. Samo m-čni ir. vztrarj j ljudje lahko vodijo in vzge)#j.|j p.as vne množice. Samo tak*# ljudje ustvarjajo zgodovl**j ‘ Njihova Rlavna lastr.oet je n' l volje, jemeljni dar ra vztr#1,
1(9'
nost, Vzv šeni ao nad vsrt verskimi, moralnimi ln čl°vjj škirmi zakoni, ki scer veli*” za podr: i""n r-r-^žice.
(Nadaljevanje eledl/
Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV RENKO	-	UREDNIŠTVO ULICA MONTECCM! št	6, III	nad. -
ln 94 638 — PoStni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št	20.	— Telefonska št • 73-38 — OGLASI: od	8 33	12 Iri <
73-38 — Cerie oglasov Za V3ak mm višine v širini I stolpca trgovski	60,	fmančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir	- Za	FLRJ
— lelefon štev «3-8Ja od 15	18	-	Tel.
_	_	      ,	.	     -	      -.................. za vsak mtr. širine I
stoTpca za^vse vršte oglašov po lO^din. — Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podruž.' Gorica. Ul S. Peilico t-li„ Tel ti 32. Koper, Ul Battisti 301 a-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mtsečna 350. četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno 130 din-PoStni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Zj Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisk* Ljubljana T.vrševa 34 . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. TRSt•