DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 142
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 16TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Razslava v Cleveland«	ni"
bo mnogo boljša od chicaške
Cleveland. — V lepoti, aran-žiranju, masivnosti bo Velika jezerska razstava mnogo boljša od svetovne razstave, ki se je vršila v Clevelandu. Vodstvo razstave v Clevelandu je vzelo v poštev vse napake, ki so bile narejene na chicaški razstavi ter jih na clevelandski razstavi odpravilo.
Ena največjih zanimivosti razstave bo "Cesta narodov." To je ogromno podjetje, namenjeno naseljencem in da slednji pokažejo Amerikancem, kako je v stari domovini. Nič manj kot 30 narodnosti bo zastopanih na razstavi.
In gradi se tako hitro, da rastejo nova poslopja kot gobe po dežju. Pred dobrim tednom je bilo raznih narodnostnih hiš komaj 40, včeraj jih je bilo zgrajenih že 173. In še vedno gradijo nova poslopja.
Chicaška razstava je imela te tri napake: za trudne obiskovalce razstave niso imeli dovolj sedežev, na razstavnem prostoru je bilo premalo telefonov in primanjkovala so stranišča. Vodstvo razstave v Clevelandu je vse to popravilo.
Dne 27. junija, ko bo razstava uradno odprta, bodo dobili obiskovalci razstave nič manj kot 6,009 klopi, kjer bodo lahko polivali. Vsaka klop 'je za 6 oseb. 350 telefonov je bilo instaliranih te dni in 20 najbolj modernih toiletov je sedaj v gradnji. V vsakem je prostora za 100 oseb.
Včeraj je obiskal razstavne prostore Herman Lohr iz Chica-ge, ki je bil generalni vodja svetovne razstave v Chicagi.. čudil se je, da je kaj takega v Clevelandu mogoče. Izjavil je, da vse zgleda, da bo to najboljša razstava, kar jih je Amerika še kdaj imela. In mož ve, kaj govori, ker ima skušnje v tem.
--o-
Uspešen festival
Do malega 5,000 naših ljudi je prišlo preteklo nedeljo na velike vrtne prostore Slov. društvenega doma v Euclidu, ob priliki, ko so nastopili skupni mladinski zbori pod vodstvom g. Louis Seme. Pri koncertu slovenskih pesmi je nastopilo do 500 otrok, ki so v resnici iskreno-ljubko peli. Vedno bolj se izpopolnujejo v petku. Na koncertu smo videli ljudi iz Pittsburgha, Girarde. in celo iz daljne Colorado nam je bil predstavljen en slovenski par. Ljudje so se prav dobro zabavali in mislimo, da bo veselica tudi v materialnem oziru popolen uspeh.	^
Mr. Ely bolan župan mesta Euclid, Mr. C. Ely, že dalj časa boleha. Na nedeljski proslavi mladinskih zbo-
Varšava, 15. junija. Poljski zobozdravniki so v zadregi, ker nimajo dovolj zlata za zlato zobovje. Odkar je poljska vlada odpravila zlato valuto, je prepovedano lastovati zlato. Zobozdravniki so sedaj naslovili prošnjo na vlado, da popravi položaj .
-o-
Republikanski kandidat Landon bo uradno obveščen ta teden
Topeka, Kans., 15. junija. Razna mesta v državi Kansas se potegujejo za čast, da dobijo v svojo sredino governerja Lan-dona ob priliki, ko bo uradno obveščen od narodnega odbora stranke, da je bil izvoljen za predsedniškega kandidata.
Včeraj je prišla velika delegacija iz domačega mesta governerja, Independence, in zahtevala, da governer pride v njih mesto. Mesto ima 13,000 prebivalcev. Druga delegacija je zopet prišla iz Lawrence, Kans., kjer je državna univerza, in kjer imajo stadion s sedeži za 60,000 oseb.
Medtem se pa pripravlja narodni odbor republikanske stranke, da izdela načrte za republikansko predsedniško kampanjo. Republikanci so obljubili, da bodo imeli najbolj živahno kampanjo tekon* svojega obstoja in da bodo šli do skrajnosti, da porazijo predsednika Roosevelta. Republikanci se pripravljajo, da še prej začnejo bombardirati demokrate, predno bo otvorjena demokratska predsedniška konvencija v Philadelphiji.
Glavni stan republikancev bo v Chicagi, odkoder se bo vodila kampanja. Znani bankir iž Chi-cage Gcodspeed, je bil imenovan za blagajnika stranke. Nominacija governerja Landona za predsedniškega kandidata je veljala republikance $97,000, do-čim so potrošili v Clevelandu tekom konvencije $150,000.
-o--
V staro domovino
Danes popoldne ob petih se odpelje v staro domovino, vTu-paliče na Gorenjskem, Mrs. Mary Perušek iz Detroita, ki se je ustavila za par dni v Clevelandu pri družini Mr. in Mrs. Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Mrs. Perušek je sestrična Toneta Sa-jovca. Kdor rojakov bi rad kaj naročil za staro domovino, se lahko zglasi na omenjenem naslovu. Mrs. Perušek pa želimo srečno in veselo potovanje in zdrav povratek nazaj.
Na obisku
Iz daljnega zapada je prišel na oddih v Cleveland Mr. Frank Laurich, ki je pripeljal s seboj tudi soprogo. Par je dospel iz
Demokrati trdijo, da so republikanci izbrali slabega kandidata
New York, 15. junija. Generalni poštni mojster Farley, ki je načelnik eksekutivnega odbora stranke, se je izjavil, da so republikanci v osebi governerja Landona izbrali najslabšega kandidata, ki ,so ga sploh mogli dobiti. Enako slab je republikanski podpredsedniški kandidat Frank Knox.
Farley je izjavil, da ne razume republikancev, kako so mogli izbrati kandidata, ki napada Roosevelta, a obenem je znan, da sledi Rooseveltu v vseh njegovih smernicah in ki je baje mnogo bolj radikalen kot predsednik Roosevelt.
Nadalje je ,Farley obdolžil republikance, da so izbrali kandidata, ki bo "obljubil vse vsem! Landon je sintetičen kandidat, ki bo povzročil, da bo republikanska predsedniška kampanja v letu 1936 prava politična komedija.
Brez vsakega dvoma je, da bo republikanska stranka letos doživela svoj največji opraz v politični zgodovini stranke. Kandidat Landon je. brez vsakih lastnih principov in le sledi drugim, ker sam nima iniciative. Karkoli bo rekel, bo v vsakem slučaju odnesel direktno iz demokratske platforme.
Nominacija Landona, je dejal Farley je priznanje od strani republikancev, da so krivi političnih zločinov. Od Amerikan-cev se zahteva, da izročijo vlado v roke moža, katerega rekord je nepoznan in ki je izmed vseh ameriških governer j ev najmanj poznan.
V trenutku, ko ima Amerika opraviti z najbolj resnimi tuje-zemskimi problemi, poleg najbolj važnih domačih problemov, so dobili republikanci predsed-škega kandidata, ki bo spravil' Ameriko v bankrot1, ako bi bil po nesreči izvoljen.
"Demokratska stranka," je dejal Farley, "je vesela, ker so republikanci izbrali Landona. Zmaga bo toliko bolj lahka za demokrate.
Davey in prodajni davek
Cclumbus, O., 15. junija. — Governer države Ohio je naredil na državno postavodajo apel, da slednja ukine prodajni davek na živež, ki se potrebuje na domu. Prodajni davek naj bi prenehal 1. septembra, letos. Davek za živila, povžita v restavrantih, bi še nadalje ostal. Odpravil bi se le oni prodajni davek na živež, katerega kupujejo ljudje za domačo potrebo.
Kot vzrok za odpravo prodajnega davka je governer navedel, da prihaja prodajni davek tako hitro v državno blagajno, da ga bo kmalu preveč. Strokovnjaki so izjavili, cla bo država dobila od prodajnega davka skoro pet milijonov dolarjev več kot se je pa prvotno računalo, in ker država ne potrebuje preostanka potem, ko plača vse svoje obveznosti, je naravno, da se del prodajnega davka lahko opusti. •
Država dobiva letno do $12,-
000.000	v prodajnem davku samo od živeža, ki g,a ljudje kupujejo v trgovinah. Ako se prodajni davek na živež ukine dne
1.	septembra, tedaj bi držam dobila približno 4 milijone dolarjev manj kot računano, toda že po sedanjih računih bo znašal prebitek do 5 milijonov dolarjev. Governer Davey torej pravi, naj se prodajni davek na živež ukine, s čemer si bo pač pridobil naklonjenost in hvaležnost milijonov prebivalcev države Ohio.
-r--0—^--
Rev. Gladek umrl
V nedeljo je preminul v bolnišnici v Milwaukee Rev. Luka Gladek, župnik cerkve Matere Božje v West Allis, Wis. V bolnišnici se je nahajal že več tednov, kjer se je moral podvreči nevarni operaciji in trem- transfuzijam krvi, toda je radi komplikacij nastopila smrt. Pogreb ranjkega se bo vršil 18. junija ob 10. uri dopoldne v West Allisu. Pokojni Luka Gladek
Rev. (oughlin trdi, da je Tugwell predsednik Zedinjenih držav
Boston, 15. junija. Rev. Chas. Cough'lin, znani radio pridigar, je včeraj namignil, da se zna njegova Narodna unija za socialno pravico združiti z organizacijo dr. Townsenda, ki se poteguje za $200J00 mesečne pokojnine.
Nadalje se je Rev. Coughlin izjavil, da noben predsedniški kandidat letos ni vreden "počenega groša" (plugged nickel.) Izjavil je, da pravi gospodar v Zedinjeih državah danes je Rex-ford Tugwell, prvi svetovalec predsednika.
Izjavil je tudi, da je prepričan, da bo Roosevelt izvoljen, dasi on ne bo deloval za njega. Rev. Coughlin je tudi povedal, da bo v petek 19. junija govoril po radiu in se bo govor slišal po vsej Ameriki. "Ljudje se bodo čudili radi tega govora," je dejal Coughlin.
