ki je poeest moža." Na temelju tega zakona je Leroy Wlakur Murphy je imenoval komisijo za študiran je delovnih 1 i,pro»iko». 1 , «»pt S» tardées, e* H^ i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnliki In uprtvftilkl prostori: 2067 8. Uwudsle A v«. Off ko of PubltcaUoni 2067 Booth LawndaU A v«. Ttkpkone, Rockw.ll 4904 Chicago, IU., petek, 3. februarja (February 3), 1333. STKV.—NUMBER 24 Komentarji cbernun dofodko» b I vprašani«™ ;onom»ka kriza v Evropi* , eno leto ali dve po ame-krixi, toda učinki so tam-huj*i in večji. Vlade pada-ruga ^ drugo in povsod [večja reakcija v ospredje. dnji teden sta v enem dne-„adli vladi Nemčije in Fran-Francosko vladno krizo so a pokrpali za silo, a dolgo [bo ostala najnovejša krpa. a Nemškem pa je odmev ,|a drugačen. Prišlo je, če-w »e nemški delavci že dol-li — fašist Hitler je dobil vlade v svoje roke. Fasi-uc diktature v Nemčiji kljub lU u enkrat še ne bo. Prezi-it Hindenburg, kakor je reak-ir«n in monarhističen do je dal Hitlerju vl^do s jjem. da mora ostati parla-lUrna; Hitler mora organi-koalicijo in dobiti večino razpustiti parlament. Od-»e je za zadnje, itlerjev pojav na čelu nem-vlade lahko prinese dva do-rezultata. Prvič nemški fa-i lahko izgube ugled in pod-i pri onem delu nemškega livalstva, ki misli, da je Rl-odrešenik, ki bo delal ču-Cudežev ne bo — in i bodo zaman čakali na fa-ični paradiž. Hitler se mor-[tudi zaplete v spor s sosedi »tegne Nemčijo v nevarnost i, na katero ni najmanj iravljena. )rugič — in to je za nas naj-nejše — akutna nevarnoat rtično-monarhistične dikta-' t lahko združi razklane vrste ttkrh delavcev v močno e-no armado, ob kateri se laične pustolovščine razbijajo rah. Začetek je že stftrjStl. -užitev nemškega delavstva lahko najboljše posledice ne ;a Nemčijo, pač pa za vso opo. Skrajni konservatizem d nemškimi socialisti in ajni ekstremizem med ko-nisti morata popustiti in obe ivski stranki se lahko zelar ali dva, da ga gledajo? JJ pr«M, da je zanj prema-¿> , KK; '-to, ampak beštje l M in Harry ne dobe nl-» » capakov pa ne «mejo nič BWl ( udna ho pou Ame- AnnpUeei fee mottiag at special rate of postage provided for je -ction HQS. Act of Oct. S, 1917, authorised on Jese 14. 1HS. (>h rn ""K-J-mal«. |k> $2000 na ve-mT,'" v kabaretih in ofl * ! z dvsjee- ►zdn, U Ve,iki "'maki M r nMdnl" v Holly. „ 1 * n<" Pišejo več svojih ^ agronomskimi Atevillu M^-kvrsgu^w^: ' 1 r"^*nči, da mors $76,000, l-'ginn vImcIU. Ä ^ nekdo, (, \ ? Huthu: Vsemi . bo umrl. * Kup ** >drut ker ki ali ne Frey od ADF jih razkrinkal paed senatnim odsekom. Bankirji imajo pod prstom vse velike in msle korporacije Washington. — (FP) — Milijoni Američanov se nahajajo v uboštvu in stradanju vsled tega, ker je mala skupina wall-streetskih bankirjev dekretirala drastično redukcijo mezd in s tem nakupovalno moč in povečanje brezposelnosti. Te besede je izrekel pred senatnim odsekom, ki vodi zaslišanja o Blacko-vi predlogi za skrajšanje delov-nika na 30 ur v tednu, John P. Frey, načelnik kovinskega de-partmenta Ameriške delavske federacije. On je naglašal, da je dežela v rokah bankirjev — vse večje korporacije — in to trditev tudi dokazal. Svoj material je črpal iz oficielnega seznama o direk-torstvu raznih velebank in industrijskih ter komercialnih korporacij. Vse večje banke v deželi dominirajo J. P. Morgan & Co., Kuhn, Loeb & Co., Dillon Read & Co., Nationaj City Bank in par drugih; ta bančna piramida pa zopet dominira in kontrolira vse glavne korporacije. 24 največjih bank je 1. 