PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _i. lbb- postale I gmppo LeOS OU Ur NADALJUJ K SE PRITISK NA ČEŠKOSLOVAŠKO Dvodnevni sestanek petih v Varšavi in skupna poslanica češkoslovaški partiji Češkoslovaški voditelji so odklonili udeležbo na sestanku in predlagajo dvostranske sestanke na češkoslovaškem ozemlju Obsodba vmešavanja drugih v češkoslovaške notranje zadeve Zadovoljstvo nad stališčem Jugoslavije in Romunije Leto XXIV. Št. 161 (7054) TRST, torek, 16. julija 1968 VARŠAVA, 15. — Včeraj in danes je bila v Varsavj konferenca partijskih in vladnih voditeljev Poljske, Bolgarije, vzhodne Nemčije, Madžarske in SZ. Predsedstvo CK KPC Je sklenilo, da ne pojde na konferenco in je predlagalo dvo-"anske. razgovore toda na češkoslovaškem ozemlju. V tem *5*s*u je tudi poslalo vabila omenjenim partijam. hi 0da kljub temu so se vodite-1--------------- .h petih partij sestali v Varavi jn so po dvodnevnem razbijanju objavili danes uradno počilo, ki pravi: »Udeleženci estanka so razpravljali o vpra-rn II- skupnega interesa in iz-„ff*ii odločno voljo še dalje vse-‘ ransk0 razvijati bratske odno-kakor tudi okrepiti socialistič-rf®istem, njegovo enotnost in _/hjencst na načelih marksiz- škoslovaške zunanje politike je in bo ostala zavezništvo in prijateljstvo s SZ in z drugimi socialističnimi državami.« Glasilo poljske komunistične stranke «Trybuna ludu» je objavilo včeraj članek, v katerem je napovedalo, da bodo na sestanku v Varšavi razpravljali o stanju v ČSSR in da so trdno odločeni vplivati na razvoj dogajanj v tej državi. Ust trdi, da so temelji šotna , eializma v ČSSR ogroženi, da ne- int mnizma in Proletarskega I varnost desnih in reakcionarnih h-ernacionalizma. sil ni odvrnjena in da bi utegnile sile sovražnikov socializma spelja- rl«i sestanku so si izmenjali po-o aktualnih mednarodnih erasanjih, o miru in evropski varna?:1 .ter o svetovnem komundstič-n0m m delavskem gibanju. Odloč-Sfv,.s? Poudarili potrebo okrepitve lirjhdističndh držav in vseh proti-Mh vaJt®ti|čnih sil spričo napadalna* o lanJ- zlasti v Vietnamu in Srednjem vzhodu. suj^stavnikj partij in vlad brat-„ ržav so posvetili posebno po-nanoj . sktivizaciji imperialističnih 2ai?,alnih sil, ki hočejo z diver sti&f- 'mi deianii naruši-ti sociali režim v poedinih državah in upu ideološke in zavezniške ve 'tTri i vefer-i° socialistične države brniiieženci sestanka so v duhu hlent i-rskega internacionalizma iz-jihrtM ^formacije o stanju v svo-v (-,oI?avab in o razvoju dogodkov slani ■ Naslovili so skupno pu- ikoni nentralnemu komiteju -če- rsiovaške komunistične stranke ti partijo na liberalno buržoazno pot in postaviti CSSR proti bratskim socialističnim deželam. Glasilo slovaške komunistične stranke »Pravda« odgovarja danes na ta članek in pravi, da bi mogle biti vir informacij za poljski tisk izjave češkoslovaške vlade in partije in ne izjave zahodnega sveta ali nekaterih poljskih izseljencev. List poudarja, da se delegacija KP CSSR ne more udeležiti sestanka v Varšavi, če je glavni dnevni red posvečen stanju v CSSR, kajti sestanek bi se utegnil spremeniti v kampanjo, podobno «procesu proti krivovercem«. «Zaradi tega. nadaljuje list, je KP CSSR zahtevala dvostranske razgovore, ki naj bi bili na češkoslovaškem ozemlju in na katerih bi si izmenjali medsebojne izkušnje ter razpravljali o socializmu. «Sedanja politika KP CSSR in njenih voditeljev uživa široko podporo ne samo v partiji, temveč tudi med češkim in slovaškim narodom in med drugimi narodi na češkoslovaškem ozemlju. Ta politi- & luauuuisuiviie sumim* Soeimi ek voditeljev partij in vlad bjG^kičnah držav je potekal v in iskrenem ozračju v em sof?las-iu in prijatelj- kttnf'egaciie, ki so se udeležile Var4«rence’ so danes zapustile rrUleavo- V političnih krogih so deleo a-’- da bo morda sovjetska Stasi40*.)® odšla v Prago, da se se-V y s češkoslovaškimi voditelji, koniv avi ugotavljajo, da je delo s0 IOr6nce trajalo več časa, kakor znai?redvidevali. Menijo, da je to glasj- da je bilo težko doseči so- Poaiii- za sestavo pisma, ki so ga ZHrari- SeJkoslovaški partiji. To pa sks , različnega stališča SZ, Polj-in — - strani‘V Vzhodne Nemčije na eni hi ? Madžarske na drugi stra-ho tf ,planjo, ki je zavzela vmes- ^tališče. 81edm^ragi so z zaskrbljenostjo in nJ1 na sestanek v Varšavi vod« vedno večji proti s k na bW ° CSSR. Ni znana vse-viii i?^slanice, ki jo bodo nastc-Prav t poslovaškemu vodstvu, in ca ok- 0 na mano, ali bo poslani-konWavl-iena V Pragi so pred ga 7nre?cn domnevali, da bo podla vi i....®ta®če petih partij v Varša-«pra •?tl*ni članek v moskovski objavi j” °d H- julija, ki je bil socini/jh pod naslovom »Napad na Oslovo ne osnove Češkoslovaške«, sile «« -te?e danka so: «Sovražne stične rušita temelje social1- deželo države, da bi spravile to Zrna vna pot obnovitve kapital: tisk’ ,ta namen se uporabljaj.' sile in televizija. Sovražne so i„ „ SR uporabljajo taktiko, ki bili wEred dvanajstimi leti upora-driaru/htrarcvolocionarji na Ma «2ooo hm' Objava dokumenta desniz. ,6.d» priča o aktiviziranju -i in kontrarevolucio-he z < a“- ki so občutno poveza-lavski 1TnPerialistično reakcijo. De-račtinn razrpcl CSSR lahko vedno vjetsi,- ha vso pomoč narodov So Cešk Zveze ” hek javnost je ta čla- ®tvomPrS!e a z velikim nezadovoli-^aihpanEla,ne'k oinenjujejo kot. del CSSR Proti demokratizaciji v ?Ja om,- Plodne slovo« piše: »Gostitev ^CSSR ima v sebi prizvok Jh ra?'4i”robefia ignoriranja dejstev bilo uL cjsnja laži, vsega, kar je *i so i-.teristično za kampanjo, heje v petdesetih letih in poz- List ki?1 Proti Jugoslaviji.« Podlag p ; da sovjetski delavci na Rtahju vta!?° Potvorjenih vesti o V CssrV CSSR zasipajo ustanove *h z ohii,Zu,izJavami o solidarnosti h »brani*- ^tjami, da bodo pomaga-4 v Pr« • socializem CSSR«. tudi v "i?1 Pričakujejo, da bodo hačR, odgovorili na enaa skUšaii da bodo s svoje strani c* 0 rJ^pfhiiratA sovjetske delav stanju’v CSSR. ,P°ročiia CTK je danes popoldne ‘Opet da se je preteklo noč a 1 te S° odhajanje sovjetskih n te odhsi«^' Agencija dodaja da i dbemši-ajajo čez Poljsko in vzhod 'on« r£0 mejo. Davi je ena ko-S«in °t,ra"la mejo z Vzhodne jetike uJ^cteklo noč so tri so-?6*i° in ne prekoračile poljsko 0ahes n,, u^p bodo verjetno odšle v.Na večera.. „,všega ~,®°g poslanca Vaculika, m kornitiavhega tajnika partijske-|hehtarnj efa za Prago, sta parla-Klavne * komisiji za zunan,je in fstari i zadeve odobrili izjavo, v nSthp n,„.reCeno: «Reševati sami v?dbitna^an'e Probleme je neiz-vSakega iP^iea vsake države in n??° bri lil ,*va* Pričakujemo, da J4* Proep«atel'lske države podprle tv? bodo ,S,„h(>tran)e obnove in da J?°81o »B?Srile mč takega, kar bi ci'“d naš^a’rt!?*st1i stanje napetosti ^ksticnim^640 ° ih nekaterimi so- 1 d*1^, izražaeŽe‘ami ” iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Maršal Jakubovski ukazal počasnejše premike čet ČSSR zahteva revizijo varšavskega pakta ve, in njihove družinske člane, ki bivajo v drugi državi; na zavarovance, ki so prišli začasno v državo, ali ki bivajo v državi, ki ni PRAGA, 15. — Praška televizija je nocoj javila, da je sovjetski poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta odredil, naj se upočasni ritem odhoda sovjetskih čet iz CSSR.. j t kj VDjsani Televizija je javila, da se je maršal !lstd’ Kjer so vplsdm Jakubovski vrnil v CSSR in je ukazal, naj se nadaljnji premiki sovjetskih čet izvajajo samo ponoči. Televizija je komentirala, da oi to lahko pomenilo, da bi utegnile sovjetske čete ostati v CSSR tudi do 21. julija. Načelnik vojaške sekcije prt centralnem komiteju KP CSSR general Prchlik je izjavil, da v varšavskem paktu m nobenega člena, ki bi določal samovoljno navzočnost enot varšavskega pakta v neki državi članici. Dodal je, da vsi dokumenti o varšavskem paktu omenjajo spoštovanje suverenosti vseh držav članic in da vsaka pošllja-tev vojaštva v katero koli državo članico je lahko samo posledica sporazuma s prizadeto državo. Prch-lik je dodal: ((Sklicanje varšavske konference je neprijetno dejanje in to tem bolj, ker so udeleženci konference vedeli, da sta češkoslovaška vlada in partija odklonili ideležbo, čeprav sta izrekli pripravljenost na dvostranske razgovore.« Prduik je sporočil, da razmišljajo o možnosti ustanovitve sveta za obramoo kot neodvisnega organizma od vlade z nalogo, da izdela češkoslovaško vojaško doktrino General je nadaljeval: »sicer pa zahtevamo revizijo varšavskega pakta in revizijo notranjih odnosov, ki naj omogoča aktivnejšo vlogo vsake članice pakta. Predvsem je treba povečati vlogo političnega sveta, kj bi moral postati stalni organizem, zato da ne bi vo laške plati prevladale nad političnimi, Poleg tega je treba sprejeti statut, ki naj zajamči enakopravnost članov koalicije. Potrebno je tudi ustvariti jamstva proti formaciji blokov, ki lahko podaljšajo kršitev osnovnih načel nevmešavania in kršitve suverenosti posameznih držav. Prchlik je dejal, da je vrnovno poveljstvo varšavskega pakta sestavljeno iz maršalov, generalov in častnikov sovjetske vojske, medtem ko imajo druge članice samo pivd-stavnike, ki ne morejo odločati, temveč imajo samo funkcije povezave. Dejal je, da imajo ministri za obrambo držav varšavskega pakta samo funkcije podpoveljnikov, zaradi česar nimajo polnopravnega položaja. Češkoslovaška je večkrat opozorila na potrebo reforme na tem sektorju. Delegacija KPI v Moskvi MOSKVA, 15. — Nenaden odhod prvega tajnika KP Francije Wai-decka . Rocheta v Moskvo, kamor je prispel sinoči, in od koder namerava baje oditi v Prago, navaja nekatere pariške komentatorje k domnevi, da namerava Waldeck-Rochet posredovati v sporu s CSSR. Danes je prispela v Moskvo tudi delegacija italijanske komunistične stranke, ki jo sestavljata Giancarlo Pajetta in Carlo Galluz-zi Ostala bosta v Moskvi, dokler se ne bosta lahko sestala z najvišjimi sovjetskimi voditelji, ki so bili danes še odsotni iz Moskve in na sestanku v Varšavi. Prav tako bo ostal v Moskvi tajnik francoske komunistične stranke Wal-deck Rochet, dokler se ne bo lahko sestal s sovjetskimi voditelji. AL2IR, 15. — Sovjetski minister za obrambo maršal Grečko je prišel danes popoldne z letalom na enotedenski uraden obisk v Alždr; povabil ga je predsednik Bume-dien, ki je tudi minister za obrambo. Grečka spremlja številna de legacija vojakov in civilistov. ka se trdno naslanja na socializem in nič od tega, kar se je dogodilo v CSSR, ne kaže, da je bilo storjenega kaj zunaj njega.« Češkoslovaški zunanji minister Jiri Hajek je danes sporočil v parlamentarni zunanjepolitični komisiji, da upa, da bo v kratkem podpisal pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Romunijo. Govoril je tudi o podobnih pogodbah z Madžarsko in Bolgarsko, ki bosta v kratkem predloženi parlamentu v odobritev. Minister je pohvalil madžarsko in romunsko stališče, kar se tiče mnenja o razvoju v CSSR. Izjavil je. da sta madžarsko in romunsko stališče ((element stabilizacije, mirne preudarnosti in dobre volje« ki omogoča rešitev morebitnih 'nesoglasij na podlagi socialističnega internacionalizma ter spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve bratskih držav«. Češkoslovaški tisk danes obširno poroča o intervjuju, ki ga je dal predsednik Tito kairskemu listu «A1 Ahram«, in izraža zadovoljstvo nad stališčem Jugoslavije. Glasilo romunske socialistične stranke «Scinteia» piše med drugim, da je ((zaupanje v zrelost de-| lavskega razreda narodov bratskih ] socialističnih držav, v politično in organizacijsko silo njihovih komunističnih strank, v njihovo sposobnost, da zagotovijo vodstvo spopol-njevanja in razvoja socialistične demokracije, toliko bolj potrebno in dragoceno, kolikor neka država preživlja posebne trenutke. List poudarja, da je trajna podlaga pri-jateljstva, zavezništva in sodelovanja med socialističnimi državami v medsebojnem zaupanju v sposobnost vsake partije, da vodi proces razvoja družbe in da razsodno rešuje konkretne probleme graditve socializma ob upoštevanju konkretnih pogojev in potreb. Današnji «Rude pravo« obsoja pisanje poljskega in vzhodnonemškega tiska glede CSSR po začetku konference v Varšavi in pripominja: ((Glasovi, ki prihajajo iz Poljske in Vzhodne Nemčije, nas ne morejo pustiti brezbrižne. Nobena stvar ne pooblašča kogar koli, da bi krivično prihajal do zaključka, da hočemo izdati naše zavezništvo s socialističnimi državami. Ge imamo svobodo tiska, če branimo svobodo govora, če hočemo odpraviti vse, kar ne prispeva k socializmu, je to zaradi tega, ker menimo, da s tem služimo napredku. Od naših prijateljev bi hoteli več razumevanja in več zaupanja. V sedanjem trenutku ne zahtevamo nič več.