"Jaz sem bil s
grozi premogarski štrajk 500,000 mož
ah bo Borah bojkotiral Zediiijeniiii državam
kandidata Landona? | '
Washington, 15. junija. Prijatelji senatorja Boraha, ki je' bil prepričan, da bo od republi-! kanske narodne konvencije imenovan za predsedniškega kandidata, so mnenja, da bo Borah več tednov molčal, predno bo prišel v javnost z izjavo, da bo napadal, podpiral ali ostal nevtralen v predsedniški kampanji. Senator Borah se nikakor ne strinja z idejami Landona, in Če ga bo začel napadati lahko odtrga republikancem milijon glasov. •-o--
dolarjev za borbo proti pijači
Tulsa, Okla., 15. junija. The Women's Christian Temperance Union, organizacija ameriških žensk, ki se beri za prohibicijo, je trdno odločena, da gre do skrajnosti, da dobimo ponovno prepoved opojne pijače v Ame-
Cancn City, Colo. Prišla sta na rov je zastopal župana policijski obisk k svojemu bratu Antonu
načelnik Mr. Fox, rodom Hrvat, ki je zelo prijazno pozdravil navzoče in jih povabil, da še večkrat pridejo v prijazni Euclid.
Igrališča za otroke
Zvezna WPA organizacija bo Postavila v najkrajšem času na-daljnih 75 igrališč za otroke, kjer se bodo lahko igrali pod nadzorstvom. Letos imajo otroci več igrališč kot so jih imeli se kdaj prej.
Popravljeno ime V seznamu novih ameriških državljanov včeraj je bilo ime j bolnici Mary Slokar. Pravilno bi se pa'iščejo.
Laurichu, 1133 E. 167th St. Mr. Frank Laurich bo prav vesel, če bo videl dosti svojih znancev in prijateljev v Clevelandu. Obema želimo prijetno bivanje v naši metropoli.
76 mrtvih
Poročila iz 14 držav pravijo, da je bilo v nedeljo ubitih 76 oseb od avtomobilov. Največ v Pennsylvaniji, kjer je našlo 9 ljudi smrt.
V bolnici
Mr. Jos. Globokar, 3571 E. 81st St., se nahaja v St. Alexis Prijatelji ga lahko ob-Dobremu možu želimo,
imelo glasiti Mary Mlakar. da bi čimprej okreval.
V staro domovino
Pretekli teden so odpotovali v staro domovino: John Zakrajšek na Brod pri Sv. Križu, Mary Mo-dic s hčerko, v Sleme pri Rakeku, Antonija Rasenovič v Kapo-distrijo in Štefanija Plešinger s hčerko v čermošnjice na Dolenjskem. Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander. Vsem želimo srečno pot in srečen povratek.
Bolna na domu
Mrs. Ivana Kranc, 19006 Mohawk Ave., se nahaja bolna na svojem domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Deseta obletnica V sredo 17. junija ob 7. uri zjutraj^ se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Andrew Krainzem v spomin 10-let-nice smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni za udeležbo.
$90,000 darilo
Razni dobrotniki so podelili letos Western Reserve univerzi že $90,000 v denarju. Naznanjenih je še nadaljnih darov v svo-ti $50,000.
30,000 v paradi Preteklo nedeljo je bil dan ameriške zastave. Patriotične organizacije so priredile ogromno parado, katere se je udeležilo 30,000 ljudi.
je bil čvrste gorenjske postave, j Rojen je bil 17. marca 1880 v Stari Oselici pri Kranju. Leta 1901 je dospel v Ameriko, kjer je študiral tri leta v St. Paul semenišču, potem pa v Pennsylvaniji, kjer je imel v Steeltonu leta 1905 novo mašo. Deloval je po raznih župnijah Pennsylva-nije, zadnja leta pa je bil župnik v West Allisu, Wis. Bodi ranjkemu gospodu ohranjen blag
spomin
. .	riki. ženske so na svojem zbo-
predsedmkom	. ,	. , ,
T1 ,, „.'.,. . i rovanju v tem mestu sklenile, da Kooseveltom, je nad al j eval;, , , ,	.,.. , . .
p.,,, pAll„i,i;„	• „, k , j bodo nabrale en milijon dolarjev
za propagando.
Zlasti namerava iti ženska organizacija med mladino. Do leta 1939 namerava organizacija imeti dovolj denarja na razpolago, ,da nastopi dejansko pri predsedniških volitvah, ki se vršijo leta 1940, Zanekrat je pa organizacija Jse preslaba.
Prvotno je bilo predlagano, da se nabere $500,>000, toda končno so ženske podvojile to vsoto tako, da bodo državne organizacije nabrale pol milijona, a narodne organizacije pa pol milijona.
Sleherna članica bo tudi i mesečno prispevala en cent, da jse nabere vsota, ki je potrebna |za svetovno konferenco organi-! zacije, ki se vrši prihodnje leto v Washingtonu. Organizacija šteje 600,000 članic v Zedinjenih državah, pa ima svoje podružnice tudi v ostalih delih sveta, ! zlasti v Angliji in Kanadi, j "Kadar vidite nad gostilnami napise: 'Pivnica za očeta in si-hčer' na'' vam £°t°vo zavre kri,"
Rev. Coughlin, "ko je obljubil, da bo pregnal tatove iz tempel-na, toda ko je spremenil besedo "zlato" v "dolo' 'ali relif, tedaj je obenem dal novo ključavnico na vrata tempelna in izročil ključ tatovom. Tedaj sem se obrnil od njega."
Končno je Rev. Coughlin izjavil, da ni republikanska platforma vredna piškavega oreha in da so republikanci pravzaprav popolnoma mrtvi.
--o-
Nesreča Vidmarja Kot smo včeraj omenili se je na Route No. 85 v nedeljo večer pripetila avto nezgoda, ki je veljala mladega Antona Vidmarja življenje. V Vidmarjev avtomobil je na nekem ovinku priletel drug avto. Poleg Vidmarja je i bila v avtomobilu še soproga, sin
Nove odredbe
Komisar javnih parkov in kopališč Mr. Richards je odredil, da v bodoče se ne bo smelo v j mestnih kopališčih toliko otrok naenkrat kopati kot je bila sedaj navada. Tudi okrajni mrliški ogledni koroner Pearse je mnenja, da imajo mestna kopališča premalo nadzoilnikov in preveč kopalcev.
Po operaciji
Mrs. Antonija Nemec, 953 E. 237th St., je srečno prestala operacijo v Glenville bolnici. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 117.
V bolnici
V University bolnici se nahaja Mr. Andrew Mac, 15229 Sa-ranac Rd. Obiski so dovoljeni.
Graduacija
Na Cathedral Latin višji šoli je graduiral Daniel Pustotnik, 6926 Hecker Ave. Naše čestitke graduantu in staršem!
"Slavčki"
Nocoj ob 8. uri zvečer se vrši redna seja staršev Slavčkov. Udeležite se v polnem številu.
in hči. Vsi so bili odpeljani v Huron Rd. bolnico, kjer je Vidmar čez dve uri umrl. žena ima na dveh krajih roko zlomljeno, otroka sta pa le malo poškodc-j vana. Ranjki zapušča tudi sina j Antona, starega 13 let in Elsie 11 let staro, nadalje sestro Fiances poročeno Zupin in več sorodnikov. Ranjki je bil star 41 let in je stanoval na 1084 E. 67th St. Rojen je bil v vasi Šmarca pri Kamniku, kjer zapušča mater in sestro Marijo. V Ameriki je bival 24 let.
Washington, 15. junija. Vodstvo United Mine Workers of America je naznanilo kongresu Zedinjenih držav, da bodo pre-mogarji ustavili vso industrijo mehkega premoga, ako ne bo sedaj sprejeta Guffey - Vinson postava.
Kot znano, je najvišja sodni-ja zavrgla prvotno Guffey pre-, mogarsko postavo, ki je bila narejena, da izboljša stanje premo-garjev in jim pribori boljšo plačo. Kongres se peča sedaj z novim predlogom o enaki postavi.
Posamezne premogovne kom-panije so že začele zniževati plače premogarjev in se vračati v' stare razmere. John Lewis, predsednik premogarske organizacije, je včeraj povedal meddržavni trgovinski komisiji, da se bodo premogarji poslužili edinega orožja, ki ga imajo, štraj-ka, ako se jim. ne zgodi pravica. Predsednik Roosevelt je že sam posvaril kongres, da hiti z novo postavo.
Premogarska industrija ima danes 5000 premogovnikov v 27 različnih državah, kar se tiče mehkega premoga. Skoro sleherni premogar je organiziran v uniji, in predsednik premogarske unije, Lewis, je zelo priljubljen pri ljudeh.
--»0-----
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je v Womans bolnici preminul Nikolaj Keliš, star 52 let, samec. Bil je'rodom Hrvat. V Ameriko je prišel leta 1S04. Stanoval je pri Steve Ne-stichu na 443 E. 160th St. Tu zapušča mnogo prijateljev, v stari domovini pa dva brata. Bil je član društva Sloboda št. 235 H. B. Z. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E.
je rekla neka delegatinja na konvenciji. "čas je prišel, da naredimo temu konec."
Pred konvencijo
Vsi voditelji demokratske stranke so pripravljeni, da po-Bil je hitijo v Philadelphijo dne 23. ju-
član društva Naprej št. 5 SNPJ. nija, ko se otvori demokratska Pogreb se vrši v četrtek zjutraj predsedniška konvencija, ki bo iz Jos. žele pogrebnega zavoda j ponovno imenovala Roosevelta na 6-502 St. Clair Ave., v cerkev i za predsedniškega kandidata, sv. Vida in na Calvary pokopa- Kongres bo tekom konvencije lišče. Prizadeti družini naše glo-, odgoden. Glavni govornik na boko sožalje. Bodi ranjkemu demokratski ohranjen blag spomin!
K molitvi
članice društva Marije Mag- govor, 0 dalene št.l 62 KSKJ so prošene, da pridejo k molitvi za pokojno
152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete ter na Sv. Pavla pokopališče. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
Ubil ženo na cesti
Theodore Bednar, star 42 let, je v nedeljo zvečer na j ako prometni Carnegie Ave., na vogalu 96. ceste ustrelil svojo odtujeno ženo Betty, staro 32 let. Stotine ljudi je videlo prizor. Po storjenem umoru je Bednar izvršil samomor. Mnogo otrok se je igralo takoj zraven na cesti, in med drugimi tudi 11 letni Theodore Jr., sin morilca in samomorilca.
