k. 7. V (xoriei, v cetvrtek 18. fetravafja, 187& „So<5a" izliaja vsak cetvrtek in velja s po§to prejemana ali" y Gorici na dom posiljana za dnihthnike polit. dru&tva ¦,Soc&": • Vse leto ...... f. 4.- Polleta . . ... : . / „ 2.- Cetvrt lota ..... „ 1.10 Za nedntSQbntke: Vse leto......f. 4.50 . Pol leta...... „ 2.30 Cetvrt-lets r ~ ~~. ,»1.20 PosaaMwne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-havju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma 60". Glasllo slovenskega politiCnega dmStva goriSkega za fcrarrbo narodnih pravic. Pri oznanilih se pWivje 2a navvlno trfatnpno vrsto: ." .¦ . ¦ 8 kr., ce se tieka 1 kiat . 7 n t, „ „ 2 krat 6 .. „ .„ "m 3 torai ¦¦;. 7.A voce {rke poprostom iti vsak pot 30 kr. za kolek. Narofinina in dopisi naj ge blago-yoljno poSiljajo uredniku: ytftfotfti Vo* lencu v Gorici, Con. del Crista 136 Mfoo com in drugim neprerooJnim bo naroftnina xmfo, ako se oglase pri uredaHtvu. Kaj je liberalizem,—kdo so lifaeralci? Na§ liifc ima od svojegi zatfetka sem ndogo, n\-Semii uarodu natanduo razvijati in., pojawovati politique pojme, posebno tiste, kater* nuvadno izrazuje-mo s tujimi bt>sedui&;, kor sotebesede uiedavno vpe-Ijane pri drugih narodik. To je v sadajuih 6asih prav nam Sloveuuem prepotrebno, da djbi nafie v politiki malo izurjem ljudstvo zlravo iu prave pojmt) o tukib beseduh iu o bistvu stvari, Oe tako no bi de'a'i, osta-lo bi ljudstvo v temi, zabredlo bi lehko ali dalo so za-peljati takim, kiterim je nevednost ljudstva vsVfina v lastui pnd. Dve taki besedi ate tudi: Liberalizem in liberalee. Takane razprave pa nijso vsak cas vSeeue, ali zdaj 80 potrebne, ker prav zdaj ste so v uaite 6a« sopiso vriuili, iu celo nam SoLauom o&tajo nekateri Hsti, da srao tiberalci, ^e§, a tern da smo postali bogvo kaka Imdobne sp.tke; in vendar smo vedno tisti, kateri smo javuo bilt v prvem zadetku ua§6ga drustva in listn. Kaj pominjato torej te be9edi 't Obema jo izvuek latinska beseda: liberaro osvo-boditi ali oprostiti, ah libertis: svoboda. Torej moramo nas liberalizem imenovati: svobjdtija§tvo, in liberal-ce: svobjdnjiikf, ki so po vsem turn t'.sti, ki namera-vajo katerega koli, n. p. posamoe ljudi, ali v drzavi st tuovo in narode oprostiti krivic, su/.uosti, prete^av-niti, neopmvidetuh bremen, sploh slabega m budega. To pomeiija be^eda »ama na sebi, kajti kaj dobrega, ptistuiiega, piiivtcuega odstrauiti, tcmu ne bo uikdo re-kel: osvoboditi-liberare. * It tega pa sledi, da morajo pravi, resnicai svobod-njakt ali tiberalci biti pravico-in resnicoljubni, postein "mazj", da morajo biti bistre glave, kt spoznavajo, kaj jp zares slabega, zastarelega, napenega v drzavi in pri introdu, da se ne zavrze, kar je hvalo in obstanka vredno. Tudi morajo biti zvedeoi» znyjdeai in zaadajtn ino&aki, da denejo kaj b o 1 j s e g a in p r i m e r n e j § e g a na mesto tega, kar se je odstrauilo. Prav zato pravimo svobodnjakom tudi, da uapredujejo, da so tiapredojaci; dragi narodi jim dajajo ime: refonnatorji. Take liberalce, lake vzviSane duhove je po zgodo-vini poslala bo?.ja pr«>vtdooit drzavam i oarodom, tudi clovedaustvu, kedar je bda sila. Sreco so jsm prinesli, in marsi kak skoro pogubljen narodseje zopetozivii in okrepCal, ce so mogli zmagati s svojimi misii; kcr sami navdusoni i.t zrtoljubni so uavdusili uarod, da so je zdramil in olel. Duts6nih zgledov bi se d do mnogo itasteti; en zgled naj nam bode Srbija. Ce jih pa nar.)d mj poslusal, ker je bd uze pre-ve6 gnjil, poginil je! Glej.no staro poljsko drzavo. LISTEK. PremiSljevanje starega „ucenjaka-; Obrekovanje je vselej grdo, naj si bode ufiinjeno od te ali one strauke, od trdosrenega mozkega ali neinega zeuskega spola; vsakdor pa, ki se po javnem ali skrivnem obrekovanega 6uti, ima vsled bo2jih in vsled dloveSkih pravic pravo in dolznost, se ofiistiti. Ees je aicer, di je skoraj po vsein letoSnja zima kaj gorka in da le nulo le lu nahajamo, ali resniea je tudi, da imamo jtoA mdim nebom tudi si tu in tarn kako de^elico, ki se, akoravno so vse drage sestrice oze zeleae in razne p-ipke poganjaj >, vidno §e baha po lepo belem ogrinjalu. Zagotovim vas lahko, da je neka dezela — nocem jo ravno „devetott imenovati, §e s precejsnim snegom obdarjena. Kder je sneg in primemi mraz je tudi vecidelj led; ali slisati se nij bilo, da bi bilo zmrznilo drnilo v crnilniku, najmanje 6rno jiruibt Dokazano je toivj, da je sumidenje, o ftStarem ucenjaku" v nSo6iu prazno, breztemeljtto. Marsikdo porece: apriJTnimo s tern gospodom pridkaoje Vsi taki niozje pa irneli so in iinuj > nuiogoj fta» sprotnikov in celo sovruznikov. Nasprotii'.ld m jtr« v$t katerim se je staro priijubilo, ki ljubih stai'ib ut»v&d »«' cejo pustiti, Lc tudi priz«iavaj<», da n-j piv v, in nokfl» tori so prav zato luuli konservativci. - Dntgi iiosfca* nejo sovrazniki, kajti vse stare navade, postave in aa* redbe, akopram so u^e slabe, ne ved primeniQ tioyim okolnostim