« Značilno je, aa je moskovska «Pravda» danes posnela glavne odstavke varšavskega lista «Trybuna ludu« in tudi glavne odstavke podobnega članka v vzhodnonemškem listu «Neues Deutschland«. Poljski dnevnik «Zolnierz Wolnos-ci» pa piše danes, da je »vsaka socialistična država odgovorna za svojo politiko pred lastno deželo, toda vsaka zavezniška socialistična dežela ima odgovornost tudi do bratskih dežel, kateri se ne more izogniti«. Glasilo KP Angleške «Momlng Star« poroča, da je bil včeraj sestanek izvršnega odbora britanske komunistične stranke na katerem so poslušali poročilo, ki izraža solidarnost stranke s KP CSSR. SENAT JE ZAČEL DEBATO 0 LEONEJEVI PROGRAMSKI IZJAVI Bivši predsednik senata Merzagora je zagotovil Leoneju svoj glas Proti vladi so govorili Marsanich (MSI), Terracini (KPI) in Biaggi (PU) Verjetna stavka železničarjev - Ukrepi za kmetovalce, prizadete zaradi suše RIM, 15. — Danes popoldne se je pričela v senatu debata o Leonejevih programskih izjavah, ki jih je podal v senatu isti dan kot v poslanski zbornici. Prejšnji teden se je v poslanski zbornici debata končala z izglasovalno zaupnico vladi in podobno bi se moralo sedaj pono-1- viti v senatu. Za besedo se je v primere«. senatu prijavilo 17 govornikov; od teh jih je pet že danes opravilo svojo nalogo. Prvi je govoril bivši predsednik senata Merzagora, že zaradi tega — kot je dejal na koncu svojega govora — da izreče predsedniku senata najlepši pozdrav in voščila za njegovo funkcijo Fanfani, je dejal Merzagora, vodi dobro in funkcionalno ustanovo, ki pa je tudi zastarela. Zaželel je, da bi Fanfani rešil nekatere probleme senata, ki jih on ni uspel rešiti, toda ne po lastni krivdi. Fanfaniju je tudi zaželel, da ne bi ostal na predsedniškem mestu toliko časa kot on, tudi zato, «ker ima mla da oseba, kot je on pravico gojiti še druge zakonite težnje«. Fanfani se mu je zahvalil. Merzagora je izrekel pozdrav tudi Moru, ki je zapustil «mesto predsednika vlade z gospokostjo in obzirnostjo brez Svoj govor pa je Merzagora začel tako, da se je že pri prvi besedi obrnil naravnost na predsednika Leoneja, ki mu je dejal, da je z enobarvno vlado izbral najbolj slabotno obliko vlade v sicer dra matičnem mednarodnem položaju (V ZDA je položaj resen; v Angliji bi brez zadnje pomoči prišlo do valutamega potresa; za Francijo se ne ve, v katero smer gre; na Srednjem vzhodu se morda kuha nova vojna; vietnamsko tragedij«) hudo občutijo vsi.) «In v tem položaju, je dejal Merzagora, ste vi s svojim programskih govorom izpraznila blagajno možnih koncesij Krščanske demokracije. Kaj bodo lahko ponudile druge vlade? Krščanski demokraciji ne bo ostalo drugega, kot da bo skušala doseči sporazum s KPI«. »Po dvajsetih letih polemik in brezobzirnih bojev s komunistično stranko čuti danes Krščanska demokracija v širokih plasteh skušnjavo, da bi na levi preskočila socialistično stranko. Socialisti pa so, čeprav Je KD vso svojo volilno propagando naslonila na politiko levega centra, kar tako zapustili svojega zaveznika ter napovedali nesodelovanje. Bolj logično bi bilo, če bi socialisti dvignili ceno za svoje sodelovanje v vladi, medtem ko je nesodelovanje zmota«. Med ctruglm je dejal Merzagora da je skušal Leone najti nekako kritje na levici. V tem pogledu bi se lahko napravilo več in bolje. Septembra meseca bo vlada dobila na mizi povsem upravičene zahteve delavcev; zakaj torej Leone ni poklical v vlado sindikalistov Ce pa bi napravil predsedniško vlado, to se pravi, da bi jo sestavljali bivši predsedniki vlade in bivši predsednik poslanske zbornice in senata, potem bi pač imeli v vladi Terratdnija in Parrija, toda kaj bi mogla slabega napraviti, če bi jima dal ministrstvo brez portfelja. (Merzagora pa se očitno sploh ni vprašal, če bi omenjena 1111 ,,l,,l,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,,,l,ll,,,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,,),l*"|lllll)l*IIIHIIIIIII»lllllll**»IHIIIII*IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIimilllllMIIIIMIIIIIIIIIHIIIIiHllllllmiH MNENJE POLITIČNIH KROliOV V BEOGRADU Pritisk na Češkoslovaško koristi konservativnim silam Tito poudarja, da se stanje v ČSSR ne sme dramatizirati Nikezic sprejel češkoslovaškega in sovjetskega poslanika fllUIIIIIII|IIIMIlM|||||||||||t||M|||||||||l|||M||||||||||M,||,||ll||||,m||M„||||„|,|,|||„m|||||||M||||||||||||n„|M|| U Tant za pomoč prebivalstvu Biafre Voditelji Biafre odklanjajo sodelovanje za pomoč, če se prej ne ustavijo sovražnosti ."briiatrtii ?. uK°dno mnenje gle-s?.® asljh ? Jsk>h razgovorov o ne- - J s sor........... ihu ob Ll?va: enakopravnosti«, iz- v duh?, socialističnimi država-mrt., u objektivne argumenta- hied f„ '|etUlvne argumenta-i»>en0SHtovarisi ob spoštovanju av* so ,ln enakopravnosti«. Iz-akl*)učuje: «Podlaga Navodila INAM o izvajanju konvencije med Italijo in SFRJ RiM, 15. — Glavno ravnateljstvo JNAM je dalo navodila svojim pokrajinskim sedežem glede izvajanja italijansko - jugoslovanske kon vencije o socialnem zavarovanju. Sporazum se nanaša na delavce, zaposlene v italijanskih podjetjih, ki so jih začasno poslali zaradi dela v Jugoslavijo in k' bodo obdržali pravico do italijanskega zavarovanja dvanajst mesecev Konvencija se tiče tudi italijanskih državljanov v Jugoslaviji in jugoslovanskih državljanov v Italiji, ki so podvržneni zakonodaji, ki velja v Jugoslaviji in v Italiji. Ti delavci uživajo enako zdravniško pomoč v ena Ki h pogojih kakor dr žavljani obeh držav. Sporazuma je raztegnjen tudi r.a delavce, ki se za nedoločen čas preselijo v Jugoslavijo, in na družinske člane, ki živijo v Italiji; na delavce zaposlene v Jugoslaviji, upokojence — in njihove družinske člane, — ki začasno bivajo v Italiji; na delavce in družinske člane, zavarovane v Jugoslaviji in ki so pooblaščeni bivati v Italiji zaradi zdravljenja; na upokojence ali tiste, ki uživajo rento v breme ustanov en* drža NEW YORK, 15. — Glavni tajnik OZN U Tant je zahteval od predsednika zvezne nigerijske vlade generala Govona, naj bi takoj sprejel posebnega predstavnika Združenih narodov, da bi se sporazumeli o pošiljanju pomoči prebivalstvu srednjevzhodne Nigerije, t. j. Biafre, ki se je odcepila od Nigerije. U Tant je poklical davi tudi predstavnike Slonokoščene obale, Gabona, Tanzanije in Zambije v OZN, t. j. afriških držav, ki so priznale Biafro. Pozval jih je, naj posredujejo pri voditeljih Biafre, naj bi brez pridržkov sodelovali pri naporih za pomoč prebivalstvu Biafre. U Tant je izjavil, da so humanitarne organizacije Združenih narodov pripravljene ob sodelovanju nigerijske zvezne vlade pomagati prebivalstvu Biafre neposredno preko mednarodnega odbora Rdečega križa. Toda vojaški voditelj Biafre Od-jukvu zavrača predlog za določitev hodnika, po katerem hi dostavljali hrano in zdravila za Biafro. Minister Biafre za informacije je namreč izjavil, da tak hodnik ne pride v poštev, če se istočasno ne ustavijo tudi sovražnosti. Za sedaj vztrajata oDe strani na svojem stališču. Voditelji Biafre zahtevajo, naj se hrana pošilja z letali. Računajo, da grozi smrt zaradi glada 600.000 prebivalcem Biafre, ki so povečini ženske in otroci. Jugoslovanski Rdeči križ Je na ložaj in številne žrtve, ki jih je povzročila državljanska vojna v Nigeriji, poslati v Nigerijo dve zdravniški skupini, po eno na vsako stran spopadov. Nova jedrska eksplozija na otočju Mururoa PARIZ, 15. — Francija je izvedla danes nov jedrski poskus na otočju Mururoa na Tihem ocenau. To je drugi poskus v sedanji vrsti eksplozij in enajsti na področju Polinezije. Poleg tega je to 375. atomska eksplozija v atmosferi in 14. eksplozija, ki jo je izvršila Francija, ki ni enako kakor Kitajska, podpisala pogodbe, ki prepoveduje jedrske eksplozije v atmosferi, pod vodo N v vesolju. George Rali v Jeruzalemu JERUZALEM, 15. — George Bali, novi predstavnik ZDA pri OZN, se je danes v Jeruzalemu sestal z Izraelskim predsednikom Abo Eba-nom in zunanjim ministrom Levi-jem Eškolom. Glasnik izraelskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so pogovori potekali v odkritem in prisrčnem vzdušju ter so pokazali željo obeh držav, da bi bil arabsko-poziv Mednarodnega Rdečega kri- Izraelski spor čim prej dokončno ža v Ženevi sklenil, glede na po- rešen. suverena in socialistična država. Odbor je obsodil odkrit pritisk in vmešavanje v notranje zadeve ČS SR in ugotovil, da nekatere metode, ki jih sedaj uporabljajo nekatere socialistične države, spominjajo na stare metode pritiska in vmešavanja v notranje zadeve suverenih in neodvisnih držav Poudarili so tudi, da bo sedanji pritisk na ČSSR ime, negativno posledico tudi za odnose med nevezanimi in socialističnimi državami, ker prve skrbno sledijo oblikam v notranjosti socialističnega sveta. Na dnevnem redu Jutrišnji seje CK Zveze komunistov Jugoslavije je sporočilo predsednika izvršnega komiteja o delu med 8. in 9. sejo, program dela CK Zveze komunistov Jugoslavije, predlog dokumenta o kadrovski politiki m bodoči reorganizaciji vodilnih organov Zveze komunistov Jugoslavije, člani CK bodo verjetno sprejeli tudi sklep o volitvah delegatov za 9 kongres Zveze komunistov Jugoslavije in razpravljali o načinu proslave 50. obletnice Zveze komunistov Jugoslavije. Poročilo o delu predsedstva in komiteja bo dalo članom CK možnost, da razpravljajo podrobneje tudi o aktualnih političnih vprašanjih. Nič manj zanimiva ne bo tudi razprava o bodoči organizaciji vodilnih organov Zveze komunistov ln o ideji, da se s statutom, ki bo predložen 9. kongresu uvede instl (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska javnost od samega začetka s simpatijami spremlja spremembe na češkoslovaškem. Privržena politiki enakopravnih odnosov med državami, posebno med socialističnimi, in dosledna stališču, da vrsto japonski turistični urad, pf1 dni kasneje pa je bomba eksplodi' rala na sedežu kubanskega odpv slanstva pri OZN. * * * REGGIO CALABRIA, 15. — P® teklo noč so neznanci napravil* atentat na gradbeno podjetje, l gradi del avtoceste sonca Salem«' Reggio Calabria. Neznanci so z di' namitom pognali v zrak motor žel' Java, ki je služil za gradnjo veli' kega mosta nad hudournikom Sft' lazza na področju Bagnare. Policij* in karabinjerji so uvedli preiskav* Od 22. do 27. julija bo na obalnem področju od Ankarana do Portoroža Jugoslovanski folklorni festival, na katerem bodo nastopali svetovno znani ansambli Taneč, Kolo in Lado, ansambel »Gradi mir Mi-hajlovič* iz Beograda, ansambel »Joža Vlahovič* iz Zagreba, sedem manjših folklornih skupin iz Istre in Dalmacije, kot gost pa poljski ansambel «Halka» iz Lublinca, vsega 450 oseb. Prireditve bodo v Ankaranu, Kopru, Izoli in v Portorožu. Veliko zanimanje vlada za večer izvirne folklore, ki bo v ponedeljek, 22. julija v Kopru, še večje pa seveda za zaključno prireditev v soboto, 27. julija v Kopru. Zaključ-nb’ prtrediteč^bd prbriašala jugoslovanska TV, posneli pa jo bodo tur di za razne evropske TV. Letošnji festival je že deveti po vrsti. Prireditelji, to je Obalna turistična zveza, pa so že začeli s pripravami za naslednjo, 10. jubilejno prireditev. Jugoslovanski folklorni festival na Koprskem je edina tovrstna prireditev v Jugoslaviji in se je močno uveljavil tudi v mednarodnem merilu. V raznih evropskih državah do skrajnega severa je vzbudil veliko zanimanje, pripomogel je znatno k spoznavanju bogate kulturne tradicije jugoslo- vanskih narodov, obenem pa opravlja učinkovito propagando za turizem za številne inozemske turiste, ki so ob tem času na istrski obali. Je to najlepša in najbolj zanimiva prireditev, edinstveno doživetje. Na večeru izvirne folklore, ki nosi naslov «Zemlja-Človek-Ples» bo predstavljena jadranska folklora. To bodo prikazale izvirne grupe iz raznih krajev dalmatinske obale in njenih otokov. Osem grup bo izvedlo program, ki bo zanimiv ne samo za folklorne strokovnjake, ampak tudi za vse tiste občane in turiste, ki jih iz kakršnihkoli razlogov zanima in privlači stara kultura naših narodov. če11 bo' večer izvirne folklore bo-j»at tudi po _ številu nastopajočih skupin"' bosta na sporedu amaterskih skupin to leto nastopila le dva ansambla «Gradimir Mihailovič« iz Beograda in »Joža Vlahovič* iz Zagreba. S tem pa ne bo v ničemer zmanjšana vrednost večera, saj bomo imeli možnost gledati in ocenjevati tisto stopnjo amaterizma v folklori, ki se je močno približala izvajalski stopnji poklicnih ansamblov. Celotno prireditev bo popestril »festivalski gost*. To bo priznani folklorni ansambel «Halka» iz Polj- iiiiiiiimiMiimiiiiiiiMiiiMiiiiitimHiiMMiiiiiuiimiimiiiiuuimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHimiiniiiiiiifiiiMiiaiimiiii Nekai drobiža iz rvezije Moda je pač moda. Krila se krajšajo, zato pa se daljšajo škornji Cerkev v Križcih v Ravenci, kjer Je tudi pokopališče ravenske župnije, bodo popravili. Dobila bo popolnoma novo streho z ostrešjem v macesnu. Zunaj bodo postavili zvon, ki bo na električni pogon. Zvonil bo vsak večer v spomin pokojnih. Zunanje stene bodo obložene s poldrugi meter visokimi marmornatimi ploščami, ki bodo na njih vklesana imena vseh Rezijanov, padlih v vseh vojnah. Vseh 14 kapel križevega pota bo popolnoma spremenjenih. Odtsranili bodo o-mete in postavili namesto slik kamnite reliefe, ki bodo kazali posamezne postaje križevega pota. Cesto do kapel so že razširili. Ob dnevu praznika dreves so zasadili dvesto smrečic v ozadju smrekov gozd še povečal lepote tega kraja. Ljudje so žrtvovali že ga kraja. Ljudje so žrtvovali že precej ur prostovoljnega dela, da bi olepšali Kalvarijo in sploh celotno podobo Križcev. Dela bodo končana verjetno proti koncu poletja. V blagajni imajo milijon 450.000 lir, z vseh strani Jim prihajajo zlasti od emigrantov veliki denarni darovi. Nekatere družine so darovale po sto tisoč lir, tako družine Pugnetti, Buttolo, Beltrame. Vseh padlih in pogrešanih Rezijanov ravenske župnije je okoli 160. še ko Je bila zima so se zbrali v hotelu Rezija družinski poglavarji. Bilo jih je okoli 90. Razpravljali so o delu pri cerkvici na Kamici, končanem asfaltiranju trga pred glavno župno cerkvijo, o delu okoli cerkve na Bill (svetem Juriju) in o prodaji starega stanu na Križcih. V Parizu živi profesorica Mirjam di Battista iz Liščaca. Ves prosti čas posveča slepcem. Ona neprestano daje pobude za razne akcije v prid slepih. Tudi VI. mednarodni kongres slepih v Rimu lanskega avgusta je bil po njeni pobudi. V zaključnem govoru so govorniki slepih poudarili: «Ce smo tukaj na tem kongresu, Je zasluga nekoga, ki si je to zamislil, če imamo križarsko vojno za slepce, dolgujemo to Mirjam di Battista.