Poravnan štrajk
štrajk pri Seiberling Tire &
I Rubber Co. v Barbertonu je bil
, , ,V1 . , i v pondeljek poravnan. Danes so predsedmski kon-;ge ys. delayd vrniH na delo Za.
venciji bo senator^ Barkley «straikali s0 pa unijski kot,arji
Kentuekya, ki ze študira svoj Babcock in Wilcox Co. v Bar.
katerem se poroča, da
sestro Antonijo Stefanič, 20274 Miller Ave. danes ob 2. uri popoldne. Udeležite se tudi pogreba v sredo zjutraj v cerkvi sv. Kristine.
Kulturni vrt
V sredo, 17. junija, se vrši ob 8. uri zvečer seja Euclidskega' okrožja za Kulturni vrt pri Mr. John Globokarju na Abbey Ave. Pridejo naj vsi, ki se zanimajo za Kulturni vrt.
Operacija v Girardu Pretekli teden se je podala Mrs. Mary Turk iz Girarda, O., na operacijo v bolnišnico. Operacijo je srečno prestala.
bo mojstersko delo.
Poštna roparja
V Chicagi so včeraj prijeli dva mlada roparja, ki sta kmalu potem priznala, da sta pretekli teden izropala poštno postajo v Clevelandu na 38. cesti in Payne Ave. Odnesla sta pri
i bertonu. i zadetih.
2,300 delavcev je pn-Tudi štrajk pri Diamond Match Co. v Barbertonu se še nadaljuje.
Dobil avtomobil Pri pevskem festivalu preteklo nedeljo, ko so nastolili skupni mladinski pevski zbori, je bil
tem $1 odc*an tudi popolnoma nov Chev-058.00. Večino denarja so še do-11 rolet avtomobil. Srečni človek,
bili pri njih kot praznih money order. Roparja bosta pripeljana v Cleveland.
tudi mnogo! ki ga Je dobU' Je g >1453 E. 175th St.
D. Gartner,
Pczdravi iz Chicaga
Iz Chicaga pošiljajo pozdrave svojim prijateljem in znancem LorainČani: Mrs. Frank Gradišek, hčerka Mimi in sin Frankie. Lepa hvala!
Gemblarji na delu
Vodstvu Velike jezerske razstave v Clevelandu so gotovi gemblarji ponudili $250,000, ako jim bo dovoljeno odpreti svoje prostore na razstavi. Ponudba je bila seveda z veliko nevoljo zavrnjena.

Ji k
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICA?? HOM» — SEOHNIAN DAILY NEWSPAPER BUT Krt. Olalr Art. Cleveland. oblo PnbHihed d*Uy except Bundmyi and Holiday«_
NAROČNINA:
2a Ameriko In Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko tn Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Kvtopo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: 0. S. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. S. and Canada »3X0 for 8 month«; Cleveland, by mail, »S.60 lor 8 months Cleveland and Euclid by carrier«, »6.50 per year, »S.00 for 0 month* Single coplea » centa. European »ubscriptlon, »8.00 per year.
JAMBS DKBEVEC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers
Entered as second clasa matter January 5th, 1908, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act ol March Sd, 187»
'••Hggg»>83 __No> U2) Tuegij June 16> 1936
Mi, državljani, zahtevamo!
Mogoče ga ni časopisa v širnem Clevelandu ali po Ameriki, ki bi toliko naredil za dobrobit Amerike, kot je storil naš časopis, "Ameriška Domovina" tekom 39 let svojega obstanka.
Mi smo storili svojo polno dolžnost napram Ameriki, ko smo naše ljudi neprestano opominjali, da postanejo ameriški državljani, da lojalno spoštujejo in sledijo ameriškim postavam in ustavi. Tozadevno je "Ameriška Domovina" prineslo stoprocentno delo v našo javnost!
Kot ameriški državljani pa imamo gotove pravice in dolžnosti. Naše dolžnosti so v tem, da plačujemo davke, naše pravice pa so, da tirjamo, kadar nas kje boli in kadar je narod prizadet.
Slovenski narod je bil silovito prizadet pretekli petek popoldne, ko je zgubil dve svoji mladenki, ki sta utonili v javnem mestnem kopališču na St. Clair Ave. Dvoje mladih slovenskih življenj je moralo iti v večnost, in to v resnici radi zanemarjene mestne vlade.
St. Clair kopališče je bilo že zdavnej poznano kot zanemarjeno in zanikerno in se nobena mestna uprava ni brigala za poprave in pošteno vodstvo, in smo dobivali od strani našega občinstva neprestane pritožbe. Vsaka privatna kopalnica je bila boljša kot pa mestno kopališče na St. Clair Ave.
Župan Burton, ki je pred izvolitvijo lansko leto toliko obljuboval, da bo nepristranski in je bil ravno radi svoje zavajalne politike izvoljen županom, se absolutno ne briga za 23. vardo, kjer je do 8,000 slovenskih davkoplačevalcev, ki prinašajo letno mestu Clevelandu težke stotisočake.
Namesto, da bi župan Burton obžaloval tragedijo, ki se je pripetila pretekli petek v St. Clair kopališču, je izjavil, da uslužbenci mesta ne poslujejo pravilno in da bo zanaprej gledal, da bo drugačen red v javnih mestnih zavodih, Na ta način je župan Burton opravičil mestno vlado, ko je dvoje slovenskih dekletc utonilo v mestnem kopališču. Kako bi se župan Burton počutil, ako bi utonili njegovi dve hčerki! Burton je bogat in ima doma razkošno kopališče, dočim morajo sirotni otroci naših davkoplačevalcev romati v mestno kopališče, kjer jih čaka — smrt!
Včeraj je "Ameriška Domovina" priobčila javni apel na naših pet slovenskih councilmanov, da zahtevajo od mestne vlade, da podeli polno zadoščenje družinam vtopljenih slovenskih otrok. Povdarjali smo, da Slovenci nismo samo za to v Clevelandu, da plačujemo davke, pač pa .smo tukaj, da se nam izkaže pravica, kadar je pravica na naši strani!
Mesto je direktno in indirektno odgovorno za nesrečno smrt dveh mladih slovenskih dekletc v javnem kopališču. Sveta dolžnost naših peterih councilmanov je, da iztirjajo od mestne vlade, če že druzega ne, vsaj za pogrebne stroške mladenk. In to bi bila od sile malenkostna odškodnina od mesta, ki lahko plačuje svojim političnim privržencem tisočake, dočim moramo davkoplačevalci gledati, kako bomo pokopali dvoje mladenk, ki sta našli smrt radi krivde in za-nikernosti mestne vlade.
Vi, državljani in državljanke, vi dobro veste, kdo je vaš councilman. Oglasite se pri rtjem osebno, telefonirajte mu ali mu pa pišite ter slovesno protestirajte, rekoč, da z vašim denarjem, ki ga plačujete v davkih, lahko spremenijo razmere, ki prevladujejo v mestnem kopališču na St. Clair Ave.
Trpeli smo dovolj časa sramoto, da smo bih zapostavljanj radi politike, in čas je prišel, da se naredi temu konec. Ponos 50,000 slovenskih ameriških državljanov v.Clevelandu ne more prenašati več, da bi se v City Hallu norčevali iz nas. Dvoje slovenskih mladenk je plačalo s svojim življenjem to norčevanje s kopališčem, ki je predmet politične žongiarije že odkar je bilo postavljeno.
Mi zahtevamo zadoščenje! In naši councilmani ter ostali njih tovariši v mestni zbornici bodo morali to zadoščenje užaljenim revnim slovenskim družinam izposlovati!
Kako sem se selil
Cleveland, O.—Zakaj in kako sem se selil od Vidmarjevih na Edna Ave., je bila stvar taka. Vidmarjevi so rekli: otroci so zrasli, premalo prostora imamo. Poišči si kaj pripravnega!
Na, odprej sem vajen, da sem se selil vsakih sedem let, zdaj se moram pa že po petih letih. En teden me je vzelo, da sem prišel do zaključka, kdo da bo selil vse-moje dokumente, ki segajo nazaj še v četrto stoletje. Najprej sem imel v mislih Oblakov in Sedma-kov truk. Potem sem pa mislil, da je podpredsednik več pri društvu kot tajnik. In ukazal sem mu, da me preseli z njegovim največjim trukom. Se reče, saj nisem nič plačal, ampak se mu samo rekel: kar zapišite, gospod! In zapisano bo ostalo.
Z vso andohtojo sem se poslovil od Vidmarjevih, ki so še rekli, da kadar bodo imeli večjo hišo, pa bom lahko zopet prišel k njim. No, pa gud baj, gud baj in gud baj.
Iskal sem sobo in dal v časopis, da "mlad fant, srednje starosti" išče stanovanje, pa sem ga dobil pri dobri družini Tončke Jevnikove na vogal 60. ceste in Bonna Ave. Tje sem že nekaj preselil, pa sem se zmislil, da bodo tekom poletja v Clevelandu velike konvencije in Tončka lahko odda svoje lepe sobe zunanjim gostom. Jaz je nisem vprašal, koliko bom plačal in če bom sploh kaj plačal. Ona pa tudi ni nič rekla, ker se dobro poznamo.
Ampak ker sem želel, da stanujem v precinktu "F" v 23. var-di, sem vprašal pri Rusovih na 6519 Bonna Ave. Tam je sedaj tudi moj naslov. Najbolj se mi je dopadlo zato, ker so mi rekli, da mi bodo dali tudi jesti, če bom lačen. Stanovanje sem dobil brez vsakega kontrakta. Če sem jih prav razumel so rekli, da mi bodo še oni plačali, če bom dolgo ostal pri njih. ..............
Sklenil sem, da se'bom zdaj bolj počasi selil, ali pa bolj hitro. Ob času selitve moram biti v normalnem stanju, zato taka stvar nič prav ne pride, če je prepogosto.
Joe P ograj c.