in so zustarelo, so pa take, da koriafcijo ml posamezaim, ki se pri starem bogafcijo, ali u?.iviv>o i^ii-sebne easti. Novo preaaredbe zugajo torn posanujxaim kako slcotkt, zgubo kuko nepotiebtu?, pa ma>stao &lu^b^ zgubo prazue (iasti ali kakegi provel.kega upliva, In ce tudt so namerava jib odSkoduvat, vernier asft-dinjajo divjati proti nivemu, Nj psovke na svatu, %]& ne bt z njo ti subicaeii v Hue bill svobodnjakom, %\ io le en par zgledov. Stra§no so delali groft in baroni m Fi'MCOjkftm po lotu 1789, ko jo ttm parlatnent odpravil BH^iiost kmetovo, robotc, dosetine in'drugo take r«(Si, Gi\Jo so leta 1848. p*ovuli nusi grajidinski go spoil jo nase jibe* nilno poiilauce, kateri so v drzavnotn zboru glasovuli, da se imajo tudi pri uas, pa z oddkodbo odpraviti nr» barji in prikiadc. Kakofino grjenje i psovanje se je dalje zadelo pa nefeih listih, ko so nove §olslw poatave osvobodila Ijmlsl^ uciteljo in so dale glode sole kako pravico Ijudstvn, kt ufiitelje pla^uje iu Sde vsdrzuj.'. [Cedar hocejo svobolnjaci uarod pjv/.dignitiiii mu kako pravico pnbonti, crtijo in psojejo jih. ti^sti, ki zehjo, da bi bilo Ijiubtvo vodno noumno, all ki lhoi3«jo sami namesto ljudstva tiste pravico vzivatu Ne da se pa tajiti, da so po zg)dovini neliat^ri svobodujaki tudi skodovali, zinotljivi so, k*lwr vsjc drugi tudi najmodrejsi dlovek iu pri naj balj&i valji jim je nekatenkrat spodletelo. Najhuje so gabredli v Franciji v letih 1792. in 1797. Ali vseb tistili nwreb nijso bdi sami krivi, negonjib sovrazniki st-irokopititel* so sklenili, da jih zatrejo, napovedaii sojim krvav boy, v-se hude strasti in strasni viharji so se uneli, in \t t-^a gotovo nij moglo dobrega nastati; vendai* j» \m n\ey drugim tudi to ost'i!o,diiS3 je v Franciji od tega. 6a*i kmetom obraaila svoboda. Vcckrat sc je zgodiio, so v imenu libvralixita clc-lali ljudjp, ki nijso imeh gori v zacetku oroeurjeftih iii* stnostij amp.tk celo nnsprotne. Ti §kodujeja tnijve^ p**a-vim svobodnjakom, k *jli svoboilr.j islvo j in je le (*ri* jazna krinka, njdi sice pa je gnjczdo hiuavstvii, vk\de in denarjazelnosti pa nepravicnosti. Ti so laziltbevatci, iiocejo imeti vse za se, ni krjvo rabijo svobado. lCvi* vo rabiti so pa da vsaka tudi najsvetejsa stva.r, inkri-vo rabilt so uzc tudi vcro; v dokaz eu &am \zglei- S^o- po casopisib, ker jo to dan danes v navatb", — «li moz enakjh nameuov se bode zlo motiL Kur pc^ve udeujak, je res in sc ne da odvrefii, ker natanko vse preudari iu potem §e le govOri. Tui nij pri^ nj^m osob, ki bi ga uphvljale in na druge pote spraviti ho-tele, ker on labko z Vukotinovi6em poje: „V svakoj je mojoj sobi Dovoljno pro3tora; Osim mene i t moje tice Neima niti stvoral* Mirno opazovwje dogodljaje po Sirokem sv^tu, 6U-vek, ne bote tu in tarn predolgo obstoji, kar ja v&a kemu Cloveku in torej tudi udu „ucenja§kega shod^" odpustiti. Marsikdo bo mend, da so ti dogodki ie^Q^i v razporu na GoriSkem ah pa celo v vohlni reforaii. Tega ne! K temu je dovelj prostora nad frto ali jia v raznih „po3laaih,* kder se vse navskrizcia kav^a. Uztok pravi ima se iskati v predpu^tu, ki je leto* Jjo vsem Slovenskem jako vesel. Povsod se plese, ae &j-mo po paladah in hornih bajtah, temu6 tudi po ma«* gostevilnih citalnicab, kder ss nij po dru§tv«ruh pravi-lih pies prepovedan. Mars.kaka krasjtica je dau«j ^ na pleau in v treh teduiU pri poroki. To ju, ka.r 2 a-more zttmrzoega cloveka, ki mu nij ljubezeo bila dann, m vs»k Slovenec je ze sliSal o kujigi: Kolomonov i^o-g^iu 0.iii obsega same vie?,p, uci copernjjo, vsnko za* rotovanjo, \n ima vmos mofitvo, pobo^ne 'besode tudi v liMiaskein in grSkein jeziku. Da bode zarotovanje prav »kraftno», mora se .'.iirotovaleo postili, o!5e nas moliti !¦ *». '1. Kedor je te bukve sloLil, gledal jele na to da jih je dosta prodal in denar dobil. Prav tako in Se hu» je krlvo rabijo dandenes na Dunaji svobodo contralisti, Oiii lioSejo vse za Nemce, prav za prav za se, za majh-a« avojo tovaru§ijo, drugim namoravajo po zvijaci Vse vaoti in njimi gospodovati, Nepravicni sebifiniki so in post a v, ki go jib sami izdolali, se ne dr/(.», co imajo v sebi zares kaj svwbodnjaSkoga} zatorej >.a uii'so U-beralci. NTas Socano zacinjajo nekateri psovati s tern imeiiom. Nit mi so tebljudij ne|bojimo prav nia, zlehko vai,lann*nt,u kukor§niga je rabil za svt»je teroristiine uaia *nie angleski diktator Cromvell. Govori in pi^e se dosta ob okrepcauju dr2avne wl.'ju in ob okonscenju neiaskcga kulturuega elementa; iimjo li tisti, ki tako govore, ja*en pojem o ttasledkih nuinSke kulturne povodnji, in o tern, kako 4e bode fciveU) v Avstriji, kedar poitane u3tavoverui Eldorado? presiliti, da uthne. Pies je torej daljni uzrok raarsi-ktere srece ali pa celo nesrece. Kdorkot hoce, da se 2eni, Naj se prav ogleda; Ker, kar zvefce sveti oce, Razvezat1 se ne da. Pri vsem tern je dalje tudi to zalostno, da imamo skoraj povsod le tuje plese ia da nasi