« Gospa Mirjam se čuti mnogo vezana na Rezijo in to čutijo posebno ljudje v Li-ščacu. V prvih mesecih tega leta je v ravenski župniji deloval samo register za mrtve, niso pa zabeležili nobene poroke in skoraj nobenega novorojenčka. Umrli so pa Co-lomba Chinese iz Gozda, Ana Micelli Bortolotti na Bili, v Milanu je umrla Ana Pitocco Giu-siti iz Njive: dalje so umrli Gio-vanni Ohinese, Lina Sizman, stara 91 let. Prav iz Rima so pripeljali truplo umrlega Alda Valente, ki je zmerom živel zunaj Rezije, a je želel biti pokopan v Križcih na domačem pokopališču. Iz Liščaca je umrla Marija Di Lenardo Buttolo, iz Njive Luigi Buttolo in končno v Podklancu je umrla babica Rezije Marija Micelli pri 93. letih. Skratka samo zvonenje navčka za pogrebe mrtvih in nič porok in nič otroškega joka. V Soltaici je umrl Evgenij Buttolo, rodil pa se je Pavel Velin Pielich. Zunaj Solbice sta se poročila dva para, eden v čer-vinjanu, drugi v Vidmu. Družinski poglavarji iz Solbice so vložili posebno peticijo na deželnega in pokrajinskega predsednika ter še na videmskega predsednika, da bi dobili podporo za asfaltiranje ceste od mosta Za mlin do Solbice. Usmilila se jih je pokrajina in odobrila načrt in dala 25 milijonov lir podpore. V vsem preteklem letu so imeli v župniji Solbici 4 rojstva, 5 porok, 6 mrtvih. Prebivalcev v župniji Solbica je bilo lani 404, pri zadnjem ljudskem štetju leta 1961, torej pred 7 leti pa še 738. V primeri z letom 1966 pa je padlo število prebivalcev za 13 oseb. Z zamudo štirih mesecev so na pomlad odprli novi otroški vrtec v Solbici. Obiskuje ga 20 otrok, vrtnarica v vrtcu pa je Dina Qua-glia. Zanimivo Je, da je šla na veliki petek procesija križevega pota po ulicah predmestja Les, prihodnje leto pa bo v borgo Ves. Taka je Solbica. a. r. ske, ki je dosegel na lanskem državnem tekmovanju prvo mesto in je nosilec mnogih odlikovanj. Zaključni večer festivala bodo izvajali kot običajno, mnogim dobro znani ansambli Lado, Taneč in Kolo. Zopet se bodo na koprskem trgu zvrstili plesalci treh priznanih folklornih ansamblov v slikovitih narodnih nošah. Program IX. jugoslovanskega folklornega festivala je naslednji: 22. julija — ponedeljek KOPER, Titov trg ob 20.30. Večer izvirne folklore Zemlja-Clo-vek-Ples. Izvajalci: Viteško udru-ženje KUMPANIJA Blato-Korfiu-la, RUDAN Zminj, CRES Cres, TD PAD Pag, FILIP DEVIC Split OSOJNIK Dubrovnik, MATE BA-LOTA Pula, MATIJA GUBEC Ta-vankut. 23. julija — torek PORTOROŽ, pred Ljudskim domom ob 20.30. KUD GRADIMIR MIHAJLOVIC iz Beograda. ANKARAN, hotel Adria, ob 20.30. KUD JOŽA VLAHOVIČ iz Zagreba. 24. julija — sreda KOPER, Titov trg ob 20.30: — skupni nastop ansamblov GRADIMIR MIHAJLOVIC in JOŽA VLAHOVIČ. 25. julija — četrtek KOPER, Titov trg ob 20.30: festivalski gost HALKA ansambel pesmi in plesov iz Lublinca — Poljska. 26. julija — petek PORTOROŽ, pred Ljudskim domom, ob 20.30: LADO folklorni ansambel Hrvatske iz Zagreba. IZOLA, v letnem kinu ob 20.30: TANEČ ansambel narodnih plesov in pesmi iz Skopja. ANKARAN, hotel Adria ob 20.30: KOLO ansambel narodnih plesov in pesmi iz Beograda. 27. julija — sobota KOPER, Titov trg ob 20.30: zaključni večer IX. jugoslovanskega folklornega festivala JUGOSLAVIJA PLEŠE IN POJE — skupni nastop ansamblov Taneč, Kolo in Lado. LE HAVRE, 15. — Zaradi manjšega prometa na Seini med francoskim državnim praznikom, se je 71-letni urar Robert Poissel odločil, da preplava reko med Gaillo-nom in Les Andelysom kakor to dela vsako leto. 8 km dolgo progo je priletni možakar preplaval v dveh urah. MOSKVA, 15. — Danes so s poletom Iljušina 62 sovjetskega Aero-fiota uradno otvorili «zračno progo koeksistence« med Moskvo in New Yorkom. Do uvedbe letalske proge je prišlo po desetletnih pogajanjih, ki so potekala, glede na trenutni politični položaj, na ((obroke«. Končno so se sporazumeli in danes zjutraj je letalo odpeljalo 100 funkcionarjev in novinarjev proti nebotičnikom Manhattan®, kamor je prispelo po 12 urah in 40 minutah poleta. Sovjetske spremljevalke, stevardese, so se v svojih elegantnih modrih oblekcah rade volje postavile pred domače in tuje fotografe, ki so hoteli spraviti na filmski trak slovesni trenutek. Med sovjetskimi potniki je bil tudi načelnik mednarodnega odseka Aeroflota Aleksander Bese-din, ki je na tiskovni konferenci izjavil, da predstavlja nova proga nov korak proti cilju, ki si ga je zadala sovjetska letalska družba, to je uvedba prog z državami Južne Amerike in ((globalna« povezava, ki naj bi z že delujočo progo s Tokiom sklenila «obroč» Aeroflota okoli sveta. Zaradi številnih političnih dogodkov, ki so zastrupljevali ozračje med Ameriko in Sovjetsko zvezo, kot na pr. vprašanje Kube, Berlina, letalskega vohunstva, so se pogajanja zavlekla celih deset let. Sicer tudi sedanji poleti ne odgovarjajo dogovoru, ki predvideva direktni polet SZ - ZDA in obratno Sovjetska letala bodo namreč sedaj pristajala v Montrealu, ameriška pa v Kjobenhavnu. Na podlagi rezultatov sedanjih poletov bodo prihodnje leta sklenili, če se izplača uvedba «non stop« poletov med Airport Kennedy in Šeremet-jovo dvakrat na teden. Komisiji, ki sta razpravljali o tej zračni zvezi, ki Je zaradi stikov med obema državama velike psihološke in simbolične vrednosti, sta se znašli pred številnimi ovirami. Otvoritev proge bi morala biti že maja lani, a so Jo odložili, ker so Sovjeti pripravljali letalo Iljušin 62, Američani pa so hoteli še prej poskusiti in pregledati novo letalo, ki ga postaje in letališča niso poznale. Zadeva je sedaj stekla in Jutri bo pristalo na moskovskem letališču Seremetjovo letalo družbe Pan amerioan, s katerim bo prišel v sovjetsko glavno mesto na čelu ameriške delegacije bivši poslanik ZDA v Sovjetski zvezi Charles Boh- len, ki je sedaj državni nik za politične zadeve. podtaj- V PREDMESTJU NEAPLJA Velika miš ugriznila otroka NEAPELJ, 15. — Medtem ko je spal v svoji zibelki je velika miš ugriznila v roko 7 mesecev starega Francesca Nardija, ki stanuje s starši v predmestji. Neaplja. O-trokovo kričanje je privabilo oče-1 neje v 10 dneh. ta, ki je hotel ubiti miš, ki je prišla v pritlično stanovanje skozi priprta vrata. Otroka so odpeljali bolnišnico, kjer so ga sprejeli pridržano prognozo. SALERNO, 15. — Po zaužitju slaščic se je 37 deklic od 6 do 12 let, ki so v koloniji v Salernu, začelo pritoževati nad hudimi želodčnimi krči. Dekletca so odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili vso potrebno pomoč. Razen dveh, katerih stanje je resno, bodo druge okrevale v 5 ali najkas- Med vveekendom v Franclji 101 mrtev in 934 ranjeni! pri prometnih nesrečah PARIZ, 15. — Ob priliki vveek®1 da med francoskim državnim pr nikom 14. julija je bilo zaradi P® metnih nesreč 101 mrtev in 934 r* njenih, od katerih 563 hudo. BONN, 15. — Neki avtomobili* j? z vso hitrostjo treščil s svoji* avtom v skupino paralitičnih f*® tov in deklet, ki so se na vozič**' vračali z izleta. Nesreča, ki je te* jala smrt dveh deklet v starosti * in 17 let in 17-letnega fanta, ’ je pripetila na cesti WeissenbrUfl Altdorf blizu Nurnberga. Pregl' krvi je pokazal, da je avtomobil' zaužit precejšnjo dozo alkohola. MADRID, 15. — Madridska P* licija je odkrila skupino tihot«! cev s ponarejenimi 100-dolarski1* oankoved. Baje so ti imeli zveze Ameriko in raznimi glavnimi ®( st1, evropskih držav. Policija je tirala kubanskega državljana nuela Garcio Banga in neko A®* ričanko kubanskega porekla, ? katerih je odkrila 10.000, po mne® izvedencev, zelo spretno ponareJ* nih dolarjev. Bango je večkrat Pjj potoval Evropo ln Ameriko, ven® kaže, da ni imel preveč srečne r0*' Do sedaj se mu je posrečilo skup* s spremljevalko razpečatl v madfjj skih restavracijah samo dva F dolarska bankovca. V Lake Havasu City je prišla prva pošiljka londonskega mosta, ki so ga razstavili in ga prepeljali v Ameriko, kjer ga bodo ponovno sestavili po originalu v mestu na meji med Arizono in Kalifornijo. Delo pri sestavi mosta, ki bo ohranil prvotno ime »London Brid-ge», nadzoruje predsednik odbora, ki ga je odkupil, Joe Combs llllflllllllllMIIIIIIIItllllllllllllirnilllllllllllllllHIIIIIIlIlHlIlllllllllllllllllllllllllltimilllllllllllllllHII/IIMIIIIIIIIfllllllllllllllllllMItmillllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIlIllIlliiilllllillllllllllllMIllMllIllIlllllilllIllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIimilllllll"1 V CAPETOVVNU Kongres zdravnikov o presaditvi srca CAPETOWN, 15. — Zdravniki', sodelujejo na kongresu o preš® vi srca, so ostro kritizirali Pf‘ log avstralskega zdravnika dr. fitha, češ, da bi morali srca “ houmnih presaditi v osebe, ki bolj koristne družbi. »Mislim*' rekel ameriški dr. Adrian K®*? witz, »da je ta ideja nečiov® in kot zdravnik sem proti n* Zdravnik mora narediti vse, ka(. v njegovi moči, za svojega pa® ta, pa če je ta rdeč, črn ali ’ ler., plešast ali bujnih las, h«, ali revež ali slaboumen. Zdrav, ima častno nalogo ir> mora ®*, na presaditev le, k>> je gotov., je darovalec gotovo mrtev. Is® mnenja so bili tudi drugi zdra ki. rt** V SOBOTO ZVEČER SREDI BEOGRADA Tempirana bomba v kinu XX. Oktober Nad 87 ranjenih oseb - Preiskovalni organi že na sledi zločincu? BEOGRAD, 15. — V soboto zvečer je v kanodivoraind XX. Oktober v Balkanski ulici v Beogradu, v središču mesta eksplodirala tempirana bomba, kd jo je verjetno podtaknila zločinska roka, kd pripada skupini terorista emigranta Ivana Jeliča, ki je 23. maja podtaknil 2 tempirani bombi na beograjski železniški postaji. Eksplozija bombe, ki je bila postavljena v središču dvorane, je med 213 gledalci, večinoma mladih, ranila 87 oseb, med njimi 13 hudo, od katerih so trije še vedno v nevarnem stanju, čeprav se Je danes občutno izboljšalo. Med hudo poškodovanimi je tudi 19-letna absolvent ka srednje tehnične šole Magdalena Novakovič, ki so ji zaradi hudih poškodb morali amputirati obe nogi nad kolenom. Eksplozija je močno poškodovala tudi samo dvorano, ki Je bila nedavno obnovljena. Na srečo, niso nepoškodovani gledalci izgubili glave, temveč so takoj skupno z osebjem kina priskočili ranjenim na pomoč in začeli gasiti požar, k: je izbruhnil pri eksploziji. Na mesto nesreče so takoj prispeli gasilci, osebje za hitro pomoč in miličniki, ki so pomagali ranjenim in jih prepeljali v bolnišnico Vest o zločinski akciji je izzvala splošno zgražanje in veliko o-gorčene Jugoslovanske javnosti, ki zahteva strogo preiskavo in neusmiljeno kaznovanje zločincev. Sprejeli po ukrepe, da se zadeva čim prej razčisti in da se najdejo organizatorji tega nezaslišanega zločina. Preiskava Je med drugim usmerjena na moškega, starega o-krog 30 let, ki je neposredno prea eksplozijo zapustil dvorano. Preiskovalni organi razpolagajo s precej točnim, opisom te osebe. j Na tisoče šterlingov zgube na leto Proučujejo možnost obdavčenja minikril LONDON, 15. — Minikrila zelo zaskrbljujejo angleške finančne organe. Ta del obleke ni samo ((izzivalen«, temveč — kar je za gospode iz davčne uprave še najbolj resno — predstavlja utajitev davkov. Zaradi minikril, je popolnoma resno izjavil davčni funkcionar, ki niso podvržena plačilu takse pri nakupu, ostaja zakladnica njenega Veličanstva brez tisočev in tisočev šterlingov na leto. Funkcionar je obrazložil, da je treba nakupno takso plačati le za oblačila, ki presegajo dolžino 609,6 milimetrov. Vsa oblačila, ki ne dosegajo te mere, Jih imajo za otroška In zato niso obdavčena. Kot Je znano je dolžina normalnega minikrila med 330 in 508 mm. Ker Angležinje zelo rade nosijo minikrila, je davčna uprava začela premišljevali o možnosti, da bd ((skrajšala davkov oproščeno dolžino«, vendar do danes še ni ničesar sklenila. «Nekaj bomo kmalu napravili« je izjavil funkcionar, »vendar ne vemo še kaj.