--—0-
Morilka v Jumili
Francija pričakuje, da bo plačala ameriški dolg
Rešitev v sili
Washington, 15. junija. Francoska vlada je sporočila ameriški, da je gotovo, da bo v bodočnosti plačala svoj dolg Zedi-njenim državam, toda svote, ki j H, sta se prestrašili zapade 15. junija, in ki znašal ker dozdevni pes je .$335,000,000 zaenkrat nikakor ne more plačati. Ob istem času je prišla enaka izjava od strani republik Latvija in Estonija, dočim so Anglija, Italija in Jugoslavija že prej naznanile, da 15. junija ne bodo plačale niti obresti niti zapadlega roka. Edina država, ki je obljubila, da bo plačala svoj dolg je Finska. Jugoslavija dolguje na zapadlem obroku nekako tri milijone dolarjev.
Dve indijanski dekleti sta šli iz Naiscott v Byng, Ontario. Ko sta se ozrli nazaj, sta opazili, da jima sledi neki pes. Ko sta se par minut zatem zopet ozr-
na smrt, bil velik volk, kateremu se je pridružilo šc šest tovarišev. Ena deklet je šinila na drevo, druga je pa stekla k železniški progi, po kateri je pravkar prihajal vlak, slekla svoj rdeči jopič in ž njim mahala, da je strojevodja ustavil vlak in tako dekleti rešil gotove smrti.
-o--
* 20 Italijanov je bilo ubitih v neki železniški nesreči v bližini Neapolja.
Francoski časnikar Pierre Francois Arminjon je v Lyonu izdal knjigo o zadnjih dogod-kah na španskem, ki so sledili levičarski zmagi. Posebno poglavje je namenjeno dogodkom v mestu Jumili, katere časnikar Arminjon kot očividec takole popisuje:
"Tudi v Jumili so pregnali občinsko upravo, kakor so to storili tudi po drugih podeželskih mestih. Namestu starih občinskih uprav so postavili krajevne sovjete, ki so začeli takoj sistematično in uradno prirejati "rdeče dneve." Od tega trenotka dalje nihče več ni bil varen svojega življenja. Od jutra do večera so se vlačile po ulicah od komunistov na-hujskane množice, katere so' rjovele in plenile. Nikoli več ne bom mogel pozabiti strašne slike, ko je ta množica na javni cesti obglavila dva dobro mi znana mladeniča, Pedro Cutil-las in Antonio Martinez. Vse svoje življenje si bom očital, da nisem mogel ničesar storiti, da bi ju rešil. Toda, kaj bi mogel jaz edini opraviti zoper dva do tri tisoč poživljjenih ljudi?
Oba mladeniča so obdolžili —kakor se je pozneje dognalo, po krivici—češ, da sta streljala na socialiste. Civilna garda ju je zato aretirala in ju po nemirnih ulicah gnala v ječo. K nesreči pa je ta sprevod srečali močno skupino demonstrantov, ki so kričali : "Pobite fašiste!" j V zadnjem hipu sem se še mogel skriti v bližnjo hišo. Z okna j sem potem mogel gledati, kaj strašnega se je doli na cesti na-
to dogajalo. Strašno rjovenje množice je privabljalo vedno več ljudi. Iz sosednjih ulic so hiteli plenilci, ki so tamkaj plenili po stanovanjih in strahova-li prebivalce. Tri četrtine ljudi je bilo pijanih in jih je bilo nagnusno videti.
"Fašisti so!" je rjovelo od vseh strani. Med množico so bile ženske, ki so rjule kakor divje zveri in zahtevale, naj oba mladeniča umore. Voditelji tolp so se pogajali z gardo, katera ni hotela jetnikov izpustiti in jih izročiti tolpi. Med tem poganjanjem pa je več žensk planilo v oba nesrečneža. Ta dva pa se nista mogla braniti, ker sta bila na rokah ukle-njena.
Kar pa se je sedaj dogajalo, tega ne morem popisati. Zdivjane ženske so ubogima žrtvama pulile lase z glave, jima pljuvale v obraz, jima praskale oči in jima z noži mesarile obraz. Nastalo j e strahovito vpitje, ki je preglušilo celo rjovenje žensk. Garda se je morala umakniti pred vedno bolj naraščajočo množico.
Oba nesečneža so sedaj pobili na tla in začeli teptati po njih. Kmalu sta bila podobna dvema krvavima kupčkoma pod nogami zločincev. Ljudje so se začeli pretepati, kdo bo prišel bliže k nesrečnikoma, da bi bil po njih. Vsak je hotel tolči in biti. Neka ženska je mladeničema strgala s telesa suknjo in srajco. Nato je iz polnega grla začela kričati, da so jo morali vsi slišati: "Prinesite sekiro iz mesnice,! Jaz ji ma bom dala!" Komaj je spregovorila, že se je začela množica gibati. Nekaj moških je poletelo k bližnji mesnici, čez nekaj minut so se že vrnili z mesarsko sekiro in več mesarskimi noži. Rdeči voditelji so nato veleli množici, naj se malo razmakne. Tako je sredi ulice nastal prazen prostor nekaj kvadratnih metrov. Na tem praznem prostoru sem videl ležati obe polnagi žrtvi, vsi krvavi. Množico pa je prijela krvava besnost.
še vedno vidim pred seboj tisto žensko. Bilo je velika, rjavega obraza, obleko je imela prav vso krvavo, lase pa vse zmršene. Zgrabila je sekiro in začela divje tolči. Kolikokrat je udarila? Tega ne vem. Nekaj trenotkov nato sta obe trupli bili le kepa krvave gmote."
Zgodovinske najdbe v dolini Krke
Zadnje leto je bilo v okolici Žužemberka odkritih veliko zanimivih zgodovinskih predmetov. Te. najdbe niso sistematičnega raziskavanja, temveč so bile najdene slučajno. Pričajo pa, da je bila Krška dolina 'važna prometna pot v zgodovinski in prazgodovinski dobi.
Poganski žrtvenik (ara) najdena na Valični vasi.—Profesor dr. Sarija je v okolici pregledoval in fotografiral stare rimske napise. Na Valični vasi, v cerkvici sv. Martina, je opazil nenavaden prag, o katerem je trdil, da bi utegnil biti poganski rimski žrtvenik. Fantje in možje iz vasi so se ojuna-čili in so prag vzdignili. Domneva g. profesorja je bila pravilna. Kameniti prag je dobro ohranjen poganski oltar iz rimske dobe. Napis se glasi takole:
P M A XIMIVS MATERNUS MEMSORLEG XG ARI) CIVIBVS SVIS SABIMOET VEMVSTO COS V SL M
Iz napisa je razvidno, da je dal oltar napraviti Publius Maksimus Maternus mensor (inženjer) 10 legije geminae
svojim rojakom (civibus), ko sta bila konzula Sabinus in Ve-nustus ,1. 240 po Kr.). Ta oltar bo ostal vzidan pri cerkvi sv. Martina. S tem je tudi potrjena domneva zgodovinarjev, da je bila ta cerkvica sezidana na mestu, kjer so nekdaj pogani častili svoje malike. V znak zmage krščanstva so dali za prag cerkve poganski oltar? Ta oltar priča tudi po deželi in predvsem tam, kjer je bila dežela že prej obljudena, kakor Valična vas, ki je znamenita po izkopninah iz predrimske, keltske dobe. Cerkev sv. Martina stoji na peščenem hribu, ki je bil nekdaj keltska trdnjava. Med cerkvijo in vasjo v sredini je hrib umetno prekopan, da so na ta način zavarovali dohod do "gradišča." Hrib je bil utrjen z eliptičnimi napisi. Ko so pred par leti rigolali pod temi nasipi za vinograd, so naleteli v zemlji na veliko človeških kosti. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se za to trdnjavo bili nekoč krvavi boji. Rimljani so utrdbo zavzeli in se tu naselili. Maksimus Maternus, nekak inženjer v 10 legiji, je bil tu doma.
Izkopnine iz kamene in rimske dobe v šmihelu pri Žužemberku.— Ravno nasproti Vali-čne vasi, na desnem bregu Krke, v vasi šmihel, ima dobro ohranjen spomenik neki Vibius, doslužen rimski vojak. Pri prekopavanju župnijskega vrta so naleteli na temelj rimske stavbe, ki je bila brez dvoma last tega dosluženega vojaka. To podeželsko stanovanje rimskega mogotca je obstojalo iz treh poslopij, ki so bila obrnjena v obliki enokrakega trikotnika drugo proti drugemu, na sredi pa je bilo trioglato dvori šče. Stanovanjska hiša je imela značilno rimsko kurilno peč, pokrita z opeko. Poslopje je uničil požar. Najden novec z napisom in podobo cesarja Galijana priča, da je stala stavba v tistem času ko je mensor Maksimus dal napraviti cltar na Valični vasi. Prav pod stanovanjsko hišo rimskega mogotca, pol metra globoko, pa je bila najdena prav lepo ohra njena kamnita sekira iz neolit-ske dobe. Ta sekira nam pri ča, da je bila krška dolina naseljena že v kameni dobi, par tisoč let pred Kristusom. Glav-jia trgovska pota so bila ob rekah in je tud^Krka tvorila tako trgovsko pot. Značilna je kontinuiteta naselbine v šmihelu pri Žužemberku od neolitske dobe do danes. Profesor dr. Sarija je našel tu na rimskih razvalinah razbite posode z značilno staroslovensko orna-mentiko.
Oglejski denar na Velikem Globokem.—Na Velikem Globokem, župnije Krka, je letos spomladi trgal zvončke Baše-tov Domenček iz Marinče vasi. V skalovju nad Kramparjevim mlinom, prav blizu reke Krke, je utrgal zvonček. Odtrgal je plast mahu in ven se je usul srebrn denar, Čudne oblike. Bilo je več otrok navzočih. Domenček si je nabasal žepe, drugi otroci pa so metali denar v Krko. Vseh novcev je bilo par sto. Denar'je iz dobe, ko so Slovenci na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem pripadali cerkveni državi ogelj-skih patriarhov. Največ novcev je z napišem in sliko patriarha Gregorija (1251—1269). Na eni strani je slika orla z napisom Civitas Aquiliae, na drugi slika Gregorija z napisom Gre-gorius (patriarha). Novci so tudi z sliko in napisom Bertol-dus (patriarha) in Volrichus. So tudi novci mesta Trsta z napisom: "Civitas Tergestum" in slika in napis: "Sancius Justus." — Ta zaklad je brez dvoma nekdo skril okrog leta 1250 v tem skalovjv vsled vojske, ki je divjala v deželi v tem času med patriarhi in Sponhajmi.
V sredo 17. junija se vrši iz-vanredna seja našega kluba na našem strelišču. Prošeni so vsi člani, da se VSI udeležijo te važne seje. Treba je namreč urediti za naš piknik in tekmo 4. julija. Kakor vidim, se drugi klubi pridno pripravljajo za to tekmo. Na vsak način nam hočejo vzeti zastavo. Torej fantje, pridite v sredo na strelišče, da bo kaj pokalo in da se bomo kaj pomenili.
Zadnji dve sredi je bil izid streljanja sledeč:
Zulich .................... 12 13
Mandel .................... 20 19
Morda je lastnik denarja padel v vojski, denar je pa v skalovju počakal na Bašetovega Domenčka.
Vse te najdbe pričajo, da je bila Krška dolina od nekdaj naseljena in da so bili časi, ko so v Suhi krajini še denar zakopavali. Danes pa Suha krajina nima ne denarja ne vode. ---o---
IZ PRIMORSKEGA
—Trst. maja 1936.—V nedeljo dne 10. maja so pridrveli k jutranji maši v rojansko cerkev nekateri tržaški fašistični prenapeteži. Med mašo so bili sicer še dovolj mirni in dostojni, ko pa je župnik pred oltarjem pričel glasno moliti ob koncu maše "Oče naš," so fašisti pričeli ropotati, se zaganjati v prisotne in vpiti nad duhovnikom: "Finisci una volta con questa lingua schiava," nakar so nadaljevali s psovanjem in ropotanjem nad ženskami. Iz rok so jim trgali molitvenike in z njimi vsevprek pretepali.
S tem dogodkom je baje v zvezi tudi aretacija 30 letne Marije Brecljeve, rojene Gu-štin, doma iz Barkovelj, ki je bila pri maši nekako napadena od fašistov. Ker jim je izjavila, da bo molila le v svojem materinem jeziku, ker prav za prav, drugače ne zna in ker je tako tudi Kristus naročil, je bila pretepena, nato aretirana in odvedena v tržaške zapore, kjer se nahaja še danes pri Jezuitih. Ko je sestra aretirane Brecljeve šla v zapor po informacije in skušala doseči, da bi aretiranko izpustili, so ji zagotovili, da je škoda vsakega koraka', ki ga naredi v ta namen, ker bo aretiranka, če že ne drugega, predana konfina-cijski komisiji.
Dogodek je izzval v Rojanu, Barkovljah in v Trstu sploh veliko ogorčenje. Ljudje žugajo napadalcem, ki so vernike med mašo v cerkvi izzivali in zakrivili, da je bila Brecljeva aretirana.
-—Trst, maja 1936. —Kljub strašni gonji, ki jo vodijo fašisti zlasti v svojih listih že dolgo vrsto let, proti rabi slovenskega in hrvatskega jezika v cerkvi in kljub ponovnim napadom na slovanske duhovnike v sami cerkvi, se je vendar v tržaški okolici do zadnjega časa vsaj v skrčeni meri ohranil naš jezik v cerkvah v Barkovljah, Rojanu, Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in Skednju.
V začetku februarja letošnjega leta pa je prišel v Bar-kovlje novi župnik Glavan, ali, kakor se je sedaj prekrstil Gal-vani. Že način, kako se je predstavil svojim župljanom, je napravil skrajno neprijeten vtis na vernike, ki so po ogromni večini Slovenci. Saj je še vedno v Barkovljah okoli 5000 Slovencev proti kakim 250 Italijanom. Slovencem se je predstavil pri jutranji tihi maši ob 8. uri. Nato se je vrnil v mesto in vdrugič javno predstavil v spremstvu barkovljanskih fašistov pri maši ob deseti uri. Spo-
*
Sepic........................ 16 18
Jazbec...................... 17 18
Bavetz .................... 17 16
Zabukovec .............. 16 17
Mlakar .................... 22 —
Janževič .................. — 17
Sober ...................... 17 18
Torej, kot vidite, se še nekaj držimo. Ampak to ni dovolj. Zapomnite si, da po novih določbah mora dati vsak klub v tekmo najmanj 15 strelcev.
Pridite k vajam torej še drugi, da si malo privadite roko in oko. Lovski pozdrav
F. Sober, tajnik.
razumno s krajevnim fašjem in z oblastimi je začel sistematično odpravljati slovenski jezik. Fašisti so ponovno udrli v cerkev in razgnali slovenski cerkveni pevski zbor, v katerem so bila samo še dekleta, ker je bil prvotno cerkveni zbor že pred letom razpuščen. Pevo-vodja je moral k fašju in tudi na komisarijat, kjer so prepovedali, da bi se sploh kedaj še pokazal v Barkovljah. Tudi pevke so morale na fašjo in na policijo, kjer so jim žugali s konfinacijo in ječo. Glavni vodja te kampanje je neki De-mai, ki je nastavljen pri znani firmi Serravallo, ki pošilja svoje produkte v Jugoslavijo. On in njegova žena se ne sramujeta ustavljati na cesti ženske in otroke ter jih ozmerjati in celo oklofutali, ker govorijo medse-boj slovenski. Vse Barkovlje trepetajo pod terorjem tega fašističnega voditelja, ki ga plačuje firma, ki računa na odjemalce v Jugoslaviji.
V Trstu samem in v predmestjih je v zadnjem času vse zelo napeto, posebno od proslave zmage v Afriki. Na vsakogar in na vsako besedo pazijo prenapeteži ter iščejo prilike, da bi se znesli spet nad našimi ljudmi.
—Ker niso poslali svojih sinov na predvojaške tečaje in pazili na njih, so bili obsojeni na po 50 lir kazni Teodor Bre-žan, Andrej Cingarle, Jakob Komelj; možje so stari po 60, 65 in 70 let.
—Gorica, maja 1936. Kot poročajo iz Idrije je bil pred krat-' kim tam bivši črnovrški župnik Filip Kavčič, ki je bil v mesecu juniju leta 1934 obsojen od goriške konfinacijske komisije na pet let konfinacije. Ob priliki smrti svakinje je dobil od pristojnih oblasti dovoljenje, da sme domov na pogreb.
Če verjamete alr pa ne
Mlad elegant snubi dekleta. Dekle mu pripoveduje družinske razmere in reče tudi med drugim:
"Moj oče si je pridobil vso svoje premoženje v mladih letih. Ali vas zanima, da vam povem, kako si ga je pridobil?" x "Ne, to me ne zanima, pač pa bi rad vedel, če ga še ima." A
Kaprol Mrcina kar ni mogel videti prostaka Goflo. Vedno in pri vsaki priliki ga je šikaniral. Nekoč si ga je na dvorišču vojašnice posebno izposodil in ga zmerjal, da se je kar prašilo. Po vežbi stopi pro-stale h kaprolu in ga vpraša:
"Gospod kaprol, koliko zapora bi jaz dobil, če bi vam rekel, da ste največja svinja na svetu?"
"Takole, kakih šest mesecev bi te gotovo zašili."
"Kaj pa bi dobil, če bi si to samo mislil?"
"No, za misel te ne morejo zapreti."
"Torej gospod kaprol, vedite,, da si mislim, da ste vi največja svinja na svetu."
KRIŽEM PO JIHOVEM
Po lemikia tarlrmlkm K. H*;i
Tudi jaz sem nocoj oznanjala blagovest, pa ne bla-govest besede, ki se radi nje prepirajo odpadniki, ampak krščanstvo dejanja, nad kate rim nihče ne dvomi. Kaznujte zlobneže, pa vam bodo še kedaj hvaležni, dobri pa, ki hrepenijo po odrešenju, vas bodo z veseljem pozdravljali. Ne pošiljajte selov, ki se jih naši trinogi bojijo, pa bodo gore in doline odmevale od veselega vzklikanja, dežela bo blagoslovljena in beseda o eni čredi in o enem pastirju se bo uresničila. Ali nima ta pastir že svojega namestnika? Zakaj ste se obrnili proč od njega? Vrnite se k njemu, potem bodete eni, in moč tistega, ki vas pošilja, bo preobrazila zemljo v obljubljeno deželo, po kateri teče mleko in med."
Vstala je med svojim govorom. Njena sključena postava se je zravnala, v njenem trudnem obrazu je zasijalo novo življenje, njene globoko vdrte oči so se bleščale od navdušenja in njen glas je bil močen, kot bi govorila tisočerim. Nikdar ne bom pozabil tega prizora!
Pa le nekaj časa je trajalo to njeno, bi dejal, "spremenje-nje na gori." Dolgi govor jo je utrudil. Umolknila je in sedla.
Njene besede so pričale, da je mnogo videla in slišala, mnogo doživela, pa tudi mnogo čutila, morebiti tudi mnogo brala.
Kaj bi ji naj bil odgovoril?
"Mara Durime, ali boš tudi tudi mene obdolžila?"
"Tebe? Zakaj?"
"Ker sem tudi jaz blagovest-nik."
"Ti—? Kdo te je poslal?"
"Nihče. Sam prihajam." "Učit? Pridigovat?"
"Ne, pa vendar tudi da."
"Ne razumem te, sin moj! Povej, kako misliš!"
"Sama si rekla, da si želiš blagovestnike dejanja, takih blagovestnikov, ki ne ugasnejo v morju. Bog pa deli svoje darove različno in po svoji nerazumljivi modrosti. Enemu da moč zmagovite besede, drugemu pa je naročil, da deluje po svoje, dokler ne pride čas, ko ne bo mogel več delovati. Meni ni dan dar besede, Bog mi je dal le en talent in z njim moram gospodariti. Zato mi ne da miru v domovini, ven moram, ven v svet, da učim in pri-digujem. Pa ne Z besedo, ampak s tem, da koristim vsakemu bratu, ki ga srečam na svojem potu.