stari plesi yed-no b»olj«a zgioovajo, v tern, ko se novi narodui plesi ne ukoreiimujejo doveljno. Znnneaito jo, kar p-jpava neki jagDslovatiski pesnik o razuib plesih. Oa pravi: Kolo pies je za muzove, Mazurka za cile; /a vesele ceska polka, Za ploimtvo quadrille. Nu da se ni valcer nebi Imao na sto tuzit, Ja bi njega igrao dovek S dragom tesno zdruzit. Bavno pri plesu ima 6lovtdc priliko opazovati lepote ienskega spola, ravno tu ae da vse uresniciti, bir sein uie nokdaj o ionski lepoti zazuaraoval. Ker sow imel takrat precejSno srefio se svojim mnenjem q Ce ol*ttdtj»i»bvB*erci nijso v stann vvesti vse tako i roffipzhd ozbaiyehe' reforme, v svbbodnem znrslu bra- i nece mii»sterst*s, da ne preseza proraeuna: kuko bo i z AvstrijosVle potemT ko bo na§ drz.ivui zbor pom-nozeo pa'tat* ljudeh, ki imajo vezane roke m ne mo- ; rejo oponirati.mioistereivu, L* bi tali iuuii najboljso voljo. MisKjo li odkritosrcni in uesob.cai privrzenci voldne reforme-dvomim, dajih jo kajiacih,-da Jpdo Avatrija kaj pridobila na svobodi in na i azvitku, <5e ne i bo imelo iainisterstvo bati senobsne brzde proti Mtto-voljnosti, po kateri so sime cede vsakemu raogoteu? Da!, po tern so nepotrebna via narodna zastopstvj*, r fsi-parlamenti! # Da n&Sim uslavovercem ia tiitim, katerili patnjtf- | tizern ne gre dalje, nego do dispositioisfonda ia *> 1 driavnega zepa, ne roji po glavi dvomljivost in boja- I ze»: tojewravno, kakor je gotovn, da korupeja le tan* t zazene tvoje koreniue, kder kraljuje parlamentanzem J na videz. Kaj marajo taki poslauci, «* so tudi igraca v rokah rainistrov, da le svoj osobni namou doaezejo. Pa tako ne mUlijo, bval* bogo, so vsi pogtem Nemci, kateri So nijso obsedeni po hudicu po5el)i\osti. Io vse Amp fcvatrijske narodnosti, bodo U one morale mirno gledati, kako se bode rozpidagalo z njdiiivfmi zepi it> a krvjjo njihovih sinov, iz kratka: kato se bode ukazovalo njim brez, njihV Bodo le oni kaicor brezpravni snjnji udarce ustavovercev tiho in potrpez-Ijivo prenasali? . All se ne bodo borili z vssmi poitarnimi sredstvi proti kriviri, proti nezasluzeneinu jar urn? Pa ce bodo roolcali in ukJanjali se, se li nstavoverei nic ne boje nasledkov slabega dejanja? Skoro goto™ ue bi bda Avatrija tako nesrecna pri Mageoti in pri Sadovi,v6e na bi se bill tistikrat kontumacirali Italijani in Ogri. Cc pi ustavoverci fie nijso poduceni po skninjah in mislijo, I da ojacijo Avatrijo glede brambovske ali vojskine moci s tern, da v kot potiskajo najzvestejse, najkrepkejse in najbolj jzkusene narodnosti, se jako motijo in s tern I zopet kazejo, da nijso dobri Avsttijani. I Morda pa racunijo na§i oficijoci zopet na kako vojsko mej drzavljnni, katora bi jim dopustila iztrebiti Avatrijo vseb alovanskih in roraanskih elementtiv to:* uniCiti jih za zmerom, kakor se je go.hlo pod tako zvauim raeScanskim mini&terstvom z Bokelji; do tega mnenja nas pripelje saj njihrazJrazljiva, prav kanibul- I ska pisava proti Slovanom v njihovib orgmih. A v tern se motijo, kakor je mir v Kuezlacu sto-pil t prav ^love5aoskem zmislu nasproti njib ljudo- I ljuhnemu poLetja, take bode tudi v bodode §e marsika-ka njih. namera spodletela nad stanovitnostjo in zvea- 1 tobp ter previdnostjo avstrijskih nafodov, vkh'ub ozki I zvezi dveh azijatak.h ljudstev, kiteri si boieto prila- 1 stiti voditeljstvo-v Avstriji; kajti zgodovinane prizoava obema enake hrabrosti in enake prebrisanosti, dasiravoo nekterimadjarskibiviiministrirazumejopravpoztdovsko , barantati io zopet nek ^tdovski minister na Pcmskem snLe me6 prava prav po madjarsko. I Na pomoc sfrijca Bismarka nasi ustavaki tudi prav I rafiuniti ne smejo, kajti Bismark je uzc davno izrekel, I da- Avstrija mora moiq tezis^-e prenesti v Budo, ali pa I §8-nizje na vshod. .Nasproti temu pa pravi zgodovina, da je Duuaj vkljub, ali prav za prav zbog svojega ceatrulizma uze videl v svojih zidovib Oehe in Poljake in da je tudi Hr-vatom in Srbom od leta 1848. znaua pot po dunajsk.b I predmestjih in vsi ti oarodi nijso imeli u/aoka poza- I biti onega pota za slucaj, ce bi jib se kedaj kiical j njih cesar in kralj. Videc tedaj mi Slovenci, da nam in Avstriji pi-jti J velika nevarnost po pobotnosti in vlaJozeljnostt ene atranke, katera se ne upira na ravno najmoralnujSa [ naLela; spoznavsi, da nas bode ta stranka po direkt- j nih volitvab le se bolj pritiskati ter uasim razing de-. i melanboliCnem obrazu in bledem lieu, hocem danes ob kraikem povedati, kteri moz da je lep. Uze v naprej pa, protestujem proti vsaketnu protivnema zakludku bradastih in nebradastib udov „ucanj. sliodau in drcgib <5est braleev proti moji izjavi. Lep je mo2, katerega kinca in krasi obilnata bra-da in polui lanje, kateri se odlikuje po iakreni ljubez-.ni, po Ijubecem arcn. Lep je inoz tenke struke, krep-kih prsij in cvrstih rok, ki ima mimo tega bistro, . .plemenece oko. Tak srecni bode lmel pri zenskem spolu muogo cene: Ali to §o nij