* ZARADI PREVELIKE VROČINE V Veroni in Neaplja sta dve osebi znorel V Pistoii so pismonoše napovedali stavko VERONA, 15. — Danes je zaradi velike vročine znorel 40-letni f.rgo-vec Luigi Gironi, lastnik majhne krajevne industrije. Njegovi sorodniki, ki so se ustrašili čudnega vedenja moža, so poklicali bolničarje Rdečega križa. Gironi pa ni pustil nobenega k sebi in jim je grozil z velikim kuhinjskirr! nožem. Ker ni bilo drugega izhoda, so poklicali policaje, a tudi ti niso imeli več sre če. Ni bilo drugega kot uporabiti solzilne bombe. Moža so res prisilili, da Je zapustil kuhinjo, vendar se Je zatekel na balkon in grozil, da bo skočil v globino. Na kraj so prišli tudi gasilci, ki so ga po petih urah vendarle onemogočili In ga Izročili reševalcem Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico. • * • NEAPELJ, 15. — Zaradi neznosne vročine je danes znorela tudi 28- letna Emiila Morra, ki je šla C Iz stanovanja in se začela brezs^ no sprehajati po Ul. Camaldoli- *j šotni so poklicali na kraj 1n gasilce, ki so se morali P®) potruditi, da so spravili goloJJj sko v avto, s katerim so jo o", ljali v umobolnico Morvillo, kj® jo sprejeli na opazovanje. PISTOIA, 15. — Zaradi prevoj vročine so pismonoše v Pištoli nili začeti stavkovno gibanje- , stola bo tako ostala dva dni pošte. Stavkajoči trdijo, da J*j mogoše delati v pisarnah, v K rih je zaradi šip in kovinske be grozno vroče. Zato je brez J* dilnih naprav nemogoče vsaj podnevi, v sobah. organi so začeli proučevati z#*^ pismonošev. Dialog pod pokroviteljstvom NATO Grško - turški sporazum o manjšinah Večna prisotnost sence ciprskega vprašanja - Brez pridržkov ob strani atlantskega pakta - Najmočnejši dejavnik: prisotnost sovjetskega brodovja v Sredozemlju ATENE, julija. — Grško-turški razgovori v Londonu o vprašanju Nacionalnih manjšin so v Atenah zbudili največjo pozornost. Prav-tako v Turčiji. Fazgovori in sporazum o nacionalnih manjšinah Predstavljajo ((ohrabrujoč napredek« v procesu popuščanja grško-toirške napetosti. Postavlja pa se vPrašanje, zakaj so v Ankari tako zadržani? V zgodovini nasprotij od izbruha ciprske krize do danes je treba iskati vzroke neenakega poudarjanja stvarnega pomena in obsega doseženega zbližanja. Grčija je pod vojaško vlado bila primorana na odstopanje ter izgubo pozicij v od-hosu do Turčije. Neuspešna pobuda v zvezi s sestankom premierov na reki Marici oktobra lani, kjer je bil zavr-nJen grški načrt o rešitvi ciprskega vprašanja, je bila dopolnjena še z dejanskim umikom s ciprskega prizorišča po eksplozivni Itrizi konec lanskega leta. Sedanje stike pa je moč oceniti kot nekakšno ponovitev, namreč kot ponovitev pobude in, kar je še važnejše, kot ponoven pristop k ciprskim političnim dogajanjem. Nar se tiče sporazuma o manjšinah je treba poudariti, da so težkoče, ki se porajajo na tem Področju, samo obrobni refleksi °3rednjega ciprskega žarišča v Krško-turških nasprotovanjih. U-resničltev in važnost sporazuma odvisna od rezultata pogajanj, hi jih te dni na Cipru vodijo vo-ditelji obeh narodnosti, če pa tu ho sporazuma ne bo prišlo, je ne-°?ibna ponovna zaostritev v odno-6;h narodnih manjšin, do če-svr je v Preteklosti ob podobnih priložnostih vedno prišlo. Hazvoj grško-turških odnosov je dokazal, da so le-tl v največji rr,erl. če ne izključno, odvisni od razvoja ciprskega vprašanja. Me-ato Grčije v teh odnosih do Tur-41Je Je določeno od položaja, ki ga Je bil ustvaril vojaški udar. Syoje odnose do rešitve ciprskega Vprašanja in nasploh stališče do krhlje, Atene ocenjujejo ter u-^jnerjajo na osnovi interesov A-•antskega pakta na Sredozemlju. EdIhole v takšni orientaciji najdejo atuisel svoje opredelitve, kar pač |° najbolje odgovarja potrebam ter stremljenjem zunanje in no-tranJe politike. se vedno Je aktualno tud! pri-n&nje režima od strani nekaterih Zveznikov, ki pa so ga po drugi P*atl sprejeli kot vojaškega part-^rJa. Zaradi tega se z omenje- dveh zasedanjih NATO je celo predstavljala eno od glavnih točk obravnavanja, po onem v Reykja-viku pa sta se v Londonu sestala grški in turški zunanji minister. Nastopivši kot zastopnik nato-vih koncepcij, Grčija namreč ni hoteia zaščititi samo svojih interesov na Cipru ter okrepiti svoj notranji in zunanjepolitični položaj, marveč tudi da bi takisto ponovno pomagala napasti tezo, kako da bi prijateljstvo soseda moglo Turčiji zagotoviti večji občutek varnosti od onega, ki ga lahko nudi NATO. Namen je dokazati nasprotno: da sta Grčija in NATO edina zaščitnika Turčije. M. KOCEV Urama na Bližnjem vzhodu se ob pomanjkanju treznega političnega čuta od strani napadalnega Izraela utegne spremeniti v novo tragedijo in ponovno žarišče nevarnosti za svetovni mir. Arabska gverila se čedalje bolj širi in krepi.. Na sliki vidimo arabskega borca v akciji Vprašanje staranja še ni rešeno Prastara sta težnja in želja ljudi, da bi zaustavili staranje svojega telesa. Nekoč se bosta morebiti uresničili, toda ne še tako kmalu. Prej bo treba še odkriti in obvladati marsikatero naravno skrivnost, ki jih v neznanem številu skriva naše telo. Tako je npr. na voljo večno prizadevnih znanstvenikov odkritje tajnosti tako imenovane snovi «DNA», ki še ni osvetljena, snovi, ki Je temeljne važnosti v preučevanju dednosti in nasploh življenja. O tem Je globoko prepričan dr. Howard J. Curtls, biolog ustanove ((Brookhaven National Laboratories)), ki je pred kratkim proučeval vlogo dezokslrlbonuklein-ske kisline v organizmu. Teza dr. Ourtisa, ki jo Je prikazal nedolgo tega na neki konferenci na univerzi Laval v Que-becu (Kanada), Je namreč, da so staranje in vse z njim povezane bolezni odvisne od postopne spremembe ravnovesja «DNA». če bi, potemtakem, bilo moč nadzorovati to ravnovesje v smislu njegove ustalitve, bi obenem bilo moč nadzorovati tudi učinke oziroma posledice, ki jih leta po- vzroče v ljudeh in živalih. Naloga «DNA» Je, da na izredno tesnem prostoru združi vse informativne elemente, potrebne za nadzorovanje strukture in delovanja katere si bodi celice telesa. Utegne se zgoditi, da kaka celica na posledicah omenjenih sprememb «DNA» umre in je ni več moč nadomestiti. V glavnem se to dogaja z možganskimi celicami. V tem primeru se starost izraža s ix>stopnlm izgubljanjem spomina. Takisto se lahko zgodi, da te motnje v ravnovesju «DNA» namesto smrti celice povzroče njeno obolenje, kot npr. v primeru raka. Na vsak način opravlja «DNA» izredno delikatne in važne naloge. Povezava med «DNA» in staranjem je bila od dr. Ourtisa odkrita na osnovi ugotovitve, da pri živalih s kratko življenjsko dobo «DNA» kaže manj ustaljene značilnosti kot pri onih z daljšim življenjem. Snov «DNA» Je moč proizvajati tudi na sintetični način v laboratorijih. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dve zelo zanimivi skupinski razstavi nih Pozicij — brezpogojne podpore ATo ter potrebe po okrepitvi a-ahtskega zavezništva v Sredo-,^'Ju v trenutku, ko se je tu po-(jl' arkum. ■j i :af entov so potekal: london- 6ki razgovori. lzk °nitl pr°Pad"h oktobrskih po-p^Usih, da bi dosegli zbližan je s omočjo natove rešitve ciprskega 8<&. tak&Jan^a' Je bil° poudarjeno, da 11 ]st(0 ^lja kot Turčija pri pečata bof 'iV. misj V tak-** ln BolSariJe ln da hi kot hlk^1 tnora|i sodelovati, pri čemer sten °r 01 mo4 opravičiti koeksi-Je že6 zavezn'®tva in napetosti, ki Povm 1)11211 vo-'n?- To dejstvo Pa Se yJctSkUeJe da sta obe pod prlti- svojo težo s pojavom so- G se8a brodovja v Sredozemlju. Pdart ln TuriJ|Ja ne s™61®’ P°- r8 JaJ° na grški strani, ostati odušnl spričo take nove situa-p v PJuni soseščini, v sr-ftnost sovjetskega brodovja Po- Ozemlju ni nič izgubila na enu- Nasprotno, na zadnjih Z drugo razstavo «Razmnožena umetnost* nova galerija «L,a Lan-terna» morda že nakazuje značaj svoje rgzstavnosti, k: naj bi bila, za razliko od ostalin tržaških ga lerij, v prikazovan.j. dosežkov likovne umetnosti drugih narodov. Po delih rusko-francoskega slikarja Erteja se tam sedaj lahko seznanimo z najsodobnejšo angleško grafiko mlajših ustvarjalcev, ki je prva te vrste v Trstu. Sicer je marsikdo pred let: v Benetkah v palači Grassi verjetno že videl večje slike nekaterih od teh petnajstih grafikov, ki so Agers, Caulfield, Bernard Cohen, Alan Davie, Denng, Dine, Hamilton, Hockneg, Hodgkin Allen Jones, Eduardo Paolozzi, Scott, Sergleg, Self in Richard Smith. Razgledan obiskovalec koj ugotavlja, da ameriški likovni preobrat pop m op arta ni šel neopazno mimo imenovanih grafikov. So pate-Hta preobrat v nekem smislu evropeizirah s tem, da so ga nadalje preoblikovali z večjo resnostjo dela, ki jo pač pogojuje močnejša umetniška tradicija. Vendar pa v strogi jasnosti zasnov teh listov ne zasledimo nizanja razumsko-čustvenih sestavin, ki naj bi sprostila literarno-so-cialna razglabljanja čeprav se v njih čuti nemimi utrip našega časa, pa v njih le prevladuje pretežno čisto veselje do razmnoževalne risbe, kjer odloča neposrednost igre črt in barv, ki pa npr. kot pri Bernardu Cohenu prehaja že v bujno klijoči izrazni avtomatizem razpletanja sledeč neprera-čunanim pobudam nastanka risbe same v raznih fazah njene do-vršitve. Drugod se ta komplicirana igra prav kmalu zaključi v ploskovno omejene oblike, ni nakazujejo zna-kovnost rastlinskega in telesnega izvora, kar prihaja do vidnejšega izraza posebno v listih Houiarda Hodgkina in V/illiama Scotta. Fragmentarnost taKo kompliciranega obraza naše dobe prihaja kot sanjski podsta- na različne načine do veljave, celo v grobi stvarnosti stripov, kot je to primer pri Paolozziju, ki pa vendar, kot piše v uvodni besedi kataloga znameniti kritik. Marco Valsecchi, vnaša smisel veselega sodelovanja k našemu življenji kot takemu. Ne laskajo pa se ti mladi grafiki likovni estetiki in vsebinski etiki naših očetov. m • * 35 del z ex tempore slikarskega tekmovanja za nagrado Monte-bello», ki ga je priredila 30. junija galerija Barisi, visi sedaj v njenih prostorih v lllici Rossetti. Visoka prva nagrada in ostalih 37 daril tržaških tvrdk je privabilo kar i8 slikarjev kljub visoki poletni vročini. ra pa je verjetno preprečila udeležbo v žirijo najavljenih kiparja Marcella Mascheri-nija in slikarja Edvarda Devetto. Nadomeščala sta ju zato slikar Spozna- vajmo skrivnosti narave Dve teoriji o vzrokih potresov Sabino Coloni in kritik Carlo Milic. Pod vodstvom predsednika žirije, znanega zbiratelja tržaškega slikarja Princivallija, in ob sodelovanju kiparja Uga Caraja, slikarja Rossignanija in Milka Bambiča so bili zapovrstjo nagrajeni: S prvo nagrado galerije Barisi 150.000 lir Bruno Ponte za sliko Mkno na velesejem», s srebrno kolajno zavoda za turizem in 20 tisoč hrana, dar tvruke Ciano Co-lori, pa Giuseppe Furlan, dočim je prejel pokal n ne bo prijeten Sestali Bik , 2 osebo, ki jo imate radi. Kovor« (o,d 21.4. do 20.5.) Razmere neu.' ■ k' nnogli uspeti. Vendar-na Ldl"e ho prav Pridobili boste Dvrvi h- Se wČKA (od 21.5. do 22.6.) Če Vorninv P°si"sči dobit: zvezo z odgo-šitj. vj* krogi, se boste poslovno repi a ,,e hodite ljubosumni. 'jena , (adne slabosti ali zaradi stro 6 llce hitrosti, zavozil na levo an ceste, v tistem trenutku pa liett nasProtno smer privozila «giu-v kateri so se peljali trije * T * s Krasa bila en^e Je bilo silovito: avtomobil« bila skoraJ popolnoma raz-teff« ”uka je sunek vrgel iz odipr-ohiZs avt<>mobila na cesto, kjer je k«i 1 s hudimi poškodbami, ne-gJtttoPt pozneje pa je izdihnil a® zloma lobanje jn izgube možake tekočine. Poirjhenlče, ki so bili samo laže avi„2?ovanl' so z gasilskim rešilnim boinf?0bilom odpeljati v splošno i °°. 20-letnemu Marinu Kra-šlfoi? ^rebč 62 so tu ugotovili po-8a n m P° ielu in P° obrazu ter ffignUrtau na nevrokirurškem od-žaii * Na istem oddelku so pridr-hieu«?1 22-letnega Teodorja Suš-dovo^ lz Tr€*bč 168, ki se je pošiko-Ji foiP0 Slavi, čelu in rokah. Tret-leoo n’ kletni Mirko Milič Iz Ma- ii>-ieum ivurao ivimc jz .vrnili nRe,pna 12, se Je udarh P° des-Jell « ’ zaradi česar so ga sprest vV.ortopedski oddelek, vsi trije 10 morali zdraviti od 7 do t1 kraj nesreče so prihiteli agen-j. Prometne policije in sodnik dr. aiiarini, ki je dal dovoljenje za ^str&nitev trupla nesrečnega Vuka. Van»*onca iz Barija, 69-letni Gio-žen« 1 PuS'iose in njegova 60-letna Doni A<3ele sta se z avtomobilom bift o64**8, na križišču med ulica-čiin Petronlo in Oonti, kjer sta tr-ietnt V»„riat 1100, ki ga Je vozil 47-Zoie arl° Paolini iz Trga Glariz-ramiPri trčenju se je Pugiiese reber0 zatJ1Ju ter 61 zlomil nekaj Poškilin j ® 8o v a žena pa se je laže r®šllni °Vala po r°kah ih nogah. Z zako«lTn v°zom finančne straže 60 hico ,a odpeljali v splošno bolniš-hevrnk- er 80 moža pridržali na *o ^dnirškem oddelku s progno-«o Juvanja v 40 dneh, ženi pa hbdlu prvo pomoč. Padca z mopedom Itrith*, Nabrežju Grumula pred popoldni bazenom se je včeraj poletni ® okrog 16.30 ponesrečil 24-Loni hJ°Pedist Eddi Benvenuti z s koi» e ooste 171/6, Mladenič je hico ‘®som mopeda zavozil v trač-tla n“?leznice ter se prevrnil na *at)esH tern Pa si je zlomil levo ke ioie’ si izvinil palec desne ro-spiošn' i5e udaril po kolenih. V Spremo bolnišnici, kamor ga je po-bo jiv1 mimoidoči avtomobilist, se *dr«i,ufal na ortopedskem oddelku aS* 40 dni. di 22 iltil0dobne nesreče Je bil tu-Ui. platni Enrico Fontanot iz Milj, pedn °harich 78. Ko se je na mo-r‘°vani» al v bližini svojega sta-sti _^a> je zaradi nenadne slabo-se Q*“bil oblast nad vozilom ter v°kim d 1 na cesto. Z rešilnim l.lali V, Bdečega križa so ga odpe-(jotoviii bolnišnico, kjer so mu u-ter »i1 udarce po glavi in obrazu žali VIno Pri levem ušesu, Pridr-delku , ?a na nevrokirurškem od-tri ted^',er se bo mladenič zdravil Kot smo povedali, so si zdravniki zaradi hudih poškodb pridržali prognozo. Mož ponesrečenke je ostal nepoškodovan, škoda na avtomobilih je precejšnja. Upokojencu so ukradli tri hranilne knjižice v prenočišču v Ul. Gozzi Priletni upokojenec, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul. Gaspare Gozzi, je bil pretekli večer žrtev tatu. Mož, 62-letni Santo Zotti, je pozabil jopič v stranišču prenočišča in ko se je vrnil, da bi ga vzel, ni bilo jopiča nikjer. Agentom letečega oddelka, katerim je tatvino prijavil, je Zotti povedal, da je imel v žepu jopiča tri hranilne knjižice: na eni je bilo 1.986.000 lir, na drugi 940.000, na tretji pa 400.000. Preiskava je v teku. Paolo Giorio, ki stanuje v Ul. Mu-ratori 20. Ko se je peljal po Ul. Cattaneo, je mladenič zavozil preveč na levo in trčil v nasproti prihajajoči fiait 600, za volanom katerega je sedel 33-letnl Ferruccio Bossi iz Ul. Commerciale 154. Mladenič, kt se je po trčenju pre/rnil na cesto, se Je udaril in rani! po obrazu ter si pretresel možgane. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. Hud padec Včeraj okrog 14.30 se je na delu ponesrečil 47-letni Antonio Giuris-sevich, ki stanuje v Ul. Valmau-ra 2. V industrijskem pristanišču je prevažal zaboje Pepsi cole, ko je po nesreči stopil na prazno stekleničko in padel na tla, pri tem pa si je zlomil levo zapestje. Njegovi kolegi so ga z avtomobilom ...... . i pospremili v splošno bolnišnico, Vespist trčil v avto kjer so ga pridržali na ortoped- Včeraj malo pred 9. uro se je z skem oddelku s prognozo okreva-vespo ponesrečil 17-letni študent Inja. v 50 dneh. nimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiHiiniiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiii V NEDELJO S 600 KOPALCI Prvi «sončni vlak» Ljubljana - Koper Poslej bo (sončni vlnk» vozil vsako nedeljo, mogoče pa tudi v sobotah in praznikih - Slovesen sprejem v Kopru ^r*ačanka hudo ranjena Portorožem in poprom do kat'1' trčenja med avtomobiloma, čer nereBa je prišlo v nedeljo zve-KoDa cesti med Portorožem in Pri(jrž!b' leži mlada Tržačanka s škem Prognozo na nevrokirur-letna 4 j e'.ku splošne bolnišnice. 35-i* {ji vPelia Pincin por. Sincovich Ijala , 72 se je okrog 23.30 pe- hjen .v, /*al-u 600, ki ga je vozil je v j/,??. Michele, proti Trstu, ko nji c)„i ni Strunjana trčil v zad-niobii 7Voz'la jugoslovanski avto-si faradi močnega protisunka tenca et1a Poškodovala vratna vre-alova^8* česar so jo z jugo-ha jbjh avtomobilom odpeljali ^ avljenje v tržaško bolnišnico. Včerajšnja turistična nedelja na koprski obali je bila obeležena z majhno senzacijo, če lahko tako imenujemo prihod «sončnega vlaka« v Koper. Ljubljanska poslovalnica General-turista je namreč organizirala kopalni vlak na relaciji Ljubljana - Koper, ki bo odslej ob nedeljah do konca septembra prevažal kopalce v Koper in nazaj, morda pa bo vozil tudi ob sobotah in ob praznikih. Za to priložnost so priredili na koprski železniški postaji majhno slovesnost. Ob 9.40 je namreč pripeljal na koprsko postajo prvi redni potniški vlak, saj so doslej vozili po novi koprski progi le tovorni vlaki in nekaj izrednih, med drugim tudi modri vlak s predsednikom Titom. Iz Ljubljane se Je pripeljalo okrog 600 kopalcev, ki so jih pozdravili predstavniki občine in turističnih organizacij. Govorila sta podpredsednik koprske občine ing, Ivo Jelačin in direktor ljubljanske poslovalnice General-turista Stane Vesel. V veselem razpoloženju ob jgranju godbe na pihala so se tu-risti odpravili z avtobusi v Simo-dv zaliv, ob 18. uri pa so se vrli v Ljubljano. «Sončni vlak« je vzbudil veliko animanje med Ljubljančani, sku-ali pa bodo urediti promet tako, a bodo lahko potovali z njim tudi prebivalci iz okoliških krajev Ljubljane. Cena je ugodna, v vlaku pa je tudi okrepčevalnica. Verjetno bo z njim potoval tudi marsikateri avtomobilist, ki mu preseda naporna vožnja v kolonah. Sicer pa Je bilo v nedeljo na koprski obali vse v znamenju kopalcev. Kopališča so bila vsepovsod nabito polna, največ pa je bilo seveda kopalcev iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva. Od tujih gostov je največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Švedov in Francozov. V zadnjih dneh se je še povečal obisk turistov iz vzihodnih držav, predvsem iz CSSR in Polj-Slt6. V večernih urah Je imela prometna milica spet čez glavo dela, Do manjših zastojev je prišlo pri semaforjih v Kopru. 2e en prepočasen ali nespreten voznik lahko povzroči, da se za njim nabere več kilometrov dolga kolona. Prometna milica je na vseh pomembnejših križiščih odločno posredovala. Razen «počasnežev» pa predstavljajo nevarnost za promet tudi »divjaki«, ki prehitevajo kolono, glaiO »IRIS. PROSEK Podvaja, danes, 16. t. m. ob 19.30 barvni film: TEXAS JOHN CONTRO GERONIMO "'alt Dlsneya povezan s « P I P P O I*rajo: CASALINGO* TOM TRYON in DARRYL HIOKMANN S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Odobren nakup 12 novih vozil za mestno avtobusno službo To bo prvi korak k dejanskemu poobeinjenju te službe ■ Imenovanje preglednikov računov in najetje nekaj posojil - Izboljšave občinskim uslužbencem V ZVEZI Z NAŠIMI ČLANKI ali na druge načine izsiljujejo prednost. Cez nedeljo je bilo tudi nekaj takih primerov, zaradi katerih so zabeležili osem manjših prometnih nesreč in le eno hujšo. * * * Vroče poletje ugodno vpliva na proizvodnjo soli v piranskih solinah. Doslej so pridelali že 1500 ton soli in računajo, da bodo ob kolikor toliko ugodnem vremenu presegli plan 6 tisoč ton. Kljub vsemu je še zmeraj nekaj težav pri preskrbi trga s soljo, ker se je občutno zmanjšal uvoz. Sol iz piranskih solin bo na razpolago za industrijo čez dva meseca, za široko potrošnjo pa čez štiri mesece, ko se primerno osuši. Neznanec nezavesten ležat na pločniku Kakih petdeset let star mož, ki ga do sedaj še niso identificirali, se v splošni bolnišnici bori med življenjem in smrtjo. Moža, ki je v komi ležal na pločniku v Ul. Svevo na vogalu z Ul. D’Alviano, je opazil neki agent javne varnosti, ki se je peljal mimo v avtobusu proge št. 29. Agent je dal ustaviti avtobus in možu priskočil na pomoč, ko pa je opazil, da ta ni dajal znakov življenja, je poklical bolničarje Rdečega križa. Vzroki moževega stanja niso še ugotovljeni. Zdravniki so si pridržali prognozo. ........................... MED PULJEM IN DINJANOM Občinski svet v Gorici je imel pred dnevi svojo zadnjo sejo pred nastopom poletnih počitnic. Glavna točka dnevnega reda, o kateri so obširno razpravljali, je bil nakup 12 novih avtobusov za mestno avtobusno službo. Zadeva se vleče že od 17. aprila lani, ko je občinski svet Skupaj s sklepom o poobčinje-nju mestne avtobusne službe, sklenil nabaviti tudi 12 novih avtobusov znamke fiat. Strošek v ta namen bo predvidoma znašal 131 milijonov in 454 tisoč lir vključno s pripravami za avtomatično izdajo in kontrolo voznih listkov. Ob prvotnem sklepu lani so računali, da bodo izvedli ta nakup s posebnim posojilom, pri katerem naj bi bili deležni deželnega prispevka na osnovi deželnega zakona od 11. novembra 1965. Ker pa ima občinska uprava možnost izkoristiti v ta namen upravni preostanek iz sprejetega proračuna, bo lahko sama in neposredno nakupila novi vozni park in bo izročila potreben denar upravi občinskih podjetij, ki bodo nakupila nove avtobuse v smislu prejetih navodil in sklepov občinskega sveta. Naročilo bodo izvedli čim bodo ustanovili posebno ustanovo za upravo občinskih avtobusov. Za sklep, s katerim računajo, da bodo v najkrajšem času izvedli poobčlnjenje mestne avtobusne službe in nakupili nov in ustreznejši vozni park, je glasovalo 24 občinskih svetovalcev KD. PSU in SDZ; proti je glasovalo pet svetovalcev PLI m MSI, predstavnik KPI pa se je vzdržal, ker je svoj pristanek vezal na sprejem posebnega predloga, ki pa ga je večina zavrnila. Pred glasovanjem se je razvila obsežna debata, v katero so posegli predstavniki vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Prvi Je govoril dr. Battello (KPI), ki je poudaril, da obstoječi avtobusni vozni park spričo svoje zastarelosti predstavlja pravo nevarnost za potnike. Priporočal Je rešitev tega problema po najkrajši poti s poveritvijo izvedbe občinskim podjetjem. Odv. Sfiligoj (SDZ) je med drugim omenil, da ni bistvene važnosti če nakupi nove vozove občinska uprava ali občinska podjetja. Svetovalec dr. Giannl Devetag (PSU) je soglašal z nekaterimi predlogi predgovornika dr. Battella ter bil mnenja, da bi bilo potrebno o njih razpravljati ter jih proučiti. Govorili so še predstavniki KD, PLI in drugih strank. Vsem je odgovoril odbornik za gospodarska vprašanja Rovis, ki je navedel nekaj tehničnih podatkov glede nakupa novih avtobusov. Na seji so svetovalci odobrili še celo vrsto drugih ukrepov upravnega značaja, Svetovalce Bratuža, Compagnona in Fornasirja so imenovali za preglednike občinskega obračuna za leto 1967, za preglednike obračunov občinskih podjetij za isto leto pa Battella, Sfiligoja in Pedronija. Pregledali in odobrili so tudi več upravnih ukrepov, ki so bili na dnevnem redu že za prejšnjo občinsko sejo. Med temi je najetje 26 milijonov lir posojila pri Goriški posojilnici za nakup zemljišča za zidavo dveh cerkva in župnišč na Majnici in blizu Tržaške ceste, dalje so poverili občinskim podjetjem napeljavo industrijske in navadne električne napeljave na področje Industrijske cone, odnosno njen prvi del, ki je že deloma zgrajen. Odobrili so tudi nekaj ukrepov v korist občinskih uslužbencev, zlasti Izboljšave pri pokojninah. Na seji je svetovalec KD Piani predložil tudi vprašanje glede otvoritve lekarne v Ločnlku, ter o ureditvi ovinka v Ul. della Barca, kjer se tako pogostoma pripetijo prometne nesreče. Sestanki PSU v Gorici Na sedežu mestne sekcije PSU v Gorici, bo danes ob 21. uri prvi Tržačana mrtva po trčenju v drevo Dva druga potnika v avtu sta bila ranjena - Nesrečo je zakrivil šofer jugoslovanskega avtobusa, ki je neprevidno prehiteval in oplazil tržaški avto Dva Tržačana sta izgubila življenje in dva sta se ranila pri tragični prometni nesreči, do katere je prišlo na cesti med Puljem in Di-njanom. Jugoslovanski avtobus, ki ga je vozil Ignac Tratnik, je pri prehitevanju avtomobila, v katerem se je peljala četvorica, oplazil vozilo, ki je zavozilo s ceste ter silovito trčilo v drevo. 63-letni Emilio Rigotti in 54-letna Francesca Zig-man, ki sta stanovala v Ul. Gal leria 16, sta oila na mestu mrtva. listala dva potnika, zakonca Eugenio in Teresa Primozich, stara 62 in 60 let, iz Ul. Felluga 84, so ranjene odpeljali v puljsko bolnišnico. Ženo so nato pospremili i Trst, kjer se bo morala v splošni bolnišnici zdraviti en teden. Šofer avtobusa, ki je povzročil tragedijo, je po nesreči, kot poroča ansa zbežal. Trupli nesrečnih Tržačanov bodo pripeljali v naše mesto, komaj bodo jugoslovanske oblasti izdale potrebno dovoljenje. Oparila se je z vrelo vodo 46-letna Leocadia Buccaron por Rocconl je včeraj okrog 13. ure v kuhinji svojega stanovanja v Ul. Cologna 22 kuhala kosilo, ko je po nesreči prevrnila nase posodo z vrelo vodo. Zaradi opeklin II. stopnje po hrbtu so jo pridržali na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 25 dneh. sestanek članov te stranke, ki bodo odslej vsak torek ob isti uri. Na njih bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih v zvezi s pripravami za državni kongres stranke, i bo v jeseni. Danes bodo razpravljali o temi «Začasna vlada in časovno omejen deželni odbor«. Naslednji torek bo na vrsti «Vsebina in nujnost socialističnega programa za vlado«. Pred debato bo podano ustrezno poročilo o problemu, ki bo na vrsti. Prodaja pokrajinskega zemljišča pri Vipavi na Peči Pokrajinska uprava je lastnica 5.600 kv. metrov zemlje pri Vipavi (Peč), ki bi ga prodala ali oddala v najem za daljšo dobo. Kogar zanima, naj se za pojasnila obme na pokrajinsko upravo (pTOvincia) v Gorici, Konto Italija 55. Odločitve so podrejene sklepu pokrajinskega sveta ter nadzornih organov. Uspela stavka gradbincev V vsej goriški pokrajini so včeraj izvedli stavko gradbenih delavcev, kd so jo proglasile tri sindi kalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka je popolnoma uspela in se je je udeležilo okrog 95 od sto prizadetih delavcev. Pred ladjedelnico v Tržiču, kjer je zaposlenih kakih 500 gradbincev, je bilo zborovanje, na katerem so prouči® probleme te kategorije, ki pričakuje sklicanje sestanka sindikalnih predstavnikov in predstavnikov gradbenih podjetij na pokrajinskem uradu za delo, da bi poiskali kompromisno rešitev. V nasprotnem primeru bodo gradbinci nadaljevali svojo borbo. V Gradiškuti je zavozil s ceste V nedeljo ob 21. uri se je pe- ljal 48-letni Bruno Hlede, doma iz Steverjana, Valerdšče 13 s svojo lambreto iz Ločnika skozi Gradi skuto proti domu. Pri kraju Brožiči pa mu je nenadoma postalo slabo, zavozil je s ceste in se prevrnil na kupu gramoza. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma desne ključnice in rane na desnem zapestju. Občinsko knjižnico odpreti tudi v Standrežu Interpelacija dr. Sancina in drugih svetovalcev PSU Pismo ravnatelja državne biblioteke dr. Manzinija Naš list je objavil 4. julija letos članek o občinskih knjižnicah na Goriškem in o težavah, ki so bile z odprtjem rajonskih knjižnic v goriški občini. Članek smo napisali, ko smo prebrali knjigo o mreži občinskih knjižnic na Goriškem, ki ga je napisal dr. Guido Manzini. ravnatelj državne biblioteke v Gorici in s katerim smo imeli prejšnji teden razgovor, na podlagi katerega smo napisali nov članek, ki je bil objavljen na goriški strani našega lista v soboto 13. t. m. y teh člankih smo ugotavljali dve iiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiitiiiiitiiiimintiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii DA SE SEZNANI S POTREBAMI GORIŠKIH OBČIN Goriški prefekt obiskal sovodenjsko županstvo Sovodenjski občinski upravitelji so dr. Pietro-stefanija seznanili zlasti z vprašanjem cest Novi prefekt dr Pietrostefani, ki je taikoj po svojem prihodu v Gorico pred nekaj meseci zbral na prefekturi vse župane z Goriškega, je pričel z obiski po občinah, da bi se na kraju samem seznanil z občinskimi upravitelji in da bi se pozanimal tudi za potrebe občin na Goriškem. V petek je bil dr. Pietrostefani na županstvu v Sovodnjah, kjer so ga sprejeli župan Jožef češčut, podžupan Janko Cotič, ostali odborniki, tajnik dr, Stefan Bukovec in ostalo občinsko osebje. V razgovoru z upravitelji se je prefekt pozanimal za razne potrebe sovodenjske občine. Upravitelji so mu prikazali nekaj problemov, ki še vedno čakajo rešitve, kot so cesta z Vrha na pokrajinsko cesto Devetaki - Martdnščina, telefon na Vrhu, avtocesta Villesse - Ljubljana. Kot znano je pred kratkim pokrajinska uprava uvrstila v sez- nam turističnih cest cesto Vrh Martinščina, s čimer bodo dobila Vrhovci moderno povezavo z zagrajsko občino. Je pa še vedno na dnevnem redu cesta, ki z Vrha pelje proti pokrajinski cesti, to Je proti Devetakom in Doberdobu. O be prizadeta občini, Sovodnje in Doberdob, sta pred letom dni sprejeli sklep, da pride to zemljišče pod sovodenjsko občino (doslej je namreč spadalo pod doberdobsko), ki bo dobila od ustreznih oblasti denar za asfaltiranje te ceste, ki teče še dandanes po doberdobskem ozemlju. Sklepa deželna uprava še ni sprejela. Za telefon na Vrhu so bila sredstva določena za to leto, pri TELVE so že vsi načrti z deli. Sovodenjce pa skrbi tudi problem avtoceste Villesse - Gorica Ljubljana, ki bo vas prerezala na dvoje. Cesta bo namreč tekla med cerkvijo in šolo, prav čez sedanje nogometno igrišče. DVE SMRTNI NESREČI V Števerjanu so pokopali Leopoldo Gravner ki je bila žrtev prometne nesreče v Gorici Avtomobilist je do smrti povozil vespista pri Koprivi Ob veliki udeležbi domačinov, znancev in prijateljev, so včeraj popoldne ob 16.30 pokopali na pokopališču v števerjanu 78-letno Leopoldo Jakin, vdovo Gravner iz števerjanu, Križišče št. 15, ki je bila žrtev prometne nesreče v soboto okrog 9.50 ure dopoldne na cesti za Lj udsklm vrtom v Gorici, ženska je začela prečkati Ul. Cadorna v bližini avtobusne čakalnice za Stever-jan, ki je za Ljudskim vrtom. V istem trenutku je na vespi privozil iz Drevoreda XX. septembra 47-letni delavec Renato Sortlni, ki stanuje v Drevoredu XX. septembra 60 ter je imel na zadnjem sedežu svojo ženo Eleno. Vespist je opazil namero ženske prepozno, da bi se ji lahko izognil ter jo je podrl. Takoj so jo odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer pa je zaradi zloma lobanje kmalu podlegla poškodbam. Truplo so včeraj pripeljali iz bolnišnice v števerjan. Pokojnica je bila napredna in delavna slovenska žena in je njena tragična smrt presunila vse, ki so jo poznali. Z možem, ki je umrl že pred več leti, sta vzgojila tri otroke. Od teh je Pepd živel na domu z materjo, drugi sin Je zaposlen kot bolničar v Novi Gorici, hči Slavica pa je tudi poročena in že vdova, ker ji Je mož Planinšek umrl prejšnje leto. Vsi so se udejstvovali na prosvetnem področju, zlasti pri ((Briškem griču«. Pokojnica je bila marljiva čitatelji-ca in naročnica Primorskega dnevnika. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Druga smrtna nesreča se Je pripetila oh 22. uri na državni cesti med šlovrencem in Kaprivo, kjer sta trčila neki avto in motocikel. Avto giulia 1600 Je vozil proti Gorici trgovec 47-letni Nevlo Morini Iz Gorice, Ul, Morelll 32, v nasprotni smeri pa je prihajal z vespo pleskar 45-letni Bruno Blasizza iz Mo-rara. Trčenje Je bilo močno in Blasizza je treščil na cestišče ter obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v krminsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili prebitje lobanje. Ponoči Je Blasizza podlegel poškodbam. Zapušča ženo in dva otroka v starosti od 14 m 5 let. Ljudska stanovanja v gradnji na Goriškem Na dražbah, ki so bile na sedežu IACP v Gorici dne L, 5., 10. in 12. julija pod predsedstvom prof. Celila, so oddali gradbena dela za 164 novih stanovanj, ki jih bodo zgradili v Moši, Kaprivi, Mo rani, Medeji, Villessah, Zagraju in Starancanu za skupno vsoto 810 milijonov Ur. Z denarjem krožnega sklada so trenutno v gradnji naslednja stanovanja za odkup: 24 v Gradežu, 22 v Gradiški, 22 v Romkah ter 8 v Foglianu za skupno skoro 340 milijonov lir. V gradnji je nadalje po 6 stanovanj v S, Pieru ob Soči in Marianu za 60 milijonov lir. Skupno je torej sedaj v gradnji na Goriškem za 1.2 miUjarde ljudskih stanovanj. Predložena pa je v odobritev še gradnja 64 stanovanj po raznih krajih od teh 16 v Gorici in 24 v Tržiču. Dela bodo oddali, čim bodo pristojne o-blesti odobrile predložene načrte Avto mu je presekal pot Včeraj dopoldne nekaj po 10 uri so z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljaU v splošno bolnišnico v Gorici 64-letnega Rudolfa Bašo, ki je po rodu iz Renč, pa živi sedaj v Mestrah Zdravniki so mu ugotovili zlom nosne kosti in druge poškodbe ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Baša se je ponesrečil na poti v Šempeter, ko se je peljal z motociklom. Pred njim je vozil neki jugoslovanski avto, Id je nenadoma krenil na levo in mu tako presekal pot, da se je Baša zaletel v njegovo vozilo. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v bolnišnici v Tržiču 78-letno Ivano Jare iz Doberdoba, Ul. Lago št. 9. Zena je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v zapestju. Prvo pomoč zaradi padca so nu-dih tudi jugoslovanskemu državljanu Božu Petroviču iz Beograda, ki se je odrgnil na levem kolenu Okrevaj bo v nekaj dneh. Nesreča mopedista s Peči Pri trčenju z avtom se je v nedeljo okrog 18.20 ure ponesrečil mopedist 53-letni LjudomiT Volk s Peči, Ul. Rismondo 45. Ko se peljal po Ul. Madomnina iz Ločnika proti železniškemu podvozu, Je trčil s fiat 500, ki ga je v nasprotni smeri vozil 28-letmi Ezio Donda iz Morara. Mopedist je padel ter se pri tem hudo poškodoval na glavi z verjetnim prebitjem lobanje. V' splošni bolnišnici v Gorici so ga pridržali z rezervirano prognozo na zdravljenju. Včeraj Je bilo Volkovo stanje še vedno nevarno in zdravniki mu skušajo rešiti življenje. Cestna policija Je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,„n, miiiiHiiiiiiiiiiim umi,,,,, numii iimmuumimiMm,« Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V prejšnjem tednu se Je v goriški oibčtoi rodilo 36 otrok, štirje pari so se poročili, umrlo je 15 oseb. RODILI SO SE: Luca Bressan, Alessandro Toso, Lefcizia Rejc, Alberto Baggloli, Monica Cossar, Paolo Simone, Alessandra Gruppi, Ste-fano Vignola, Pierpaolo Basso, An-na Tardivo, Fatoio Tessari, Claudio Remoli; Margherita Serra, Sara Concetti, Esmeralda Lanzimo, Paolo Scarpdno, Pafcrizia Montobbio Tiziana Custureri, Daria Makuc Santo Spangher, Adriano Nanut Elena Vidoz, Stefano Peressdn, Pao lo de Pegani, Gianna Loszaoh, Se rena Zorn, Stefano Pasini, Patri zda Caudek, Mareo Ceohdari, Ren zo Visdntini, WaJter Visimtini, Anita Corsi, Federioo Medeot, Franca Toscani, Sara Urban, Michele Flai-ban. UMRLI SO: 21-letna učiteljica Fulvia Quaino, 49-letna tekstilna delavka Olga Kumar, 49-letna delavec Bruno Piciulin, 67-letni kmet Guido Pausl, 68-letni upokojenec Ranieri Masetti, 64-letoi upokoje- nec Gregario Cervellera, 79-letna upokojenka Pianina Mrak vd. Del Masehdo; 82-letmi upokojenec Vi-valdo Louvder, 70-ietmd upokojenec Mario Grusovin, 77-letna gospodinja Maria Chiarion vd. Bassani, 79-letna gospodinja Carolina Marinig por. Condolf, 80-letna upokojenka Natalia Delmestri; 64-letna gospodinja Valeria Degrassi vd. Depase, 80-letni upokojenka Vtttoria Moko-le vd. Pizzdgnacco, 62-letnd težak Stefano Rijavec. POROČILI SO SE: bolničar Dui-lio Persogida In bolničarka Antonia Penin; uradnik Francesco Bene-vento in učiteljica Sliva Machius; delavec Luigi Flospergher in učiteljica Emdlia Custrin; zidar Oor-rado Vidoz in gospodinja Cateri-na Lango. OKLICI: delavec Gdovamni Pizzo, in gospodinja Renata Buttdgnon; finančni stražnik Giuseppe Merca-dante in tekstilna delavka Maria Cargnel; mehanik Nevio Sdrigotti in gospodinja Rana Bregant; akademik Giampdetro Tomasi in profesorica Franca Devetag; električar Renzo Fontanami in trgovka vajenka Palma Žago. stvari, ki sta se nam zdeli zelo važni; nujnost ustanovitve občinske knjižnice v štandrezj in slabo voljo goriske občine, da bi poskrbela prostore za rajonske knjižnice v raznih krajih mesta. V zvezi s temi našimi članki je bila vložena v soboto na župana interpelacija socialističnih svetovalcev in smo dobili pismo ravnatelja državne biblioteke di. Manzinija. Socialistični občinski svetovalci dr. Peter Sancin, dr Gianluigi Devetag in prof. Lanfranco Zucalli so vložili interpelacijo, v kateri ugotavljajo, da je iz knjige dr. Manzinija razvidno, da že delujeta na občinskem ozemlju rajonski biblioteki in sicer na Rojcah in v Lečniku in da nameravajo ustanoviti slične biblioteke v Podgori, na Ulici Montesanto, v Stražnicah in v naselju ob Tržaški cesti. Zgoraj navedeni svetovalci vprašujejo župana, ali ne namerava občinska uprava napraviti vse potrebno, da bi odprli tudi v Štandrežu občinsko knjižnico s slovenskimi in italijanskimi knjigami, kar bi bilo tudi v zvezi z veliko aktivnostjo krajevnih prosvetnih društev slovenske manjšine. Dr. Guido Ma izini nam je včeraj poslal pismo, v katerem se zahvaljuje za naše zanimanje za delo knjižnice, ki ji načeluje in nas prosi naj objavimo naslednje: «Že več časa govorimo o tem, da bi tudi v Standrežu odprli, če ne prav knjižnico, vsaj čitalnico s slovenskimi knjigami (te bi vzeli na posodo v Sovodnjah, ko bo knjižnica tam odprta) in italijanskimi knjigami (te bi vzeli na posodo v knjižnici na Rojcah). O tem problemu sem pred kratkim govoril na prazniku špargljev v Standrežu, kjer je bila urejena tudi knjižna razstava, pri kateri je naša knjižnica tudi sodelovala; s prijatelji Waltritschem, Bratužem in Sfiligojem in z drugimi sme. ugotovili, da je problem lahko rešljiv, ne da bi pri tem pozabili na prebivalce Standreža. Našo knjižico smo tiskali meseca maja; v jumju in tudi v juliju sem imel več stikov z upravitelji goriške občine prav o problemu rajonskih čitalnic; odbornik za šolstvo, tako ustna kot pismeno, je vendarle obvezal goriško občino, da bo sodelovala z našim delovanjem (tudi kar se tiče Standreža). Zdi se torej, da nar čakajo boljši časi.» Z zvezi s tem, nam je pokrajinski odbornik Waltritsch dejal, da je imel, prav v zvezi z navedeno brošuro in s člankom v Primorskem dnevniku, razgovor z dr. Manzini-jem in mu pri tem izrazil željo Štandrežcev, da di knjižnico uredili v štandrežu, v središču vasi m v takem prostoru, ki bi bil sprejemljiv za vse vaščane, ne glede na njihovo politično pripadnost. Mora biti torej nevtralni prostor. To je tudi mnenje dr. Manzinija. Z naše strani smo zadovoljni, da je prišlo do te pobude da se merodajni faktorji znnjo zanimajo in tudi obvezujejo, da bo v doglednem času prišlo do javne občinske knjižnice tudi v Standrežu. Najdeni predmeti na sedežu policije Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini so na razpolago sledeči predmeti, ki so jih našli pozabljene v zadnjem času: ena moška zapestna ura, ena denarnica z vsoto denarja, en tran-sistorski radioaparat, dvoje moških dvokoles, tri ženska dvokolesa, en par naočnikov, dva para sončnih naočnikov, ena ženska torbica, ena prazna denarnica, ženski dežnik in dva teniška reketa. Kdor lahko dokaže, da Je lastnik teh predmetov, naj se javi na sedežu mestnih straž. Gorica VERDI. 17.00: «Per un corpo dl donnaii, R. Wagner in M. Tyler Moore. Kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: «L'affare Goshenko«, M. Clift in H. Krugen. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.30—21.30: «1 Vichin-ghi«, K. Douglas in T. Curtis. Ameriški kinemaskope v barvah. CENTRALE. Zaprto. MODERNISSIMO. 16.45-22: »La sottile linea rossa«, C. Dullea in R. Kanter. Ameriški film; mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30-22.30: «Guerra, amore e fuga«, P. Newman in V. Lisi. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18.30—22.15: «11 giuoco delle spie», R. Calhoun in R. Hanin. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna »Alesanl«, Via Car-ducd 38 — tel. 22-68. TR2IC Danes Je v TrHču odprta lekarna »AUa Salute« dr. Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480. RONKE Danes Je odprta lekarna Ali'Angelo — Sergio Olivetti — Dl. Roma 22 — tel. 77019. TOUR DE FRANCE: 16. ETAPA Potres na skupni lestvici Bitossi osvojil etapno zmago WolfshohI nova rumena majica - Hud poraz Francozov - Schia-von in Passuello nazadovala - Gneča na vrhu skupne lestvice AURILLAC, 15. — Končno Je tudi Tour pričel do svojega velikega dneva. Ta dan pa je bil za marsikaterega izmed favoritov usoden: Šestnajsta etapa je namreč povsem spremenila skupno lestvico, ki je bila do včeraj praktično skoraj vsak dan enaka, razen v začetnih etapah. Glavni račun za to je plačala francoska reprezentanca. Včeraj je dala od sebe vse sile, da bi omogočila prodor Pingeona in preprečila prevelik zaostanek nesrečnega Pou-lidorja, ki Je padel in se poškodoval po krivdi nekega motociklista. Danes pa so vsi francoski kolesarji močno nazadovali. Italijani in Spanci pa so zasedli najboljši mesti za hrbtom Nemca VVolfshohla. Kljub temu pa ni mogoče reči, da Je na tem Touru že vse odločeno. Nasprotno! V razponu 140 sekund Je na skupini lestvici vrsta odličnih vozačev, ki bodo morali budno paziti drug na drugega in vsak pobeg bi lahko vnesel na lestvici korenite spremembe. Zato lahko tudi rečemo, da se Tour po šestnajsti etapni poraja znova. Najbolje so izkoristili krizo v francoski reprezentanci Italijani. Res sta Schiavon in Passuello nazadovala, zato pa se Je poj avli na tretjem mestu nevarni Bitossi, katerega loči od Nemca 77 sekund. Ta čas pa ni tak, da bi Bitossiju že vnaprej zatrl vse upe, čeprav bo treba na koncu opraviti še etapo na kronometer, ki ni njegova specialiteta. Tour je torej po šestnajsti etapi odprt za vsako možnost. Na 16. etapi je prišlo do odločilnega dogodka pri 93. km. Tam je ušel Bitossi skupno z Aimarom, njima pa so se pridružili še drugi vozači. Ta skupina je najprej ujela Greina in Gandarisa, ki sta ušla že pri 39. km, nato pa je sama nadaljevala pot proti cilju. V zaključku dirke sta se Wolfshohl in Bitossi otresla še ostalih vozačev ln sta tako sama prispela na cilj. LESTVICA 16. ETAPE 1 Bitossi (It.). 199 km dolgo p>ot od Albija do ApriUaca je prevozil v 5.39’09” 2 Wolfshohl (Nem.) 3. Godefroot (Bel.) z zaost. 1’05” 4, Janssen (Niz.) 5 Vicentini (It.) 6 Van Springel (Bel. A) 7. Gomez del Moral (Sp.) 8 Gandarias (Sp.) 9. Colombo (It.) 10. Bračke (Bel. B) 11. San Miguel (Sp.), vsi s časom Godefroota Ostali tekmovalci so prispeli v večjih presledkih. SKUPNA LESTVICA 1. WOLFSHOHL (Nem.) 92.09’53” 2. San Miguel (Sp.) z zaost. 50” 3. Bitossi (It.) 1’17” 4. Van Springel (Bel. A) 2’09” 5. Bračke (Bel. B) 2’10” m ii i 11 j e j i. — 1. Miles 1 2. Aguiz 2 2. — 1. Opera Prima X 2. Schissa X 3. — 1. Porter X 2. Valiant 2 4. — 1. Fulgido 1 2. Albesiuno X 5. — 1. Branate 2 2. Ubi Major 1 6. — 1. Rabra X 2. Ricchi 1 KVOTE 12 — 4.162.868 lir 11 — 166.514 » 10 — 11.927 » 6. Gandarias (šp.) 2’18” 7. Janssen (Niz.) 2’21” S. Gomez Del Moral (Šp.) 3’08” 9. Colombo (It.) 3’59” 10. Godefroot (Bel. B) 4’10” 11. Van Den Berghe (Bel. B) 4’25” 12. Aimar (Fr. B) 4’48” 13. Vicentini (It.) 4’49” 14. Schiavon (It.) 5’59” 15. Passuello (It.) 7’51” Pretekli četrtek v Trstu Sestanek zamejskih športnih društev Na vabilo koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo so se pre- tekli četrtek sestala zamejska športna društva, ki so preučila več važnih vprašanj. Ker je prišlo do tega sestanka po daljšem času je bilo tekočih vprašanj precej in jih seveda ni bilo mogoče obravnavati v enem samem večeru. Odbor KO SIR bo zato v kratkem sklical še druge sestanke, da bi lahko včlanjena in tudi druga društva iznesla vsa vprašanja, ki se tičejo slovenskega športa v zamejstvu. Na četrtkovem sestanku pa je zopet prišlo do izraza mnenje o potrebi take skupine organizacije, kot je KOŠIR, saj bi lahko v njegovem okviru rešili vrsto vprašanj, ki jih posamezna društva rešujejo le s težavo. Dodatni turnir B lige še enkrat od začetka Samo Messina je že izpadla iz B lije, ostale štiri ekip« imajo po štirih kolih enako število točk V dodatnem turnirju italijanske nogometne B lige, v katerem se še štiri enajsterice borijo za obstanek v tej ligi, so zaključili vsa tekmovanja, vendar rezultati niso dali zaželenega učinka. V četrtem, zadnjem kolu je namreč Lecco premagal Genoo z 1:0, Venezia pa Mes-sino z 2:0 in tako so se znašle vse štiri enajsterice na končni lestvici z enakim številom petih točk. Bitka štirih kandidatov za izpad je torej izredno zagrizena in doslej se je predala le Messina. Kaj zdaj? Po predpisih, ki uravnavajo take turnirje, bodo morala 4 moštva odigrati na nevtralnih tleh še en turnir, to se pravi vsako še tri srečanja brez podaljškov, če bi pa tudi to kolo ne dalo zaželenih izidov, potem bi ekipe, ki bi morale naza- dovati izžrebali. Kasno sinoči se je sestala Italijanska nogometna zveza, ki je odločila, da bodo še eno kolo tega turnirja odigrali po naslednjem razporedu : 17.7. Venezia — Leoco Perugia — Genoa 19.7. Lecco — Perugia Genoa — Venezia 21.7. Perugia — Venezia Genoa — Lecco Prihodnje leto takega sistema ne bodo več uporabili, ampak bo v primeru enakega števila točk odlo- iiiimMiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiimiiimiiiiMiiiiiiimimmimiiiiiiiiiiimiiiiimiiimmimiHimMiimimiiiiHiiimimuiiimmumiif ATLETIKA Uspešen nastop mladih borovk na občinskem stadionu v Trstu Dva nova društvena rekorda za deklice: Vrše 8,84 (krogla), Krevatin 3,55 (daljina) Pred pregledom atletskih vesti iz sobote in nedelje najprej kratka vest o Borovi najboljši atletinji Sonji Lukač, katero so v petek nujno prepeljali v bolnišnico zaradi okužbe s tetanusom. Atletinja je srečno prestala najhujše in se vrača k zdra.vju. Cez nekaj dni bi morala zapustiti bolnišnico in upamo, da jo bomo v kratkem ponovno videli v plavem dresu. * * * Mlade borovkc so nastopile v soboto popoldne na deželnem tekmovanju, katerega je priredila na občinskem stadionu «P Grezar* Ede-ra. Tekmovanja so se udeležile atletinje iz Trsta, Gorice, Vidma in La-tisane. Za Bor je startalo skupno 10 atletinj. Prve so začele metalke krogle, kjer so nastopile tri borovke. Lilijana Vrše, ki je pred dvema tednoma dosegla že zelo dober rezultat 8.08 je v soboto to značko krepko popravila. V prvem poskusu ni dosegla sicer niti 8 m, v drugem pa je že vrgla 8.23 m. Zadnji met ji je lepo uspel. Kroglo je vrgla v pravilnem kotu in sodniki so ji namerili 8.84 m! Nov društveni rekord in letos tretji rezultat v deželi za kategorijo deklic. Lilijana Vrše se je s tem rezultatom uvrstila na drugo mesto, pred drugo borovko Dragico Hrovatin. Ta atletinja je v soboto prvič nastopila in dosegla že zadovoljiv rezultat 6.95. Dragica Hrovatin mhko doseže z malo boljšo tehniko metanja Izredno dobre rezultate v vseh metih Tretja Borova metalka Loredana Kralj tokrat ni popravila svojega osebnega rekorda, bila pa je z rezultatom 6.25 za svojih 12 let še vedno več kot solidna. Z malo višjimi meti bi gotovo presegla 7 m. V skoku v višino je imel Bor svojo predstavnico v Vesni Purger. Mlada atletinja, ki se je prvič izkazala na tekmovanju dolinske srednje šole z zmago v troboju, je z lahkoto preskočila vse višine do vključno 110 cm. S tem rezultatom je dosegla značko ? enim olimpij skim krogom. Z rezultatom 115 cm bi mlada atletinja dosegla že značko s tremi Krogi. Tri Borove sprinterke so startale teku na 60 m. Vsa tri dekleta so zoni (Gdnn. Triestina), 8”7, 3. Ro- bila prvič na atletskem tekmovanju, zato je bil strah pred precej kompliciranim startom in starterjevo pištolo povsem upravičen. V prvi skupini sta startali 12-letnici Rosana Sosič in Karmen Sancin. Na startu sta malo zaostali, posebno Rosana pa se je na koncu močno popravila in je zasedla tretje mesto z dobrim časom 10”3. Z malo hitrejšim startom bo na prihodnjem tekmovanju svoj čas lahko občutno popravila tudi Carmen. V drugi skupini je za Bor tekla Klavdija Korošec in presenetila je z zelo dobrim časom 9”7, rezultat, ki že velja značko z enim olimpijskim krogom. Tudi ta tekačica je imela nekaj težav s startom in z nekoliko vadbe lahko postane prav dobra sprinterka. Tri skakalke v daljino so Imele precej smole. Vse tri so Imele en sam problem: zalet. V prvem skoku so se odrinile vse približno 40 cm od deske, v drugem so start premaknile za približno 30 cm naprej, odriv pa je bil še vedno kakih 30-40 cm pred desko. Ponovno popravek v tretjem skoku s skoraj istim rezultatom na deski. Vsekakor rezultati niso izostali. Po prvi seriji je bila od borovk najboljša Evelina Jeza s 3,38, v drugi jo je prehitela Patricija Krevatin in ji s 3,51 odvzela društveni rekord. Evelina, ki je tudi v drugem skoku dosegla 3,38 je tretjega in zadnjega izvedla z veliko vnemo. Odriv predaleč od deske pa ji je preprečil, da bi bil uradni rezultat ustrezno dober. Skočila je 3,48 in je izenačila osebni rekord. Takoj za njo je skočila Patricija in rezultat iz druge serije je še popravila na 3,55 m. Helena Valčič, ki je prva dva skoka zgrešila je v tretjem končno uspela in skočila 3,29 m daleč. Tudi ta rezultat velja značko z enim krogom, katero pa si je atletinja že prislužila v skoku v višino. REZULTATI Met Krogle: 1- Dazzan (Latisa-na) 9,43, 2. Lilijana Vrše (Bor) 8,84, 3. Dragica Hrovatin (Bor) 6,95, 5. Loredana Kralj (Bor) 6,25. Skok v višino: 1. Bernes (Videm) 1,40, 5. Vesna Purger (Bor) 1,10. Tek na 60 m (1. skupina): 1. Man- sana Sosič (Bor) 10”3, 5. Karmen Sancin (Bor) 10”9; 2. skupina; 1. Quarantotto (Latisana) 8”3,5. Klavdija Korošec (Bor) 9”7. S Kok v daljino: 1. Guerin (Latisana) 4,04, 4. Patricija Krevatin (Bor) 3,55, 5. Evelina Jeza (Bor) 3,48, 6. Helena Valič (Bor) 3,29. * * * V nedeljo zjutraj je bilo v Trstu tudi deželno prvenstvo za mladinke. Borova atletinja Sonja Lukač, ki je bila kandidatinja za zmago v metu krogle se zaradi znane nezgode ni mogla udeležiti. Udeležba je bila skromna, saj se je prvenstva udeležilo samo nekaj nad 20 atletinj. V enajstih panogah celotnega sporeda so atletinje GUALF iz Vidma zmagale 9-krat, Ginnasti-ca Triestina pa samo dvakrat. Omeniti velja samo dvojno zmago Lu-cle Kerp v metu krogle in na ovirah, kjer je presenetljivo prehitela klubsko tovarišico Zaleteu. Nove prvakinje so naslednje: 100 m: Lombardi (GUALF) 12”9 200 m: Pontoni (GUALF) 27”6 400 m: Bertolutti (GUALF) 66’6 800 m: Fedele (GUALF) 2'32”8 80 m ovire: Kerp (GUALF) 12”9 Višina: Beltrami (GUALF) 1,48 Daljina: Schom (G. Triest.) 4,81 Disk: Durante (G. Triest.) 28,62 Kopje: Turus (GUALF) 37,68 Krogla: Kerp (GUALF) 11.24 štafeta 4x100 m: GUALF UD 52”1 -lin- OBVESTILO Odbojkarski tečaj v Rovinju Vodstvo odbojkarskega tečaja v Rovinju sporoča vsem udeležencem, naj se zbero jutri, v sredo, 17. t.m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj* v Trstu, da poravnajo svoje obveznosti in prejmejo podrobna navodila glede odhoda in poteka tečaja. Vodstvo tečaja opozarja udeležence, da bodo prišli v poštev za tečaj le tisti, ki bodo jutri poravnali svoje obveznosti, kolikor pa bi bili nujno zadržani, morajo to storiti preko predstavnika svojega društva. VODSTVO TEČAJA v golih. 