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
Bil sem v deželah in pri ljudstvih, ki niti po imenu ne po znaš, bil sem pri belih, rumenih, rjavih in črnih ljudeh. Bil sem gost pri kristjanih, pri Judih, pri muslimanih in poganih. Pa pri vseh sem sej al ljubezen in usmiljenje, šel sem spet od njih, pa za svoj trud sem dobil bogato plačilo. Kajti za menoj so govorili: 'Tale tujec je pogumen človek, ne pozna strahu, več ve ko mi, pa vendar je bil naš brat, spoštoval je našega Boga, ljubil nas je. Nikdar ga ne bomo pozabili, dober človek je bil, bil je—kristjan.'
Tako oznanjam svojo vero. In če sem pridobil le urnega človeka, da je spoštoval mojo vero ali da jo je celo vzljubil, ni bilo moje delo zaman in rad bom legel na koncu svojega potovanja k počitku."
Dolgo, dolgo nisva spregovorila besedice. Tiho sva zrla v tla.
Rahlo in počasi je vzela Mara Durime mojo desnico v svojo suhe, koščene roke.
"Gospod, ljubim te."
In tako dobrotno, takp, materinski so me gledale njene
stare oči, da tega nikdar ne bom pozabil.
"Moj sin," je nadaljevala, "zapustil boš to dolino, moje oči te ne bodo nikdar več videle. Pa Mara Durime bo molila za tebe in te blagoslovljala, dokler njene oči ne bodo ugasnile.
"In," je dejala po kratkem molku, "in ti edini boš razen onih treh, k iso bili pri meni, zvedel za skrivnost Ruh-i-ku-liana. Hočeš zvedeti?"
"Če misliš, da je bolje molčati o tem, mi ni treba praviti, če pa mi res odkritosrčno rada poveš svojo skrivnost, ti bom hvaležen."
"Oni trije so prisegli, da nikdar besedice o tem ne bodo povedali nikomur—."
"Tudi jaz ne bom."
"Nikomur."
"Torej boš vse zvedel."
In pripovedovala je.
Zgodbo, ki bi pisatelju-ro-manopiscu prinesla slavo, dolgo zgodbo iz časa, ko so krvniki Abd el Summit bej, Eedr kan bej in Nuru 'llah bej krvavo preganjali krščanstvo v dolini Zaba, — zgodbo sem čul, da so mi od groze lasje vstajali.
Dolgo je pripovedovala in ko je končala, je tiho obsedela v zamišljenem molku. Le rahlo ihtenje je zdaj pa zdaj prekinilo svečani molk in njena koščena roka je segla k očesu in utrnila grenko solzo.
In potem je utrujena in sama od sebe sklonila glavo na mojo ramo ter me prosila z rahlim glasom:
"Pojdi sedaj! Hotela sem iti s teboj v Lizan, pa vrnila se bom nazaj v goro, da se mi srce umiri. Na večer pa pridem."
Ubogal sem in odšel.
Ko sem prišel v Lizan, že ni bilo nobenega Kurda več videti. Le bej je čakal na mene.
"Emir," je dejal, "moji ljudje so odšli. Tudi jaz se poslavljam. Pa čakal sem na tebe in upam da pojdeš v Gum-ri."
"Pridem."
"Za dolgo časa, kajne?"
"Le za malo časa. Iiaddedi-noma se mudi domov."
"Obljubila sta mi, da tudi prideta. Posvetovali se bomo, kod bi najvarneje prišli k Ti-grisu. Na svidenje, emir,!"
"Na svidenje!"
Poslovil se je še od meleka in odhitel za svojimi.
In zvečer je prišla Mara Durime.
Ko sva bila za trenutek sama, me je vprašala:
"Emir, ali mi boš izpolnil eno željo?"
"Iz srca rad!"
"Ali verjameš na amulete?"
"Ne."
"Vedela s e m, da ne. Pa vkljub temu sem ti pripravila amulet. Ga sprejmeš?"
"V spomin na tebe ga bom nosil."
"Vzemi ga! Pa dokler je zaprt, ti nič ne pomaga. Če boš pa kedaj v stiski, ga odpri. Ruh-i-kulian ti bo pomagal, čeprav ne bo v tvoji bližini."
"Hvala ti!"
Amulet je bil štirioglat žak-ljič iz bombaževega blaga. Trak je bil pritrjen nanj, obesil sem si ga na vrat. Njenih besed pa tistikrat nisem razumel in na skiivnostno moč amuleta seve tudi nisem veroval.
Dolgo pozneje pa mi je koristil, pa res šele ko sem ga odprl. Kajpada nisem pričakoval, da krije v sebi tako "moč."
Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRČEK
15506 Holmes Ave. PRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji in papirarji FRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatese	,
FRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd.
Fotografisli JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groccristi SOBER-MODIC
544 E. I52nd St. LOUIS URBAS
17305 (Jirovewood Ave. A. MLAKAR
522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA
1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIČ 6128 Glass Ave.
Grwcerije in mesnicc MIKE PIKS
1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET
595 E. 140th St. KUHEL BROS.
16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR
23751 St. Clair Ave. FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave FRANK FABJAN 399 E. 152nd St. ANDREJ MOŽINA
15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR
3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED
783 E. 222nd St. JOS. SACERJ^
16005 Waterloo ltd. FRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK
19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL
15615 Waterloo Rd. BLAŽ BO'LDIN
14401 Thames Ave VICTOR BERNOT
16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC
412 E. 156th St. FRANK CEBUL
14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC
573 E. 140th St. BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave. JOS. JANES
16016 Parkgrove Ave FRANK KEPIC
14301 Sylvia Ave. CHARLES LES JAK 15708 Saranac Rd JOS. MODIC 315 E. 156th St.
LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd JOHN TOMAŽIČ
16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR.
920 E. 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 486 E. 152nd St. ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Hoimes ve JOS KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave.
Gasoiinskc postaje VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS KERN 351 E. 156th St.
Jedilnice in pivnice ANTON BARAGA
15.322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIC
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J KUNCIC-PEROTTI
397 E. 156th St. PAUL KORDICH 15815 Waterloo Rd.
Krojači
JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mesnicc JOS. JANŽEVIC
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC 821 E. 222nd St.
Mlekarijc in sladoled
FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM 1028 E. 61st St.
Moška obleka JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15,721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Obutev FRANK SUHADOLNIK 6107 St. Clair Ave.
Obleka in obutev ANTON LOGAR
928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd-
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnicc avtomobilov
ROAD SERVICE GARAGE
16115 Waterloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarijc
JOHN ZALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY 17203 Grovewood Ave.
Parobrodne agenture
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pive JOHN DRENIK 23776 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA ^ 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne
THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varictnc trgovine
JOS DURN
15605 Waterloo Rd.
Zcclnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTO-N MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Železnina
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE 16301 Waterloo Rd.
Zobozdravniki
DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
15335 Waterloo Rd. DR. A. A URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Farkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarjl
FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
Kako kuje življenje...
KOLIKO JE VREDNA ŽENA?
-o-
Busi za downtown
Družba cestne železnice je uvedla včeraj promet s busi, ki bodo vozili po dolenjem delu mesta več čas Velike jezerske razstave. Vožnja bo 5 centov. Tedenski vozni listki na teh busih niso veljavni.
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Frank Schulte, minesotski farmer ima čisto svoje ideje o dobroti žene. Z njim se marsikateri zakonski mož ne strinja, pa naj že ima v sebi usmiljeno srce ali ne. Morda bi se ne dobil eden izmed tisoč zakonskih mož, ki bi čutili do svoje žene še ljubezen in odpuščanje potem, ko se je zarotila proti njemu, da ga umori. Posebno če bi od tega še imel spomin na obrazu, kot ga ima Schulte, od šiber iz lovske puške, katere mu je zadal ljubimec njegove žene.
Toda Frank Schulte ima svoje posebno mnenje in čeprav se šteje srečnega, da je danes še živ in da se je iznebil tekmeca za ženino ljubezen, pa vzame vso stvar tako, da je nazadnje Vvsemu kriv sam ali pa vsaj delno, da je prišlo do razkola med njim in ženo. Pa ne samo, da je odpustil svoji ženi poskušan umor, ampak se sedaj celo trudi na vse načine, da bo dobil ženo iz ječe, kamor so jo oblasti poslale po morilskem napadu na njenega moža.
Poskus, da se umori Schulte-ja, je bil napravljen pred dve-mi leti in pol. čas je zacelil njegove rane, toda ni pa ^zadušil ljubezni do njegove žene in rad bi jo dobil nazaj, "ker je bila dobra žena," kot pravi sam. Nedavno je bil Schulte pred pomiloščevalno komisijo in je prosil člane te komisije, da mu ženo izpustijo, da se bo lahko vrnila k njemu na farmo.
V dolgi prošnji je dokazoval, da ji je odpustil tisto dejanje meseca novembra 1933, ko je stopil na prag svoje hiše v Blue Earth okraju in ga je pozdravil strel iz puške.
"Nazadnje se čutim krivega tudi sam," pravi Schulte. Pripovedoval je o svojem življenju na farmi, kako sta z ženo garala noč in dan, doma in na polju, kar je gotovo tako porazno vplivalo na njegovo ženo, da se ga je skušala iznebiti.
"Lena je bila dobra žena," je pripovedoval. "Ne samo da je dobro in skrbno gospodinjila v hiši, pomagala mi je tudi pri delu na polju. Pri delu ji ni bil kos noben moški. To je bilo pa najbrže vzrok. Vidite, na farmi ni drugega kot delo in zopet delo. Nobene zabave. Ali vsaj dosti ne. In tako je prišlo, da je bila najbrže moja žena sita dela do grla in si je mislila, če se iznebi mene, da ji bo potem lepše."
Dvajset let takega garanja je uničilo ženi moči in zdravje. Sčasoma je morala opustiti delo na polju. Toda ker Schulte ni mogel vsega opravljati sam, je moral najeti hlapca. Dobil je nekega Carla Ballarda, ki je bil dober delavec in priljuden človek.
Ballard in Lena sta postala kmalu prijatelja. Ballard je bil rad vesel in začel je gospodinji pripovedovati, da mož ne ravna lepo ž njo, da jo preveč tira z delom, ji ne privošči nobene zabave. Če bi bil on, Ballard, njen mož, bi imela lepše življenje. Tako ji je pihal na uho in Lena je pristala, da se iznebi starega Franka, ki ne pozna drugo zabavo ko delo.
čeprav sta mislila, da sta vse lepo izpeljala, jima policija ni verjela in kmalu je izsilila iz njiju izpoved o nameravanem umoru. Lena je bila poslana v žensko poboljševalnico v Sha-kopee, Ballard pa v državno jetnišnico v Stillwater.
Schulteja je sprva bridko zadela vest o ženinem zločinu, toda kmalu je pozabil na jezo in v srcu se mu je zbudila stara ljubezen do žene. Dopovedal
si je, da je temu sam kriv, ker ni dal ženi nobenega razvedrila. Zato je sklenil, da bo to popravil in poskusil vse v svoji moči, da dobi ženo zopet iz zapora in da bo odslej pri njem vse boljše življenje imela.
Res, malo je takih mož, ki bi napravili isto ....
DNEVNE VESTI
Mrs. Dionne pričakuje obiska štorklje
Callander, Ontario, 15. junija. Kot se je izjavil Jean Le-gros, oče Mrs. Dionne, ki je mati slovitih kanadskih petork, pričakuje slavna mati zopet obiska štorklje. Mr. in Mrs. Dionne nočeta o tem ničesar vedeti in molčita, toda .stari oče je bil bolj zgovoren in je vse izdal napram časnikarskim poročevalcem. Zakonski par ima sedaj poleg petork še pet drugih otrok. Mrs. Dionne že počiva na domu in so najeli posebno pomoč na farmi. Rojstvo se pričakuje najkasneje do konca tega meseca.
-o-
Družina Dionne se boji za novorojenca
Callander, Ontario, 15. junija. Tukajšnje oblasti se boje za življenje Mrs. Dionne, matere znanih kanadskih petork, ki pričakuje ta ali drugil teden nov obisk štorklje. Za mater se bojijo iz vzroka, ker dobiva preveč pu-blicitete in her prihajajo pre-številne množice ljudi v mesto, ki obdajajo hišo in vznemirjajo mater in družino. Dr. Ranney, ki zdaj zdravi dva bolna Dionne otroka, se je izjavil, da ni baš velike nevarnosti, dasiravno ne more garantirati, da se bo vse srečno izteklo.
Amerikanci v Abesiniji so v nevarnosti
Addis Ababa, 15. junija. Maršal Graziani, ki sedaj poveljuje v Abesiniji, je obljubil včeraj pomoč ameriškim državljanom, ki so baje v nevarnosti v Abesiniji. Ameriški poslanik je zahteval pomoč od Graziania, ki je obljubil poslati v notranje dele dežele zrakoplove, ki naj preskrbijo za varnost Amerikancev ali jih pa pripeljejo v Addis Ababo.
Vojaštvo nastopilo v belgijskem štrajku
Bruselj, 15. junija. — V belgijskih premogovnikih in jeklar-nah je nastal generalni štrajk, radi katerega je 110,000 delavcev brez dela. Ministrski predsednik je mobiliziral vse orož-niške rezerve za vsak slučaj.
URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
MALI OGLASI_
Naprodaj je
pohištvena oprema za obednico. Skoro nova. Jako poceni. — Vprašajte na 885 Ansel Rd.
(143)
Brusim
stroje za rezanje trave in izdelujem tudi vsakovrstne ključe. Delo prvovrstno.
Laddie Pujzder 1191 E. 61st St.
ali pa v Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 16TH, 1936
prej ter zavihtela pripravljene kavlje preko krova francoske zastavne ladje. Od štirih kavljev, ki so bili vrženi, sta se dva za-drla na Francozov krov. Nato pa je sledila kakor misel nagla akcija teh izkušenih, smrt zani-čujočih gusarjev. Ne brigaje se zase, so se vrgli na Verige kavljev ter pričeli z nadčloveškimi močmi vleči obe ladji skupaj. Blood, ki je opazoval to početje z zadnjega krova, je tedaj za-vpil: "Mušketirji na krov!"
Mušketirji, ki so bili doslej na svojih pozicijah na spodnjem krovu, so planili'ko blisk na vrh, vedoč, da je zdaj od pokorščine odvisno njihovo življenje. Petdeset izmed njih jih je planilo naprej in izpod ruševin forecast-la so,- izstrelili svoje muškete preko glav svojih tovarišev, ki so viseli v verigah, na Francoze, ki so se motali na krovu zastavne ladje.
Z zamolklim udarcem sta ladji zadeli skupaj. Blood je naglo poklical na krov moštvo, čigar specialiteta je bila v naskokih na sovražne krove; tega moštva je bilo sto bojevnikov. Med tem pa so bili že na mestu tudi njegovi ljudje s kavlji, pripravljeni, da jih vržejo, čim zadeneta ladji druga ob drugo. Ko je bila v naslednjem trenotku Ara-bela trdno priklopljena na sovražno ladjo, jo je slednja v pravem pomenu besede držala nad vodo.
zati, dokler ni sedla na dno, moleč iznad vode samo vrhove svojih jamborov.
Ko je kapetan Blood stal tam in z žalostjo gledal konec svoje ladje, je nekdo izpregovoril za njegovim hrbtom: "Menim, kapetan Blood, da je potrebno, da vas, zdaj že drugič, prosim za oproščenje. še nikdar v svojem življenju nisem videl, da bi se nemogočnost izpremenila v mogočnost in da bf se iz poraza iz-vojevalo tako slavno zmago.'
Blood se je obrnil in uzrl lorda Willoughbyja. Kapetan je nudil kaj čuden in nevsakdanji pogled. Njegova čelada je šla, njegov jekleni oklep je bil na več mestih presekan, njegov rokav je visel raztrgan nizdol in nudil očem od rame nizdol golo roko. Od vrha do tal je bil oš-kr opij en s krvjo, na čelu pa je imel krvavo rano, na katero so se prilepili njegovi lasje. Obraz mu je bil od smodnikovega dima tako okajen, da ga ni bilo prepoznati.
Iz te grozne maske pa je gledalo dvoje živih oči, in iz teh oči se je zdaj potočilo dvoje solza, ki sta pustili debele brazde na njegovih počrnelih licih. Njegova ekscelenca — governer
Ko se je po zmagi ocenjevalo cenc, ki jo je bilo treba plačati, je bilo ugotovljeno, da je od tristo in dvajsetih bukanirjev, ki
Willoughby in van der Kuy-len sta stala na zadnjem krovu ter presenečena in osupla gledala, kako so šli Blood in njegova drzna posadka na delo. —-Trobentač na Arabeli je zatrobil k napadu, Blood in njegovi možje so se pognali naprej in takoj za njimi Ogle s svojimi topničarji, ki so morali zapustiti poplavljeni krov in ki so se zdaj vsi skupaj pognali na krov francoske zastavne ladje. Vodeni po samem kapetanu Bloodu, so planili gusarji na Francoze ko lovski psi na jelena, katerega so pritirali v zagato. Za njimi pa so se pognali na francosko ladjo še vsi ostali gusarji, tako da sta ostala na Arabeli samo še lord Willoughby in admiral van der Kuylen.
Pol ure je divjala na krovu francoske ladje vroča bitka, ki se je pričela na zadnjem krovu ter z vihrala preko forecastla na spodnji krov, Iger je dosegla višek svoje furije. Francozje so se trdovratno upirali, zakaj na svoji strani so imeli prednost večjega števila. Toda bukanir-ji so jih polagoma pa stalno in gotovo potiskali nazaj. Gusarji so se borili z obupno f uri jo ljudi, ki vedo, da nimajo več ladje, na katero bi se mogli zateči nazaj k umiku in da se morajo polastiti zastavne ladje, ali pa umre-
so odpluli s kapetanom Blodom iz Kartagene, ostala živa in zdrava samo ena stotina. Elizabeta je v tem boju takoi silno trpela, da je bilo skrajno, dvomljivo, da bi jo bilo mogoče toliko popraviti, da bi bila še kdaj sposobna za na visoko morje. Hag-thorpe, ki ji je tako hrabro po-veljevfal, je bil mrtev. Temu nasproti pa je stalo dejstvo, da je kapetan Blood s šibkejšo močjo in z golo hrabrostjo s svojimi bukanirji rešil Jamaiko pred zasegom od strani francoske mornarice ter jo ohranil angleškemu kralju Williamu skupno z ogromnim zlatim zakladom, ki je bil shranjen na francoski zastavni ladji.
šele na večer naslednjega dne je dospela mornarica admirala van der Kuylena, sestoječa iz devetih ladij, ki so se zasidrale
v pristanišču Jamaike.
šest ladij te mornarice je bilo takoj opremljenih za plovbo na visoko morje, zakaj bile so še druge kolonije, katere je moral inspicirati generalni governer lord Willoughby, kateremu se je zdaj mudilo v Antile.
"Glejte," se je pritoževal admiralu, "mudi se mi, pa sem zadrževan tukaj zaradi odsotnosti tega bedaka, governerja Bisho-
Medtem pa so se tudi Francozje obrnili s svojimi ladjami ter ponovili na Elizabeti manever, ki so ga prej izvedli pirat-je nad njimi. Arabela pa se je medtem sunkoma potiskala naprej, da bi se mogla priklopiti na francosko ladjo. Toda preden je mogla doseči svoj c-ilj, jo je pričela obdelovati francoska zastavna ladja s svojimi pred njimi topovi. Med kanonado in rjovenjem ljudi, zdravih in ranjenih, je Arabela izginila v dimu, nakar se je kmalu začul Haytonov klic, ki je javljal, da se Arabela potaplja, in sicer s prednjim delom naprej.
Bloodovo srce je zastalo. In prav tedaj, v trenotku obupa, se je pojavila skoraj prav pred njim iz dima stena trupa francoske zastavne ladje. Vendar je videl, da je ne bodo mogli več doseči; morajo se potopiti, preden dospo do nje.
Admiral van der Cuylen je zaklel, ko je videl, da je Blood tvegal vse na eno samo karto, da bi priklopil sovražno ladjo.
"Druge prilike ni bilo," je rekel Blood s težkim srcem, "če pravite, da je bil poizkus, despe-raten in nespameten, je to res; toda zahtevale so ga okoliščine. Izjalovilo se je, ko je bila zmaga že v dosegu mojih rok."
Toda ni se mu povsem izjalovilo, kakor je rekel. Hayton in skupina ^repkih žilavih gusarjev, katere je priklical brlizg njegove piščali, se je stisnila sedaj v zatišje razstreljenega forecastla, s pripravljenimi kavlji v rokah. Ko je bila Arabela oddaljena še svojih sedem ali osem jardov od francoske zastavne ladje in med tem, ko je bil prednji krov Arabele že preplavljen, v največje veselje vri-skajočih Francozov, se je peščica drznih gusarjev pognala na-
"Tako?" je zategnil van der Kuylen, "pa čemu naj bi vas to zadrževalo?"
"Zato., da odstavim tega osla, kako je zaslužil, in da imenujem na njegovo mesto moža, ki bo vedel, kakšne so njegove dolžnosti."
(Dalje prihodnjič.)
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte Jeseni!
Specielno samo za nekaj časa!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na 3G mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
Svojo zadačo so sicer dosegli, toda zmago so morali plačati skoraj s polovico svojega moštva. Segnani na kup, so se francoski brambovci, podžigani po razbesnelem Rivarolu, obupno branili. Toda koncem konca je Rivarol pal s prestreljeno glavo, ostanek njegovih mož pa se je vdal.
Toda delo Bloodovih mož še zdaj ni bilo končano. Ladji Medusa in Elizabeta sta bili pri-klopljeni druga na drugo in Hagthorpovi piratje so bili že drugič pognani s krova Meduse nazaj na svoj lastni krov. Tu je bilo treba naglifi odredb. Dočim so imeli Pitt in njegovi ljudje opraviti z jadri, Ogle pa je šel s svojim moštvom navzdol k topovom, je Blood takoj odredil, da se ladjo Arabelo nemudoma odklopi. Lord Willoughby in admiral sta bila med tem že na krovu, francoske zastavne ladje. Ko so se zdaj odpravili na pomoč Hagthorpeu na ladji Elizabeti, je Blood z zadnjega krova zasežene francoske zastavne ladje zadnjikrat pogledal ladjo Arabelo, ki mu je tako zvesto služila in ki je postala tako rekoč že del njega samega. Po od-klopitvi se je ladja Arabela še nekajkrati zazibala. Nato pa se začela grgraje polagoma pogre-
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	//7
poklic in tel. štev. //v
DA TUDI VAŠE IME /# / UVRSTI KLASI- m/ / FICIRANI ^^JS A
Močno potrti naznanjamo vsem scrodnikomi prijateljem ii znancem jadno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin in brat
Anton Jaklič
Blagcpokojnik je bil rojen dne 7. februarja leta 1888 v vasi Delni Kot, fara Žužemberk na Do'enjskem. Preminul je previden s tolažili svete vere dne 9. maja cb 5. uri zjutraj ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 13. maja ob 9. uri dopoldne. Pokojnik je bil član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. ter društva W.O.W. Forest City Camp No. 115. Poleg močno žalujoče družine zapušča v stari domovini starše, brata Ivana in Lojzeta ter tukaj v Ameriki v Wisconsin sesjtro Ano, poročeno Sluga.
, V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence ob krsti našega pokojnega in nezabnega soproga in očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Louis Roje, Mr. in Mrs. Anton Vidmar, družina John Zaman, družini Val. Poje in Frank Kadunc, družina Anton Gubane, družina Joe Koncilja, Mr. in Mrs Frank Kole nc, Mr. John Beck in sin. družina Frank Legan, družina Mik? Drenšek, družina Joe Zupančič, E. 61 St., družina Frank Pu-celj, Mr. in Mrs. Vic Marolt in Mr. in Mrs. James Marolt, družina Uršula Lovke družina Ulčar in Plevnik Jr., E. 170 St., Mr. in Mrs. Welikanja, Employees of the P. A. Geier Co., Mr! Anton Kuhel, družine A. Grdina in Sinovi, prispevatelji za Neighbors venec, družina John Yancher, družina Anton Ogrin družina Frank Jelerčič, društvo Blejsko jezero št 27 SDZ in Forest City Camp No. 115 WOW.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo obrni darovalci za svete maše, ki bodo darovane v blag- pokoj rajne duše. Najlepša zahvala naj velja sledečim: Mrs. Ana Sluga, Wisconsin Mrs. Johana Roje in hčerka, Mr. in Mrs. Frank Boštjančič, družina Frank Beck, Mr. Anton Beck, Mr. John Beck, Mr. Tony i3eck, E. 38 St., Mi-. Mike Drenšek, Mr. in Mrs. Joe Koncilja, Mr. Frank Legan Mr. John Legan, Mr. John Pižem, družina A. Mertič, Mr. Frank iBaznik, Mr. Frank Koren, družina John Glavič, Mr. Rudy Beck, Mr. in Mrs. L. Debevc, Mr. in Mrs. F. Beck Jr., Mr. Anton Jagodnik, Mr. Gospodarich, Mr. John Jak-šič, E. 67 St., Mrs. F. Verhovec, Mrs. F. Knific in Mrs. A. Cesnik, Mrs. J. Starich, Mr. F. Strumbel, Carry Ave., Mr. in Mrs. J. Mirti, družina F, Cernelich, Mr. J. Mrvar, Mr. in Mrs. J. Somrak, družina P. Starin, družina F. Bolta. Mrs. R. Koželj, družina L. Kretič, Mi-, in Mrs. P. Bukovnik, Mr. Jim Jančar, Mr. J. Sterle. Mr. in Mrs. Cergol, Mr. J. Tekavčič, Mr. in Mrs. M. Marolt Sr., Mr. in Mrs. Logar. Mr Rožar, Mr. John Gornik, Mr. in Mrs. Basko, družina Mary Nose, Mr. Anton Papsas, družina M. Lusin, Mr. M. Kuhel, Mr. in Mrs. J. Fau-lin Sr., Mr. in Mrs. Unetič, Mr. in Mrs. Roman Maver, Mr. in Mrs. Mahnio Mr. in Mrs. John Sodja Sr., Mr. in Mrs. Lcuis in Mary Sodja, Sister Mary Edward in Children of the St. Mary's Schoo\ Holmes Ave., skupni dar sosedov in prijateljev, Mr. :'n Mrs. J. Slejko, Mr. in Mrs. V. Kline, družina Ludwig Ogrjnc in Co-workers of the P. A. Geier Co.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpplago za prevoz spremljevalcev na pokopališče. Hvaležno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mi-. Louis Rebol, Mr. Frank Kadunc, Mr. Joseph Fondran, Mr. Anton Gubane. Mr. Frank Dolšak, Mr. Victor Marolt, Mrs. Tomle, Chas. Nestick, Mi-. Anton Vidmar, Mr. Jos. Plevnik, Mi-. Jos. Unetič, Mr. Anton Lovko, Mr. Cergol in Ogrinc.
Najlepša. hvala Rev. L. Kužniku za tolažilne obiske ob času bolezni, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadužnico ter cerkvene pogrebne cbrede.
Najlepša hvala sestri Johani Roje in njenim hčerkam Miss Jennie, Victoria in Alice, bratu Antonu Vidmar in njegovi soprogi ter Mrs. Carolina Kolenc za izdatno in veliko pomoč ob času bolezni i n smrti blagopokojnega. Stotera hvala vsem onim, ki so pokojnika obiskovali ob njegovi bolezni ter :nu lajšali gorje z tolažilnimi besedami.
Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost.
Iskrena hvala vsevi onim, ki so prišli pokojnika kropit, sc pri njem čuli, nas ob času bridke izgube tolažili in oni, ki so pokojnika spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalosti v družini.
, Iskrena hvala Slovenski Ženski Zvezi podružnica št. 18 in članicam The Maccabees No. 283 za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojnika.
Ljubljeni soprog, dober in skrben oče, Tužna so naša srca, jadni blagi spomini, izjokana naša očesa in v družini nenadomestljiva vrzel. Ljubil si nas, kakor more ljubiti krems-nit mož svojo soprogo in dober oče svojo deco. Nenadno, oko-ro neverjetno si se za večno poslovil od nas b času, ko smo Te najbolj potrebovali. Nič več ne slišiš klic Tvoje soprege, nič več sladko ime "ata" — grob je vmes in v njem pokopana strta bodočnost in vsa naša ljubav. Globoko žalostni Ti kličemo ob svežem grobu: Ljubi soprog in ata, najdi v Bogu mirni pokoj v tuji zemlji do skupnega svidenja nad zvezdami.
, Žalujoči ostali:
Angela Jaklič, soproga; {	Helena Artel, Katerina in Mary Jane, otroci.
Cleveland, Ohio, 16. junija 1936.
IŠČEJO SE POVEIUENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
V/ATOV zA-OVENC£u-
I.VAN HLAPINfO
Urednik
156 Fifth Ave.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kongresnih Zioncheck, ki je počenjal že vsakojake bu-dalosti v Washingtonu in bil večkrat -prijet radi prehitre vožnje z avtomobilom, si je kupil bicikelj, češ, zclaj ga policija vsaj ne more prijeti radi hitre vožnje. Tukaj ga vidimo na svojem najnovejšem vozilu.
Ne smete misliti, da je to moda iz onih časov, ko je bila vaša mati še dekle. Ne, ta moda se je začela zdaj kazati med modernim žen-stvom. Pa se ne ve, koliko časa bo obstala.
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 .članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900*. 000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovcnski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 In 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije! potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite -ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois

Zed. države imajo največjo svetovno farmo za proučevanje, ki se nahaja v Beltsville, Md. Prva slika na vrhu kaže, kako vsak dan izprehajajo bike, druga slika predstavlja velike in moderne hleve in mlekarne. Spodaj pa kaže slika uradnika pri delu v znanstvenem laboratoriju. Farma obsega 16,000 ak-
rov in je največja te vrste na svetu. V tem kraju je pred civilno vojno rasel tobak, potem je bila pa zemlja zapuščena. Vlada jo je kupila leta 1933 za poljedelske preizkušnje. 450 ljudi je zaposlenih na tej ogromni farmi. 2,000 akrov imajo posebej za gojitev divjačine in 2,000 akrov gozda.