vsvi! §e Q^g.) in to najvainejse mu primanjkQJe. Mislil boJe§ niQf4^)dta-gi bralec, da je to sirck vr^t, ktereg* nektejri s^twjg,) 6islajo — ali motil se bodes. Tega ne! To, kar mu ae primanjkuje je ijabezen do naroda, do avofwde in in napredka. Samo oni jo vreden, da ga, drage bral-ke, ]jubite, ki ima mimo drugih tu It to lastnost. Mozu je treba area in tudi dvrste roke, ako si boce zapustiti srefien in slaven spomin. Nij dovcljuo, da se vedno kaj govori, ker je to le piazno vikanje. Delati je treba in to zmirora, kar brez muke nPj moke. Kdor se gizda in oholo po5ivati ho6e, morda na n2e pridobljenih lavorikah, on no spada v cbveSkj kolo. DeHpravo* ki ho6e biti tudi uspesno, naj posoboo v i: ,Ta|no8tih receh. utemeljeuo bode po zlogu Zahvalimo boga, da imamo po naMh slovarjih, v caaym besed>$5n to lepo, krasno besedo. Ostati pa ne sme samo v be- ze!am vzeti vse stare, narodom hasljive pravi ce; spoz-navSi nadalje, da bi nam po nepravicnem voldnem redu in po nepravicui razdelitvi, namrec tako, da pride Sez % poslaucev na ustavoverua mesta, korporacije in ca priviligirano vebke posestnike; na vedino obrtoikoy, kmetovaTcev, manjsih posestnikov, tedaj na prav<\ naj-ve6 denarnega in krvavega davka pladujajod^, stevdno 8/|0 avstnjskega ljudHva predstavljajoca driavljane pa 5e ne y^in ker bi vsled volilne reforme ntatal takpolozaj, i& se moramo za ve6 let podati v pasivni upor in jso nnso nado staviti v kak srecen ali nesreceo dogonjaj: je nam treba in snio primorani, da v tej najve5i ne-varnosti zaupno gledamo se na prestol, da seobrnemo po zglodu Cohov z adreso do nasega cesarja. tor Nje-I mu potozi..jo iu ga prosirao, dv On v svoji odetovskt I previdaosti in nopri&transki praviLaosti mir napravi | mej avojimi nnrodL j Ta jo skrajni korak, katerega morenfo in moramo J z.laj sioriti, ko je ua§a narodnost, nas dom, nase bla- gostanja v nevartiosti I Uze so po celem Kranjskem in po alovenski)* krajih Stajerskega, KoroSkega, na Trzaslcein in Gont-keui podpisuje adroaa na Njegovo Yelicanstvo, katere obsezek smo prinesli v zalnjem listn. Naj ne zamudi coben Slovenec pridruziti se se avojem podpisom temu gotovo vtlevaznemu koraku, da vsi storitno svojo dol-znost, naj pa potem osoda prince sreco, ali nesredo. Dopisi. V Komnu 5. feb. [Izv dop.] Na§im ditalnicam na kmotih, pa tudi vsem kmetovalcem, posebno gorko priporoeam, da se naroce poleg politiitoib, kratkofiasnih in znanostnih listov, tudi na ktnetijske kakor n. pr. na „Gospodarski List", in enake slov. listo, da bomo tudi mi primorski dezelani pri tako milem obnebji kaj bolje napredovali, in od na§ih polj, vrtov in drugih zeinlji§6 in od zivine vo6 dohodkov dobivali, nego jib sedaj dobivamo. Posebno pa mi bi se morali zanimati za u m no kme-tovanJ9, ker nam je priroda o Uo6ila nerodovitno zem-Ijo; zato mora umnost nadomestiti, ker nam zemtja odreke. Dragi prijattdji kmetijstvn, !e poglejmo v kakoS-nem stanu jo na§e kmotijstvo sploh. Davki so §e en-krat in celo vec'krat vedi nego so bili j>red malo leti; ljudij je vedno vec; a 2ali bog, zem'.ia nam daje se vedno enake dohodV, nam jih ne vzvtsuje, kakor go-spodska davke. Iz'ravno tega razloga moramo skrbeti, da nam bo dala tudi zeralja se enkrat toliko dohodkov ali pa se vec, kar je prav lehko. To doseci nam je le z umom mogofie. Zatorej pozor, kmetovalci, (poaebtio pa Vi Kra-§«vci!) in gU'jte, da boste bolje in uinnejse svoja zem-3jiS6a obdelovali nego jih ste do slej, kar bo Vara in Va§im potomeem v veselje in prid. Komensld rojiik. fz Prage 28. Jan. [Izv. dop.] Vas list je uze omenil, kako se po vsem Ceskem podpisuje ogromna manife-stacija »li peticija zoper direktne volitve in kako je I ta manifest Leskega naroda uze v prvem hipu sovrage ustava§ke potrl, kajti suffrage nniverselle (obeno gla-sovaaje) pet milijonovega narola gotovo ne prezre ujegov kralj,vh kojemu se v osodnem polozaji muc^ni a nepotrti Cell obraca, vsaj je to gorka prosnja za njfgove tisocletne pravice, koje mu oholi, krivi^ni pru-skoaemski zivelj kiati. Peticija se bole podpisavala samo se 8 dnij, kajti uze v pondeljek potujejo na Dunaj h kralju dr. Rieger. sedis6u, kder zamore zarujevet<, tomvec postati mora resnicno uteleSena. Sloga nesme biti na jeziku, A v srdou zelja steci diku, Tko si samo skvoluke gradi, On za mili narod nisfc neradi . . Tako je govoril hrvatski pesnik leta 1847. in tudi' danes §e velja njegov izrek, samo da se malo osrduje. Rekel mi bode§: „0, kaj je to, to je' le puhla raise! po3amcznega pesnika, ki je bit gotovo tako idealistic^ n in le teoreticen, kakor ti; dan danes nasizkusnja dru-ga5e u&.u — Takemu cloveku bi svetov.iti bilo pocas-neje misijenje in mirneje kritikovanje jugoslovanskega pegazojezdeca. Ravno ta pesnik, dragi moj, je prav dobro vede), da nij vse resnicno, kar se pjje in da samo branje pesni nij doveljno; alt kar je resnega in dobrega, se kmalo spozna. Ba se bode moji besedi verjeto, podam tu pesnikovo mnenje: wPrijatelji nase narodnosti! Prosim vas prelepo in iskreno: NaSe pesni ditaf, nijse dosti, -S tern nicesar nij za dom storjeno; Kder se kaka prilika ujavi, Tarn velja, da se vsak moz*postavi! Le od na§e je odvisno volje, Priti kmal na Slabae, al na bolje. —m— dr. Karoi Sladkoyski in Klam Martinec ter mu v avdi^nciji predloie ogromne pole podpisov, protestov, proti novi volilni postav; vsled koje na dve tretjini Cehov pripada 33r na tretjino Nemcev - Snjte 1— 57 poslancev. V resuici pripada Cehom 60, a Nemeem ZQ poslaucev; v sesterskej Moravinatn fietvrtine 9, na C5trtv:no Nemcov 27 poslaucev, kobimoralo ravno na-9protno biti. N;j Luda, da je do denes samo na Ces-kern og'asenih blizo 50 taborov, na koj h bode 2. fe-bruvarja narod jayno i sloves .o glasoval proti takemu priviligovainjti nemskega 2ivJja. (To se v^, da je vlada te tabre prepovedala. Ured.) Najvedi tabor bode 2. prih. me3. na nzizkovskam polji4 poleg Prage, ako gi ne prepove general Koller kakor ga je prepovedab u. k. poltcajno ravnateljitvo. Ker se vlada boji ta dan velicih demonstraciji, a 600 prazkih policajev oborozenih ne zadostujejo, zatorej so tudi vojaki pripravljani. Gotovo Vam je se v paineti znani atentat na generate Kolierja, vsled kojega to bili jako dolgo v pre* iskovaluem zaporu: Brettslav Rehak, Mdos C^rvenka i J. K*uk>i, vsi trije Studentje. Pfvi je bil minoli tedeu obsojtfii na 12 let tezke je6e v slovutne tamnice Kart-haus (u je^prvi polit. zloctnec v desetih letih); Cervonka na (> let k Sv. Vaclavu, in poslednji na svobodo pro-pu§den. V aferi inseratnih kolkov je v zaporu Se vedno g. J. S. Skrejsovsky, Julius Gregr in Ituzicka. KoneCna obravnava je na gotovo ustanovljena v dan 17. febr. pri kojej nij dvonibo, da bi bih obto^eni spoznani za krive; vsi drugt so u/,b davno izpu&ieui. Vsi ti mozje so same zrtve Sabinine izdaje! Posebno se pripravljajo Cdhi tu in na Moravi os-hviti na spo?obni uacin 400 lettii spomin rojstva nnj-slavnega u^ecega moza i ponos Slovanstva, astronoma MikuJaza Kopernika, onega genija slovanskega, kojege si potomci „nemako !ibeialinhu vttezov, prisva-jajo, kot svojega rojaka Neuica! Slavnost Kopanii-kovo bodo slavila vsa veca Lesko-moravska mesta i sicer javno kacih 60 in to 12, prih. me a. Konecuo naj Hi omeuim, da generaln:i poJdruzni-ca banke „Slovenijo" za svatovaclavsko korono pod vodstvom na celem jugu obeno znanega iu ceojenega g. J. L. Omega vrlo napreduje, ter se v vseh zavar. oddelkih cvrsto udomuduji*, kajti vsaj v tern ogledu vlada, ter smo si pnborili, akoravno z volikimi toza-vami, vzajemnost slovahsko na materijalnem polji, korak za korakom I Kakor je Seska banka „Slavija* pri Vas vsacemu Slovencu tako dobro znaua, kot tu Genu, ravno tako bode tudi „Slovetiijau na Oeskem in doma na S!ovenc*rt yolilne reforme in da bode ministerstvo predlozilo to postavo te dni hiSi poslancev. „ Wanderer* in „Vaterland% oba dunajska federalistiftna lista, pa ne vesta Se uiL o tern, temvec* povdarjata, da je zmeSnjava v ustavo-veruem tabru, da zuga nastanje krize v ministerstvu in da je mogoCe, da dobimo zopet tako zvano pre-lazno ministerstvo, v katerem ostauejo od starib ministrov Stremayr in Lasser in njim se pridruzi §e Taaffe, morda tudi Goluchovsky, ali pa Zibilkyo-vtcz. Koliko je na tern verjetnega, je tesko soditi pri sedanjem poloiaji. Samo toliko se ve, da se ministerstvo po Golu-chovskem s Poljaki pogaja, da jim obljublja polno zoleznic in dmgih koucesij, ce ostanejo v drzavnem ^.boru za fas obravnave o volilni reformi, pa da Golu-Uov8ky ne more ni6 dosofi pri svojih rojakih, temveS se sliSi, da Golucbovsky na svojo roko spodkupuje sed^njo ministerstvo, da bi on sam pri§el zopet na krmilo. C'uditi bi se bilo res> ako bi se Poljaki se enkrat dali preslepiti, posebno letos, ko jim zadnja udresa galiskega zbora jasno kaze pot, po kateri morajo hoditi, ce ho5ejo postopati po svoji dolznosti. Nij tedaj mogoce se nic soditi ob osodi volilne reforme; prihodnjic pa bomo najbrze kaj positivncga poro^ali; dozdeva pa se nam, da bo vkljub vsein adresam na cesarja vendar prisla volilna reforma pred drz. zbor, dasiravno se slisi, da so dvorski krogi jako osupneni zarad adresne agitacijc. Po Slovenskem se zdaj vkljub pripovedi od strani vlade adresa na cesarja marijivo podpisuje. Kaj nastane potem, ce pridejo direktne voiitve pred drz. zbor, menda se samo ministerstvo ne ve. Predelska Monica se zdaj presoja v podod-seku, v katerega so izvoljeni poslanci Brandstetter, Sitz in Scbaub; vsa znamnja kazejo, da je mogoce da zmaga ta crta, ce se zopot rec ne zavlece po Btari uavadi. Na Ceskem Roller tako absoluticno vlado, ka-kor da bi bii tarn kje na Kitajskem, kamor ga je bi! zadnjic enkrat „Narod* poslal; vsaki dan je polno ceskih casnikov zrtev policijskih rok, tako na priliko je bila „Politik* v 16. dneh 12 krat kon-fiskovana. Gesarica Karolina Avgusta, cetrta udova rajn-cega cesarja Franca I. je v visoki starosti umrla 9. t. m. Kakor se danes izve po brzojavih, pride volilna reforma jutri, 14. t. m. pred drz. zbor. Y pruski zbornici, je te dni poslanec Lasker razkril mnogo sleparij, ki so se godile na Pruskem s koncesijami zeleznic, ocital je enemu in drugemu poslancu. da je toliko in toliko dobil za koncesije; iz tega je nastal skandal in nemSki postern casniki .tirjajo, da se rec na tanko preiskuje. Ysa rec je napravila veliko senzacijo in pruska zbornica bo mo-rala to sitno rec preiskavatu Kaj pa bi bilo, ko bi sev nasi lesenjacl ogla-sil kak Lasker 1 Pa pri nas inenda so prisli iz mode Laskerji, da bi Svindlarje lasali. Na neko . Razne yesti. (VHekkn brnvura.) Slovenska finna ,M. Hadolin, prodaja kolonijalnega in jedilnega blaga" v Gorici je bila pretekli tevlen zrtva nesraume roke neke na nuj nizi etopinji omikc atojece ultm-drhali. Da! to vam je slavna zmaga, pomazati v temni nojii nedoliui slo-venski napis, leseno desko enega narorlnega trgovca, koji, bi rekli, izkljufiljivo se Slovenci kup6iij«; tedoj je primeren tudi tak uapis. Takih layorik, dragi naii, si mi labko vsaki ve6er naberemo, ali tako daleg mjso zabredli se celd slov. ^fdcchini1* ne, ki razumejo bolje spoStovati tujo last nino, kakor nekteri prenapetezi, kateri bi radi v Gorici vse uniftli, kur le na slovcnstvo spominjn. I vendar - zdi se nam - je to dovrSila oim klika, ki st» Steje mej nomikarice" zakotnib polit;,carjev, kiuLeletu in dan pravi napredek in obLno blagtutanje na GonS-keui ovira. To kaze tudi tinktura, ki je bila jako umetno napravljenn, namreO \?t nlizarinovogi drnila, trpentinovegu olja i druzdi zmesij, tako da tabla se no da ocistiti na noben nuCin, - 6e3, g. H, bode prisiljen na-praviti italjunski napis; ali ta zelja se vam bratje (I) no bode spolnila. Sicer ne bode tudi slovenskoga vec; in edino lo zarad lepaga zidovja tujo palace, katero se je zadnjic tako o stud no onesna2ilo. Mi Slovenci bomo zaali g. Hadolin-a bolje zdaj poiskati, nego popred; ko je slov. tabla nad vrati 3*i viselo. Svetujemo tudi nadim narodnjakom ia enkrat, naj podpirajo narodnu trgovca, ker tu je niocna kore-mka slovenstva na GoriSkem; ne glede na krivico, ki se nam godi v naSi trgovskt i obrtnjski zbornici, ka-tera ne jemlje faktorja slov. trgovcev v najmanjSi poStev. Temponi mutantur, et nos mutamur in illis. Onim strahopetnozem pa, - ki se boje uze ene slovenske, neoborozene, lesene table - obefiamo publo prihodnjost, ter jim svetujemo naj se potrudijo malo po stacunah, krcmab, razuih trgih, uradnijah itd. in propricali se bodo kateri jezik se pri nas najved govori; naj sodijo potem sami, ali je prav, da s& sloveastvo v Gorici tako pre/ira in se pri vsaki priliki unicuje. Cadimo se, da mej tern ko vsi tukajSnji listi obso-jujejo to nesramno dejanje, list itabjani6simov o tem molci. Potem pa naj §e prinasa 5!aoke o zvezi Slo-veacev z Itulijani prot: Ni?mcem. Smo u2e rekl>, da nasim Hberalnim Italijanom je treba se dost* ucitt se, pred ko lehko mislijo na zaveznike. («. dr. itttainft) jo imenovan za poverjenega tolmaca hrvatskega jezika pri c. kr. dez. soduiji v Ljubljani. (Slov. N.) (%f«elM mivtcii.) G. Luka Svetec, poslanec i no-tar, se je 9. t. in. v Litiji porocil z gospodicino Turi. Nij viag, da bi zdaj cestitega gospoda Svetca Litija bolje ne tnikala, nego drzavnozbgrski Dunaj. Kakor se vidi, se je ceio Hymen zvezal s federalist!. (ituenoviLiije.) Uuitelj na Ijudski Soli y Grgarji je imenovan Anton Die, dozdaj zacasen ucitelj tanakaj; na Kvigkem pa Francigek Sternad, dozdaj podatiiteij v Ormcah. (freiiruovn. Vndnlkovn beseiltk v RoJaDn) v nedeljo, 2. t. m. je bila prav mocno obiskana; pro-stori citalnice so bili preuapolnjeni, tako da je veliko ljudstva moralo poslusati v postrauskih sobah. Tudi nekoliko gori§kih Slovencev se je udelezilo te be-sede. Vse pesni so se prav dobro pele, posebno moramo pohvaliti rojanski domadi zbor. Igra „Pot skozi okno* se je vrsila izvrstno; pohvaliti moramo gospodicioe Veselovo in Kendovo, pa gospo Dolinarjevo, katera se je pokazala kaj spretna za domade naravne role, in gosp. Res man a kotdobrega komika. Po besedi bil je Sivahen pies, pri katerem se je mladina kaj marijivo sukala. Zna^a] besede in plesa bil je demokraticen; videl si gospodiemo zraven li6no obleceue mandrijere, tr2a§kega gospoda 8 kmetom 12 okolice v prijaznem pogovoru pri 6a8i vma; videl si pa tudi nektere odpaduike, kateri so podpisali pe-. tiojo za la§ki III. razred .v rojanski Soli, pa tern se je bralo na oblicju, da se ve6 domacdi ne cutijo v do-macejn krogu. Naj bode za zd,aj to njih kazen; alaba vest pa jih bo 3e dalje preganjala, ko bodo zvesti si- kmalu zgrudi in umrje. Bil je u2e od nekdaj jako 6V: \ cutljiv in nervozen in je uze veckrat padel v m«d!e* vi»;e, kadar g* je kaka bniJela picila. (SI. '^i) (*itivt*Mnki Warod), vrli na§ dnevnik, ki nam v vsakem listu prinese toliko raznoterih novio, da ga vsak dim tesko pricakujemo, je za«el tudi ljubljanski polioiji tako dopadati, da ga jeta teden uze dvakrat pri;.fia!a, t, j. pod pedat dejala. Lista od 6. in 11, februvarja sta konfiskovana; so ve, da v imenu ti-sksvne na5e svobodel Pri tej prilo2nouti unSegadnev-uika nefiemo svoji gospodi ditateljem se potebej pri. porocati, ker vidimo, da u2e slavna c. kr. ljublji poli-cija skrbi za rcklamo. (TMievram) ol uredniSiva „SI. N.M nam naznan-ja, da od vseh stranij Slovenije prihajfijo v Ljubljnno peticije na cesarja zoper volilno reformo. Goritki 81c venci, mi tudi no smerao zaostati! {«. PodobDii<)r ?.upan v Cirknem, je te dni piial prijatelju nasega lista v Gorico, da je ondotni umete-ijmk g. Peteruel dovrfiil veliko i jako lepo sliko naSega g. dr. Lavri^a za c.rkljansko frtalmco, Mi smo iraeli priliko opazovati win alike Vodnika, PreHirua, Tomuna i Bleiweisa, katere je izdelal g. Poteruol i morali smo se jako cuditi izrednemu talentu tega mladega ino^a, kateremu iz vsega srca zelimo, da bi inu bilo mogoCe kmalu svoje Cirkno zamonjati z Rimom ali z Boood-kami. Slovenski Meceni, kde ste ? (tiupruduk.) Iz Innsbrucka na Tirolskemt kder zduj biva celovski polk, pri katerem je tudi mnogo go-nfikih Slovencev, nam pise prijatelj, da se vsi Custniki i p )d6astniki uce slovenskega jezika, zito ker jo vojuo ministerstvo zaukazalo, da se morajo slovenski vojaki v svojem jeziku pri ekserciranju podu5e\ati. Xivi g. stotmk Komelj, ki je se svojo nbojno iluzbo* k te* mu napredku toliko pripomogell (Adret* nu «e«ar]a> jo tudi na GoriSkem nale-tela na ovire, kakor nam kaze slededi dekret, ki je bil po ntm glavarstvu razposlan na vse Lupauije: S'avuemu zupanstvu v.....Politicno drufitvo So6i sklenilo je v zadujemu pplosnemu zbiraliScu obe prosnji zt napravo narodnjih srednjih iol in proti v-peljavi neposrednjih volitev na s^upanstva razposlati, da bi ona tajiste podpisala in podpise veljavniSih ob6i-nnrjev prcskerbele. Ker je od ene strani druStvo Soca prestopilo meje pristojne drustveni delavnosti, k»r zamorejo pro&njo le od njenib udov ne pa pro§nje od ob6inskih uradov ali od privatuih in druzbi nedoticnib osebin od druga strani bi zupaustvo svoja lastna polrocja prestopilo, ko bi se udelezevalo politiSkih agitacij, je povabljam, da se o zadcvi t<:li uamenov druzbe So6a tesuo derii postavno pripuicenih mej in da mi na vsaki nadio o nakljucbah poro^i. CES. KR. OKRAJNO GLAVARSTVO v Gorici 8. febr. 1873. C. k. natnest. Bvot. I R. Rnchbacli 1. r. Politicno drustvo se sicer ne vtika ve6 y adresne zadeve zunaj druStva; ainpak preskrbljeno je poipri-vatui poti, da se adresa prav pridno podpisuje. Is Koprive na Krasu se nam prav denes piSe: V a«4i Vrtsi je polpisal ad^eso zupan in vsi sturoSine j» $e 20i) druzih hignih gospodarjev; z veseljeia podpisujojo tudi po drugih vaseh na Krasu adreso in ker prima* ujkuje adresndi pol, morajo^ rjudje na druge ciste pole svoja imeua podpisavati. Ce bq tako Slo, bo samo na Krasu podpisov na tav2ente. * ' (IVttclJo sa priidel«k» at«le«nlc») je podpisftlo 28 obfein iz soSke doline; ta peticija se je pOBla!a,tka-kor lSe i'shSi. drzavnemu zboru;. ! t .• •,,../ ¦....• '-(U i,«kavc» pri Ajdo*l*im) Be nam uLe zopet pi5e, da ondotui zupan prav po paSevsko zupani, da s.iuiovoljuo razpolaga z obGinskim premozenjem^ date-je needinost iu iutrige mej obLiuarje in da se tudi g. vikar nij pob)lj§al, ampak da se zmerom v cerk'i C«z nektere ob6marje zabavlja ter jih tako aramoti* da morajoCM-ktiV zapuScati, Nadalje se uam piSe, da je bil pod 10 letnim zupanovanjem gg. Bolka in Blaika 2inerOiu lep mir v obciai, zd«j pa je v dveh mes^ciU zupanstvo |»odalo 3 knminalne tozbe proti \ poitem'm ob6naijv*m in sicer na taki podlagi, da pride najbrze zupanstvo samo v zadrege, ker pridejo po pravdt redi tin dan, katero ne bodo ravuo 6astitljive za gosnode pravdaije in nj h druge. Lalostno je, da y tako mali ob&ni tak hud nemir vlada, da se je bati slabib na-aledkov;. §e &Iab$e pa je, ce se mora Supan kake obcine na strazo Bamlarjev upirati, Monda bo treba Lokavsko jtapa&stvo na drobno sito djati. (V liornbrrgw) je bi!a 9- *• m- mn0S° oblsko-yana beseda. Toliko Ijudstva in od.vseh stranrj nrj btld So uikoli v Dornbergu. Program, obstojefi h pe-' tja, di'klaraacije in dramaticne predstave, oboesel se je dobro, da, 2a na kmetih izvrstao. S posebno hvalo moramo omenta gospodicine deklamovalke M. M., ki je pokazftla, da se dado tudi kratke pesmice lepo in uspeSiw deklamovati. Tudi pri igri ,Kateribo?* je omenjeua gospr didina se svojo tovaru&co A. I\. srecno in gladko svoj nalog izvr&ila. Petje duma izSolamh kmetskib f»im.v je bvale vredno, ieleti bi bilo ]e, tia bi si lohki tizkih kompozicij, kakor ^piesaloa1* v bo-doSe ne izbirali. Da je bd potem jj»ko zivabeo in za-tiimiv pies, za to je uze posebno skrbela dornbwfika tnladina. (D»r.) Vodja ralinov v Paleh, Italijan po rodu, je daroval pri dornberski bwedi, 15 g >!>K k itn-o ima ondajsnji predsedn-k razdeliti ra«j domacj uboge. J'alijan z duSo in telesom, je veudar n»pil 0 tej ri!i-ki slovanskim narodom, boredim sc za svobodo in napre lek. (Vlnake cene) se malo spreminjujo, tudi n j posebno kupfiije, ker se je 1872. vino skoro vso po vu-djih vinotrzcih pokupilo. Splob pa 1872. tako visoko cene ima, da ga krdmarji nikjer ne moreio tociti po 48 kr,, kakor dniga leta, ko je novo vino se to&lo po 28, do 86 kr. bokal. Letos pa je povsodt po 5a do 60 kr., v tern, ko se kisli 1871. po 48 kr. dobiva. Enake razmere so tudi na Avatrijskeai, kjer Vu'lja naj-tlabse 1872. 12 do 13 gold. ve.Iro, 1868. in I81W. pa celo bO gld. in ua Ogrskem, kjer je crno budinsko (Ofaer) in Segsardsko vino po 20 gld., belo navaduo pa po 11 do 12 gld, Delo v vinogradib se je uze pn--volj«»nje v sv^jom uasopisu ponatiskujete, potem Vas nljudoo prosim, bodite tako ilobri in prirn. '/•)-per kukorsne v soli vsak dan zabavlja. Se spodobnun spostovanjum V tioritii 12. fcbrnvarja 1873. na gwiSftem tergu. Tavlica doma<5a po 1.65 Jo 1.90. — Tuts-Ica ogrska p» 1.70 dol.75 - HI po 2.30. - PSenica po 340 do 3.45. - Mrncn ccl pa 1,80. JcSmen pchan po 3.10 do 3.20. - Fifol po 2.40. — Ovcs IaSfci po 1.30. - Oves ogrslti po IM), - Krorapir po 2.20 do 2.40. -• Sla-nina [Spell] domac nov po 36. star po 41, amerikanski p« 3B cent — Maslo surovo po 44. — Maslo kuliano po 54. Vino cmo po 15 do 17 gld. -• belo po 13 do 15, Is iireilnikove llntntec Netoiterim gtj. gimn. dyakom iz rnHih nmedov; Oprostlte nas, At —*-— - * " L! *#--i- t, i„_. *•.. dovati, roko. L____...... ... a *-¦--,. rega se vi potczate in ta nam je rekel: „Kakor sem ucil do sc-daj, tako bodem ucil tudi od slej. V tistcm vvodnem clanko je Tcsnica tako zvito z leZjo prepletena, da sc niu vidi, ka ga je yi-sal mo7.r katerega so blizo dunajskih jeznvitov za doktorja liarc-dili. Njegova graja mc tako proklcto malo bri^i, kakor bi we njegova hvala veselila. Tudi se rai ne ljnbi prickati 2 ljodmi tote baze, kajti: Hoc scio pro certo, quotiescunqne cum stercore certo, aut vinco, ant vincor, semper ego raaewlor." — Mi, te smo samo realko Studirali, ne vemo, kaj je nas prijatelj hotel reel s temi besedami, a „Glasovi neenjaki'' jib bodo o2e razumeli. saj so se v deseti soli „copratiu «6ili.— Da ne borao nasih c. gg. bralcev spet dancs dolgo5asili, ne bodemo sc g. Valesit odgovarjali, nego pocakali bomo, dokler si svojega oMe7mega srea v „Glasu" ali v „Danici" popolnoma ne olaj§a. Za zdaj natisnemo iz svoje listnice samo aW pisroi od' dveh—biv§ih prijateljev ali znancev 6. g. „Socinega" uskoka. Ce bode treba, bodemo pa nadaljcvali. ¦St. 1. se glasi: TJft BovSltcgi* 6. feb. Bral sem .,Glas", br.il sem „Soco'% brat se tndi „Danico". Ves pa, dragi Vales, da se ne strinja z da-hovskim stanora fiisto nic, zabavlj.iti, prepirati sc in dreti; posebno zato ne, kar dnboven ima Ijubezen uciti. Ondno je pa, ue je sam ncraa. Ali se spominjas besed:" Glej ko dragc nciS i. t. d. Dovolil mi bo§ pa tudi, ako Ti na tdio povem, da so nektori du-bovni, ki znajo dobro 1. . . Nij dalec sirokonstnef. od nas, ki zdaj ednega, zdaj drage- ga napada in obrekpje cloveka, ki ga Se dobro po?.na ne, in neve, snnje. Imam trojico in ta je . . . ., ki je prav kosmato z lazroi si pomagala; mej to trojico si tudi Ti, drngi moj! To ti na vse grlo povernj ne govori, kar nij res, in ce te 0(5i goljufajo, napravi si o5ale» Mene je zlo peklo tako obrekovanje, veridar ' nikdar Te nij sem opomnil, kut zdaj,da ,.So5a" ve, da znas neresnico gororiti, in cla bi se ne cudila, do si tndi 0 njej kaj ncresnicnega pisal. Da Te „Soda" „kaplaneka" imenuje, to se Ti prav prileze in pa tudi tvojemu prijateljn, ki Te talazi in je ravno takkaplancek kakor ti. 2?e misli pa, da si tako modra glava, da, kar ti pore^es, vsi kakor owe za taboj potrdimo. Le pocasi! Imamo tudi mi glavo. Za zdaj tcdaj se vsaj s Taboj vsi Uuhovni od „Soce" no odstopijo. Eden Tvojih prijateljev dultovnov. S Krnsa 10 febr. — Cestiti g. Marko! Z veliko po-aornostjo fiital st'ni vsako vrctico pisano 0 VaSem prevratu bodi si v nesmotljivi „Danici", bodi si dalec v okrog, 33 eelo v liubljan-sko citalnico segajofiera ..Glasu" kakor tudi v goriSkem brezver-skera lista. Iz vsega sera izpoznal, da ste Vi. g. Marko, zvsokom-panijo „GIasovo" vred kaj ncdoslcdni. Ali se vec ne sporaiujate, dragi g. Marko, kaki dolgi clau-ki iz okolice goriSke, spod Krasa in iz vpavske doline so se ti-pkali v yiov. ^arodir' pri>teceno leto, v katerih so se po v*i prft-vici 1 dobrivoi razlogi pobijali uaraoni „Glasovi", pretehtovali zna-Caji njegovih voditnljivV Kako vrlo so se zagovarjaH „SoCa" i njena cisto iz rod^ljublja izvirajo6a nadclu ? ! Kde vraga vendur tici uzrok tako hitrega prevrtita? V% se nekaj! Kaj bo, Avimo, da jaz odobrujem *.'a5a suinnifc-njao brez-verskih za narodi vero, p'.gubrtib namerali ve