5 4211 62 5 4211 52 5 4211 65 5 4211 32 0 4004 09 TENIS čala razlika LESTVICA Genoa Venezia Perugia Lecco Messina Veliko presenečenje v Indianapolisu INDIANAPOLIS, 15. — 22-letni Čilenec Jaime Fillol, ki je v mednarodnem teniškem svetu praktično neznan Igralec, je pripravil na teniškem turnirju v Indianapolisu eno izmed največjih presenečenj letošnje sezone. V finalu moških posameznikov je namreč premagal tretjega najboljšega ' ameriškega igralca Cliffa Rooheya s 3:0 (6:1, 7:5, 6:2). Memorial Znamcnski MOSKVA, 15. — V soboto in nedeljo bo v Moskvi veliko mednarodno atletsko tekmovanje za «Me-morial Znamenski». Za nastop na tej prireditvi se je prijavilo nad 400 atletov lz 17 držav. Olimpijski ogenj bo prižgala ženska MEKSIKO, 15. — Prvič v zgodovini olimpijskih iger bo v Mehiki ženska tekač zadnje predaje velike olimpijske štafete in bo nato v okviru otvoritvene slovesnosti prižgala olimpijski plamen. Na vseh dosedanjih igrah so ta obred opravili moški. V Mehiki pa bo ta dolžnost pripadla 19-letni atletinji En-rlqueti Basilio. Rjavolasa mladenka je mehiška državna prvakinja v teku na 400 metrov. NOGOMET Moštvo Kontovela zmagovalec turnirja za «Pokal veteranov» 2. Sv. Krii, 3. Trebče, 4. Prosek ■ Najboljše ekipe nagrajene - Čestitke predstavnika deželnega odbora nogometne iveie V nedeljo so na nabrežinskem nogometnem igrišču zaključili turnir za «1. pokal veteranov*, ki ga je organiziralo proseško Primorje. Turnir je kot celota uspel zelo dobro in je zbudil m>d našimi ljubitelji nogometne igre, zlasti starejšimi, veliko zanimanje. Razveseljivo je, da so se naši »stari* nogometaši odzvali v velikem številu in so se na vse tekme pripravili z veliko resnostjo. To smo lahko opazili tudi med tekmami na igrišču, ko so nam često predvajali zelo dopadljiv nogomet. Vsa moštva so zaigrala izredno požrtvovalno, posebno pa so se izkazali pri tem še trebenski veterani, ki so zlasti v tekmi s Prosekom pokazali — seveda v mejah svojih možnosti — res nogomet na visoki tehnični ravni. Finale za 1. mesto KONTOVEL—SV. KRIŽ 0:0 (5:4 po streljanju enajstmetrovk) KONTOVEL: Ban, Starc J., Štoka B., Pertot M., Danev M., Regent J., Pertot B., Bogateč E., Danev K., Starc A., Starc K., Danev D., Pertot F., Štoka M., Gulič L. SV. KRIŽ: Švab R., Sedmak, Košuta D., Tence, Fonda, Parencan, Tretjak, Sosič, Švab M., Padovan, Purič, Bogateč G., Bogateč N. SODNIK: Zoch. KOTI: 3:2 za Kontovel. V srečanju za osvojitev pokala sta se pomerili enajsterici Sv. Križa in Kontovela. Tudi ta tekma ni ušla usodi vseh ostalih srečanj, ki so jih moštva odigrala pred finalom: odločile so jo enajstmetrovke. Ob regularnem zaključku srečanja je bil izid namreč neodločen 0:0 in iiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHi m mi iiuiiuiiiiiiimiiiuiiiiiiitimiHUiiiiiiHi 11111111111111111111 mi m um imiiii HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA Ferroviario -Novara 3:2 (2:1) V najlepši tekmi letošnjega pr- . sa čakali s protinapadom. S kom-venstva je Ferroviario premagal na binacijo Colombo-Mora so 3’ kas-domačih tleh trenutnega leaderja neje izenačili, toda domačini so še lestvice Novaro. Tekma je bila nad vse razburljiva in tehnično odlična, moštvi pa sta nastopili v sledečih postavah: FERROVIARIO — Mora (Brun-ner), Martellani IV., Ponzari, Bis-soli, Spessot, Gregori, Berce. NOVARA: Romussi (Čerina), Aina, Mora, Colombo, Zafflnetti, Marcon, Maderna. STRELCI: v 7’03” Blssoli, v 1’58” Mora, v 12'06” Martellani IV.; v d.p. v 3’42” Spessot, v 9’53” Mora. SODNIK: Mantovi (Reggio Emi-iia). Pričakovanja so se torej uresničila: čeprav je Novara gotovo popolnejše moštvo, je marsikdo upal, da bo Ferrovlarlu podvig uspeh, predvsem so upali, tisti, ki vedo, kako zna Ferroviario zaigrati proti močnejšim moštvom. Poleg tega so imeli Tržačani na svoji strani tudi pozitivno tradicijo zmag, ki sicer nič ne pomeni, toda navadno obvelja. že od vsega začetka je bilo jasno, da igrata obe moštvi na zmago. Ferroviario je prvi prišel v vodstvo po zaslugi Bissolija, akcijo pa je izvedel Spessot, ki je odlično podal tovarišu. Gostje niso dolgo ča- Križani v napadu pred vrati Kontovelcev enkrat prišli v vodstvo po zaslugi branilca Martellanija in tako zaključili prvi polčas z 2:1. Vsi so tedaj pričakovali, da bo Novara «pritisnila na plin» in zaprla v obrambo domačine, toda slednji so takoj v začetku povečali naskok z odličnim Spessotom, ki je bil v soboto res najboljši v svojem moštvu. Sele tedaj so lahko gostje prevzeli pobudo in igra je postala dramatična, toda tudi še lepša in hitrejša. Okoli 10’ so gostje z Moro znova zmanjšali razliko, v nadaljevanju pa so stalno pritiskali na nasprotna vrata. Se dobro, da je bil sicer nevarni Zaffinetti netočen: v 17’ je zapravil celo kazenski strel. Kmalu nato je isto napako zagrešil tudi Spessot, in navijači so morali čakati prav do zadnje sekunde, da so se lahko oddahnili in pozdravili izredno zmago domačinov. V drugi zaostali tekmi je v Val-dagnu Pollonica presenetljivo premagala z 2:1 doslej na domačih tleh še vedno zmagovitega Marzotta in se tako postavila tik za petami vodeče skupine. To pa pomeni, da bo moštvo lahko brez skrbi nadaljevalo prvenstvo, čeprav je zaradi velike izenačenosti sil njegova rešitev še negotova. Sobotno kolo, Je torej pripravilo mnogo presenečenj, čeprav je bilo le dopolnilno. Lestvica se je še bolj zamotana na vrhu, kjer je Novara z novim porazom zgubila vso prednost pred najnevarnejšim konkurentom Candjem. Razvoj Je pozitiven tudi za Triestino, ki ima samo še eno točko zaostanka, medtem ko so Breganze, Ferroviario in 1 'ol-lonlca, ki so še za stopnico nižji, kljub vsemu ]e outsiderji m verjetno ne bodo posegli v boj za naj-višjo lovoriko. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je tudi druga tržaška ekipa prebudila in dosegla uvrstitev, ki Ji vsekakor pripada po igri. LESTVICA Novara 8 5 1 2 41 21 11 Candy 8 4 3 1 25 16 11 Triestina 8 4 2 2 20 14 10 Breganze 8 4 1 2 35 25 9 Ferroviario 8 4 1 3 24 24 9 Follonica 8 4 1 3 19 24 9 Bassano 8 3 1 4 19 25 7 Marzotto 8 3 1 4 19 25 7 Amatori 8 1 3 4 20 28 5 Ignis Oderzo 8 1 0 7 13 39 2 tako so morali pristopiti k streljanju z bele pike. Po zelo enakovredni tekmi, v kateri so v prvem polčasu nekoliko prevladovali Kontovelci, v drugem pa Križani (ki so zadnjih 15 minut prvega dela igre nastopali v desetih, ker se je poškodoval Sedmak Josip), ni uspelo nobeni enajsterici izsiliti odločujoče prednosti. Obe moštvi sta sicer imeli več priložnosti za dosego gola: Križani so trikrat zadeli okvir vrat, Kontovelci pa so poslali proti nasprotnikovi mreži tri izredno nevarne strele, ki jih je kriški vratar Švab Rudi ujel z največjo težavo. Ker se mreža v vsej tekmi ni potresla niti enkrat so morali (kot zahteva pravilnik) preiti k streljanju enajstmetrovk. Rezultat se je pri streljanju z bele pike spreminjal takole: 1:0 (za Kontovel), 2:1. 2:1, 3:2, 4:2, 4:3 in 5:4. Ker je vedno prvi streljal Kontovel, je bila torej zadnja enajstmetrovka Križana Tenceja zgolj «platonska». Finale za 3. mesto TREBČE—PROSEK 3:1 (1:0) TREBČE: Gulič, Coccolet, Sosič, Sticler, Sosič V., Kralj, Ferluga, Kralj, Padovan, Milič, Križmančič, PROSEK: Prašelj, Danev R„ Vatovec, Pirri, Husu, Danev B., Pan-tani, Timeus, Ukmar L, Ukmar V., Grilanc. SODNIK: Ricobon. KOTI: 3:3. V tekmi za osvojitev tretjega mesta so v bistvu ves čas prevladovali Trebenci. Prosečani so le v sredini prvega polčasa, ko so prejeli gol, skušali stanje izida izenačiti in so izvedli vrsto protinapadov, ki pa niso prinesli zaželenega sadu. Njihova napadalnost pa je kmalu skopnela in Trebenci so ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke. Svojo premoč so v drugem delu i-gre izrazili še z dvema goloma, medtem ko je Prosečanom uspelo doseči častni gol iz protinapada, * katerim so presenetili trebensko o-brambo. Zvečer v nedeljo je bilo na Proseku v društveni gostilni nagrajevanje nastopajočih ekip. Predsednik Primorja Srečko Sedmak je pozdravil vse nastopajoče ekipe, se jim zahvalil za sodelovanje ter jih stavil za vzgled mlajšim nogometašem. Izrazil je željo, da bi se prihodnje leto udeležilo turnirja še več enajsteric. Zahvalil se je v seri darovalcem nagrad: občini Devin-Nabrežina, nogometni zvezi in sodnikom. Sledilo je razdeljevanje nagradi Kontovel je prejel za prvo mestu pokal in zlate kolajne, Sv. Križ sre; brne kolajne, kot najboljši strele* pa so bili nagrajeni Švab (Sv. Križ), Ferluga in Giovannini (ob* Trebče). Vsak je prejel po 4 steklenke vina. Kot najboljši vratar j* dobil Gulič (Trebče) posebno nagrado. Prireditelji pa žal niso mogli razdeliti vseh obljubljenih nagrad z*' radi nepredvidenega nesporazuma-do katerega je prišlo v zadnjem trenutku. Vse prisotne je pozdravil v imenu deželnega odbora Italijanske no-gometne zveze predstavnik te organizacije Micheli, ki je čestital tako nastopajočim, kot tudi organizatorjem nad uspelim turnirjem. K. K’ KOŠARKA Na evropskem ženskem košarkarskem prvenstvu v Palermu so sinod1 dosegli med drugimi tudi naslednje izide: Italija — Jugoslavija 54:4® Vzh. Nemčija — Belgija 83:4” Sovjetska zveza — Poljska 92:5“ ----^ B. MARUŠIČ: N Pred stoletnico šempaskega tabora vensko, tabor za nekaj važnega, nezaslišanega. Mikavno bi bilo jako, ko bi se sostavilo vse, kar so priprosti naši ljudje in zlasti laški meščani o shodu govorili, ko bi se bili stenografovali vsi čudni dotič-ni razgovori pri vrčku in po- Ali pa vzemimo za primer ta le prizor: Govornik pravi: 'O-čitajo nam, da se hočemo spun tati... (Strašen hrup med po-slušavci: ’Ne, ne mi se nočemo spuntati; ni res, ni res, mi nismo puntarji; le svoje pravice zahtevamo’); mi se hočemo le zediniti po postavni poti, da bomo močnejši in da bomo krepkeje Avstrijo podpirali. Mi se nočemo odtrgati od Avstrije, mi hočemo namreč Avstrijo močno (Po-slušavci: Da! Avstrijo hočemo! močno Avstrijo! Avstrija-ni hočemo ostati!) moramo pa biti sami edini in močni, ako hočemo Avstrijo braniti in podpirati... v edinosti je moč! Slovenci smo vselej zvesti cesarju, bolj zvesti, ko Nemci (P.: vselej zvesti; živio cesar! i itd.) Vprašam: Ne zaznamujejo li ti momentje pomembe-polen dogodek, vreden, da se mu na čelo vvrsti vsem, kar jih ima Čaven v svojih letopisih zapisanih? Take in enake zapazke so se meni vse tiho premišljujočemu — z ozirom na to, kar se je zastran tabora sumilo in govorilo — globoko v srce vtisnile. Ti čuti so me tiščali, da sem se jih — preskočivši red okoliščin — nar popred izpovedati moral. Zdaj pa treba zasukniti pero nazaj in popis od kraja začeti. Bolj ko se je bližal za tabor odločeni dan, veči hrup je nastajal v mestu in po deželi. že to kaže, da so imeli prijatli in nasprotniki ne tabora, timveč vsega, kar je slo- 3 Dr. Josip Vošnjak (1834-1911); na taboru je govoril v imenu slovenskih Štajercev liču. Trdili so politikarji pri pivu, da hočejo napraviti Slovenci posebno samosvoje kraljestvo, in sicer brž ko ne bo pod ruskim žezlom ali pokroviteljstvom, je pristavil marsikateri vedež. Nektee je tlačila mora, da hočemo mesto in Lahe pod se spraviti in — kar je najstrašnejše — posloveniti! Take debate so sprožile — se ve da — zgodovinske preiskave o predmetu: čigava da je Gorica, od kod ime njeno itd. Zgodovinarji m starino-slovci so vzeli jezikoslovce na pomoč in tako se je ponudila prilika enemu zvedoncu v to-skanščini, da je začel izpeljavami Ime našega mesta iz ital. besede ’gora’, kar pomeni neki žleb pri mlinu, po kterem teče voda na kolo. Veliko truda so prizadevale našim meščanom tudi Slovence in Slovane zadevajoče narodo in zemljepisne študije. In to je dobro, kajti s časom bodo tudi nižji ljudje vedeli, kaj sipo in kaj hočemo. Vse take in enake misli in govore pa je nadvladal strah zarad poslovenjenja goriškega mesta, oziroma zarad združe- Ivan Nabergoj s Proseka; na taboru je govoril o uvedbi slovenskega jezika v šole nja z zedinjenim Slovenskim (v tem oziru so tržaški listi tudi med omikanimi Lahi napačne misli zbujali), sosebno pa spor med Lahi in Slovenci o memohodu taborcev. Skrb in strah v poslednjem oziru je bil tak, da je postal važen skoraj kakor tabor sam in mu je nekak okvir. Situacija v tem oziru je pa bila vsak hip druga. Zdaj zdaj se je slišalo govoriti o groženji Lahov, da naj le pridejo Slovenci skoz mesto, da jih že spodobno(l) sprejmejo; zdaj spet, da skoz mesto ne smejo po nikakem. Danes je šla govorica, da tabor ne bo dovoljen, jutre, da je dovoljen, pa da skoz mesto bo taboritom prepovedano hoditi. Z eno besedo: vse, samo da spopadli se nismo, je bilo podobno Trstu o dogodkih mes. julija t.l. Včasih je pre-vagavalo žuganje, da bodo ta-borci tepeni, včasih pa strah, da 'surovi’ Slovenci, ko pridejo tropoma v mesto, meščane potepejo. Pri taboru smo zvedeli, da se je bil strah zaradi spora tudi med Slovenci po deželi razširil, in da so mnogi taborcem svetovali, naj ne hodijo v Šempas. Faktum je, da je ta enkrat zatrošena skrb ljudi vznemirjala. In da strah v tacih okoliščinah rase kakor plazovina, je znano. Ni moč vedeti natanko, ali in koliko je bil ta strah opravičen in od ktere laške stranke je bila prišla prva iskra. Gotovo je le toliko, da so sploh vse 1. stranke tabor in priprave zanj pisano gledale in le rr 'o svobodomiselnih in prostodušnih Lahov je vso reč hladnokrvno in z višega gledišča — z gledišča svobode, enakopravnosti, narodne ideje, postavnosti — presojalo. Ti so se jezili nad tistimi izmed svoje ali dru- Viklor Dolenc (1841-1887), govornik na šem paškem taboru zih strank, ki so se nad taborom spotikali, češ, da 'svoboda za vse’ in da zlasti laškim narodnjakom se ne spodobi« da bi branili Slovencem tirjati njih pravice. Jako zamerili so mnogi in celo menda tudi mestni starešine nekemu upli' vapolnemu laš’.:. gospodu, da jih komprometuje s tim, d* strah umetno zbuja, ali nezmožnemu groženju drhali brez potrebe preveliko važnost prilastuje, sploh da z vedenjem svojim, kar še ni, m na kar morda nihče ne misli provokuje. Pisatelju teh vrst je nek privrženec skrajne !• stranke rekel: ’Mi vam svobode ne kalimo; mi tisti dah še v Gorici ne bomo, odpeljemo se v Palmo; če se tedaj kaj zgodi, vedite, da pride od une (zmernejše) stranke. uganja nalašč take reči in si toliko prizadeva za varnost, da bi se našim ljudem zopet prikupi] itd.’ Sicer pa so nas ne-ortografični grozivni zapisi P° ulicah 11. in 17. t.m. silili pomilovati tiste, ki ne vedo 1 čim družim svojo hvalizacij0 razodevati, nego z voščilom 'mor te’! ... (Nadaljevanje j?ed»/ UREDNIŠTVO: TRSU - UL. MONTECCH1 b, U„ TELEFON 93-808 ln 4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 90-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, poUetna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tis«9 Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: z a vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 111 beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societb Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst