Otrokova  nebesa
Ah, mati, poglej, tam na nebu          Pohitel pogled tja na trato
nebrojno se lučc že blišči,                je materin sladko zavzet:
a oni-le košček je prazen,                 kresnic jo nebroj je pokrival,
nobena na njem ne gori!                  v njih soj je ves kos bil odet.
,So zvezdice tudi na onem,              Obe/t so oči zažarele:
pogled ne doseže jih tvoj,                 nebesa otrok je imel;
v prostoru nezmernem hitijo,            spomin na mladost pa je mater
zemlje ne doseie njih soj."               kot rajski slaj mehko objel.
Pogledal. po trati je deček:               ,Nebesa pač padla sem niso,
.Kar pravlš mi ti, je /i res?            kresnic se roj sveti tako;
Poglcj tam na trati svetlobo '.           a tebi, nedolžnost predraga,
Ni ondi li košček nebes?                  nn zemlji zdaj vse je —  nebo.
Joj, doli na trato je padel,               O, da bi nebesa ohranil,
na trato je našo mehko,                   hl zdaj jih še v srcu imaš,
v nebesih sedaj bom igral se,           otrok moj, za vse jih na svetu,
ki zre jih na trati oko." —              to vem, ko dorasteš, ne daš."
Andrej Rape. -----