1930 i-melo 6,260 direktorskih sedežev v raznih industrijskih in komercialnih podjetjih. Frey je rekel, da je gibanje za mezdne redukcije organiziral nedavno odatopli predsednik Rockefellerjeve National City Bank Albert J. Wiggins. Dekret za aplošno znižanje mezd je iz- sploŠne redukcije so' se oprijeli tudi drugi velebanldrji, ki so dali ukaz gigantskim korporacl-jam, da morajo "deflatirati" plače. Upirati se temu ukazu vele-bankirjev pomeni ne le kreditne težkoče, ampak tudi doigranje za osebo, kl je drugačnega mnenja. Frey je navedel slučaj načelnika U. S. Steel korporacije Farrella, ki se je ob pričetku kampanje izrekel proti redukcijam, češ, da ta korak vodi v propast. Kmalu po tistem incidentu je bil Farrell, ki ni noben prijatelj delavcev, ampak le bolj da-lekoviden biznisman, odstrsnjen od načelništva jeklarskega tru-s ta. Velebankirji nasprotujejo tudi znižanju delovnika. Senator Black je pokazal na izjavo v National City Bank BuUetinu, v kateri ta velebanka naaprotuje krajšemu delovniku in zahteva nadaljnje mezdne redukcije. Frey je povedal senatorjem, da je Wiggin dal "neki največji publikaciji v deželi" na izbiro: prenehati s članki proti redukciji mezd aH bo pa ob oglase. Ime te publikacije ni bilo navedeno. Tudi železnice se morajo rav- Anglija ne bo dala koncesij Ameriki Na konferenci z Roseveltom bo kategorično zahtevala redukt cijo dolgov, je rekel Chamber-lain Iiondon, 2. fdbr. — A usten Chamberlain, angleški finančni minister, je bil včeraj goat zveze ameriških časnikarskih poro-čevalcev in ob tej priliki je neformalno povedal, da Velika Britanija ne bo dala Združenim državam nikakršnih trgovinskih, teritorialnih ali drugih koncesij za znižanje dojila. Velika Britanija bo enostavno zahtevala redukcijo dolga s stališča, da je to potrebno za zdravo gospodarstvo Amerike kakor Evrope. Rekel je tudi, da se Anglija ne vrne tako kmalu k zlati valuti. Chamberlain je dejal, da Anglija ne Amerika ne moreta sami eksistirati, temveč morata zamenjavati produkte, dokler pa obstoje medvladni dolgovi, je mednarodna trgovina nemogoča. Ako torej hoče Amerika i-meti trgovino z Evropo, mora znižati svoja vojna posojila Evropi v svoje lastno dobro. Tl dolgovi so glavni vzrok današnje svetovne ekonomske krize. Washlngton, D. C. — Senator Borah je v sredo zvečer rekel: "Ako je poročilo iz Londona o Chamberlainovi izjavi resnično in če je Chamberlain govoril v imenu angleške vlade, tedaj je najbolje, da Roosevelt prekliče konferenco za revizijo vojnih dolgov, kajti konferenca bo brez pomena." Starinski zakon je še v moči Aurora, 111. — Star angleški zakon iz nekdanje kolonialne A-merike je določal, da žena in o-troci so "blago in premičnina, VESTI IZ AVTRE STAVKE V DE ' TROITU Kompnnija noče priznati tovarniških odborov. Zupan imenoval preiskovalno komisijo. Izjava delavcev a vzrokih stavke odvzel svojega 19-mesečnega sina, ki je bil pri starših njegove žene, odkar mu je žena umrla. Starša, ki se pišeta Spack In imata farmo nedaleč od Aurore, sta se pokorila sodnijskemu odloku, v katerem je bilo dete opisano: "Deček, star 19 mesecev; to blago in premičnina se ceni najmanj $500 in se mora izročiti pravoveljavnemu lastniku" . . . Rooseveltov svetovalec zs velik vladni konstrukcijski program New York. — Profesor R. C. Tugwell s kolumbijske univerze in Rooseveltov ekonomski svetovalec se je te dni izrekel za gigantski vladni program javnih del v vsoti petih milijard— za sHčen program kpt ga propagirajo socialisti in Deweyjevs skupina. V ta namen naj vlada izda bonde, ki bi nosili 2% obresti in zviša davek na velike dohodke. nati po željah bankirjev — v glavnem Morganove hiše in National City banke. Z zniževanjem mezd se je pričela dvigati spirala brezposelnosti in socislne mizerije, ki kot izgleda, še ni dosegla viška. Detroit. — (FP) — Stavkovna situacija pri Briggs Body kompaniji je nespremenjena. Podala se ni še nobena stranka. Družba je dosdaj odklonila pogajanje s stavkovnim odborom, štrajkarji pa vodijo masno pi-ketiranje. Njih glavna sahteva je priznanje tovarniških odborov, o čemur pa kompanija noče nič slišati. Stavkarji so v spomenici na javnost povedali, da so "mesde tako nizke, da v nekaterih slučajih porabijo eno tretjino par-tedenske mezde za voznino na uličnih železnicah pri potovanju z dela in na delo. "Delavke v mnogih slučajih operirajo stroje (punch presses) in opravljajo druga težka dela, pri katerih bi morali biti uposleni moški z moško plačo. ^Nič nenavadnega ni, da zaposleni delavci delajo po 24 ur skopaj, dasi so drugi, prav tako sposobni za enako delo, brezposelni. ^Delovne ure se spreminjajo od dneva do dneva in ni nikdo gotov, kdaj ae vrne domov: ali Zjutraj, kdaj podnevu, ali pa ponoči. Noben oče ne more povedati družini, kdaj se vrne domov." Pritožujejo se tudi proti nesanitarnim razmeram v tovarnah, kjer je po en umivalnik razmer in vzrokov stavke in bo o tem poročala javnosti. ne bo slepa, bo lahko zasledila marsikaj "neamerižkega." Na primer ček sa $2.04 za 20 ur dela, katerega je neki stavkar noall ža klobukom, neki drugi pa za $6.40 za 98 ur dela. Ali pa kampanjo Fordovih boesov, ki krožijo med njegovimi delavci in jim pripovedujejo: "Ce hočete, da bodo Fordove tovarne pričele obratovati, tedaj nagovorite Brigg-sove stavkarje, naj se vrnejo na delo." Na governerja je bil že tudi storjen pritisk, naj pošlje državno milico v Detroit, kar pa je za enkrat odklonil. Proti pošiljanju milice so pri governerju protestirali stavkarji. Iraka bližje neodvianl republiki Dublin, 2. febr. — Eamon De Valera, predsednik Irske vlsde, je rekel včeraj, da zadnje volitve še niso odločevale o republiki, toda velika zmaga republl-čanske strsnke pomeni, da irska republika ni več daleč. V treh mesecih bo prisegs zvestobe angleški kroni izginila iz irske ustave. Hitler si nimerava izsiliti večino v parlamentu Volilna kampanja, ki bo trajala meneč dni, bo največja kampanja teroriziua, kakršnega že ni ridela Nemčija. Fašistični glavar je povedal, da migli satreti vsako delavsko gibanje ln uvesti prisilno delo, brezposelne delavce pa zapoditi na kmetije. Ameriški bankirji naj pomagajo! Zahtevajo znižanje tovorno provoznlno Pet organlaaclj ss adružllo, da reducirajo prevoanino na železnicah Washington. — Tri farmar-ske organizacije, premogovni operatorji ln leani intereei ao te dni nastopili v "enotni fronti" pred sveano meddržavno trgovinsko komisijo zahtevajoč znižanje prevozni ne na železnicah.- Te organizacije so: National Grange (farmarska), Farmers Union,. Farm Bureau Federa-tion, National Coal Association ln National Lumber Manufac-turers asociacija. V peticiji pravijo, da je pre-voznina danes dvakrat višja s blagovnega stališča kot je bila v letih 1928 do 1980. Prodati morajo dvakrat več blaga sa plačanje prevoznih stroškov kot v navedeni dobi, radi drastičnega padca cen. Prevosnlaa na železnicah nl bila nič znižana; na premog, les in nekatere druge tovore Je bila pred enim letom že povišana. Te organizacije priznavajo, da so železnice v škripcih, ampak sa4udt drugi stoji In Msnls "Zitnice so polne in fsnmarjl v Iowi kurijo s koruzo, dssi pri msnjkuje žlvežs Ullnolsklm rudarjem," pravijo v peticiji. "Inaletiranje železnic, da Je njih premoženje vredno 26 ml lijard, na kateri vsoti so basi rsne sedanje prevozne cene, pomeni Ignoriranje fundamentalnih sprememb" v gospodarskem življenju, argumentirajo te organizacije. Sedanja tržna vrednost železnic je veliko nižja kot pred nekaj leti, vendar pa to dejstvo še nl reflektirano v prevoznih tarifih. Znižanje teh tarifov, bi pomenilo izprežanje napihnjene vrednosti Železnic potom bsnkrotov In reorganisi-ranja, čemur se bankirji ln ln-šuranc kompanlje upirajo. rmmvsh b« mttoufc« «b demonstraeijah Japonski fašisti v notranje zadeve. Splošne demonstrsrlje rirs organizacija brezposelnih. Zahteve po od pomoči Chicago. — (FP) — Dn« 4. marca, na dan ustollčenja novs-gs predsednika, se bodo vršil« demonstracije v vsskem mestu, kjer Ima Nstl. Federation of Unemployed Workers leagues svoje postojanke. Na demon-strscije Jih Je pozvsls eksekutl-vi In ribenem povsbils na sodelovanje tudi ostale delavske skupine rsoen komunistov. Nsmen teh demonatrscij Js političen — zshtevsnje Izrednega zasedanja kongresa v svrho večje dlrdktne podpore brezposelnim, sprejetje programa Javnih del, brezposelnostnega In starostnegs zavarovanja, inlža-njs delovniks ns šsst ur In pet dni v tednu brez znlžsnjs tedenskih plsč In zsbrsnftev otroškega dela. Predsednik te fedsractje, kl ima postojanke v mnogih mestih srednjegs sapada, je Kari Borders, voditelj Chicago Workers Committee on Unemployment. Clkašks organizacija isdaja tudi avoj časopis "The New Frontier." Berlin, 2. febr. — Hitlerjeva vlada je danes prepovedala vse komunistične volilne shode in demonjarscije zunaj dvoran, to je na prostsm. Berlin, 2. febr—Adolf Hitler, kl bi rad bil nemški Mussollnl, je včeraj s predsedniškim dekretom raspuatil parlament, ko se mu je ponesrečila koalicija s katoliškimi centristi. Nove volitve — že šeste v Nemčiji v sad-njlh enajstih mesecih — bodo 6. marca in fažističnl poglavar računa, da s žlkanami In terorjem Isslll večino sa svojo fašistično stranko. Hitler bo kontroliral volilni aparat In misli, da v e-nem mesecu volilne kampanje lahko isterorisira absolutno zmago. 1 T Do volitev ima Hitler oblast diktatorja, kl pa nl neomejena; oblast mora deliti s junkerjem Papenom, ki Je podkancelar In komisar Pruslje. , Hindenburg vstraja, da ss mora vlada držati obstoječih sakonov In mora se gibati v mejah ustsve, Hitler je sshtevsl, ds Hindenburg prokls-mira "nujnostno stanja" ln podeli njegovi vladi vao oblast, tega pa stari president nl dovolil, rajši je dovolil razpust zbornice in tako dal fašistom priliko, ds si pridobe večino ns ustsvnl ns-čin, Če si morejo. Istočasna m demonstracije, protesti ln Krvav! Izgredi v neprestanem teku; nadaljnjih sedem oeeb — med temi štirje fašisti — Js bilo včeraj ubitih in 44 rsnjsnih. Najhujši nemiri so bili v Hamburgu. Hitler je sinoči odpri volilno kampanjo s apelom na ljudstvo v radiu. Rekel Je, da njegova vlada ima dva štiriletna programa, ki Ju misli Isvajatl hkratu. Podrobnosti teh dveh programov Hitler nl navedel, dejal pa Je, da prvi program Ima rešiti kmeta, drugi pa odpre delo m "armado bresposelnihv katero Je ustvarilo štirinajatletno marksistično negospodarstvo." Rekel Je tudi: "Odkar Je Nemčija objels marksizem, Jo Je Bog sapustll." Njegova naloga zdaj Je, da .uniči komunizem ln sociallsem ter vrne Nemčiji njeno prejšnjo slavo, blagostsnjs In vero. Njegov progrsm rekonstrukcije u-ključuje — prisilno delo In naselitev bresposelnih ns kmetijsh. Berlin, 2. febr. - Alfred Hu-genberg, vodjs nemških nsclona listov In monsrhistov, ksteremu Je Hltlsr podelil moč "ekonom-sksgs diktatorja," bo apeliral na ameriške bankirje, naj posodijo Hitlerjevi vladi pol milijarde dolarjev sa daljšo dobo. 8 to vsoto bi vlada odplačala kratkoročne ameriške obveznosti In o-stanek porabila sa "ekonomsko rekonstrukcijo" Nemčije. Država rillnoi«s spet dobila šsat milijonov Washington, D. C. — Vladna korporacije za finančno rekonstrukcijo Je spet poeodlla državi šest milijonov dolsrjev sa oskrbo brezposelnih. Pet in pol milijone Js ts okrsj Cook In pol milijona za 2* okrajev po državi. Doalej Je Illinois prejela skupaj $88,4118,478, Največ, kar mora katsrskoli država dobiti od federalne vlade, je 46 milijonov dolarjev. Liga narodov Ia Japonska Ženeva, 2. febr. — Poaebni odbor Lige, kl se bavl s Japon-sko-kltajskim sporom, še vedno debatira In debatira. Japonska je še park rat zagrozila, da iseto-pi Iz Lige narodov, že JI odlok tega odbora ne bo po voUi. PROSVETA 8. PEBRUaej^I PROSVETA THE ENLIGHTENMENT 6 LAM LO IN UmiNA »U)VWI«I NA BOOM POOrOINl JtDHOTB Orna |Ur««*iMi ra lArul*— 4rU»a (tova* CW. mm> *m %mmOm HM «• M«. a« M laU. |l.M a« «Mrl bu. aa Cblaor* »• Cl«ar» 97 M a« «ri» M 7I - t»A Uta 5 aa te» aam*»« » M. rat»: for Iba U»M«4 SUlaa («Maoi CbUM«> Ca*#4a JT'* 1 u mmd C tam p-r r«w. M«»U(aa Hf r—r. C«m njlnrr- po ÉQI»nr».-SN>S •• »• AS.artiaiiMf r»Wa o» •rrtpu will M« ba rat«r«aé. NmIm a« »aa, bi lai «t» i HMmml « PROSVETA M7-M «a. UVI^U At«., Cbicac*. ISI««ia. MSMSSS OP THE KKUEIUTND PMM. ifSrr " -L Data« v abUpaju. m priaaar (Ota. SI. IMS I, p*lap »aiaga Inurtia m naak/vu po-b na > • ua datuKMMn p«UfcU mtroénI «a I'o prav«4a#®o. 4« M «•aa »a» M uatavi. 771 >1Z Domač drobiž Proces proti morilcem br. Virante Peorija, III. — Sodna obrav-nsvft proti deputišerlfu Skin-nerju in njegovima pajdašema zaradi umora br. Martina ^Vi-ranta, ¿Una SNPJ, ki je bil pred meseci pretepen do smrti in potem ¿beien v zaporu, se bo pričela 20. februarja v Peters-burgu, 111., Menard county. Da se je proces zavlekel toliko časa* so krivi advokatje obtožencev, ki neprestano najdejo kak izgovor za zavlačevanje. Zadnji izgovor je bil, da je glavni obtoženec bolan. Sorodniki pokojnega Virante bodo imeli svojega zastopnika pred sodiščem. Ce bi kdo hotel kakšne podatke, naj piše na naslov: Nobel Y. Dowell, First National Bank Bkdg., E. Peoría, 111. . Naši bolniki Trsunlk, Mich. — V bolnišnico je morsl iti John Ostsnek, član društva št: 887 SNPJ. Obolel Je tudi mladi Louis Lavrič, sin Karla Lavriča in pasiven član omenjenega društva. Maks Knaus se Je vrnil iz bolnišnice precej okrevan. Slovenski pododaek brezposelnih Chicago. — Cikaška federacija SNPJ je sklenile ustanovl-ti pododaek Delavskega odbora brezpoaelnih (Chicago Workers' Committee on Unemployment). Namen tega odbora je, da se trudi sa pomoč brespoeel-nlm delavcem in išče potrebno podporo pri pomožni komisiji (Emergency Commission); prireja tudi podučna predavanja o delavskih vprašanjih. Več bo pojasnjeno na seji, ki se vrti prihodnji pondeljek, 6. februarja, zvečer v spodnji dvorani SMPJ. Na to aejo Je povabljen vaakdo, če Je član 8NPJ ali ne in če Je uposlen ali brez dela. Jugoelovansfci bond i Chicago. — Uredništvo Pro-svete Je prejelo piamo A. C. Al-lyn 4 Co., Investment Securities, Chicago, kl naznanja, da se Je organiziral odbor xa pro-tekcijo vseh onih, kl imajo bonds ali zadolžnice Jugoslavije, in sicer osemobrestne, ki dozorijo 1. maja 1962 in sederaobrestne iste maturitete. Odbor ne zahteva, da a« mu Izroče bond i, temveč teli le pooblastilo, da sme pravno zastopati vse prizadete sadolžničarje. Vsa pooblastila se pošljejo na naelov: E. G. Burland, 44 Wall atreet. New York City. Omenjeni Burland Je tajnik tega odbora in daje vas pojasnila, ki Jih kdo šell. Piamo ae tudi glaai, da je odbor tag ubi I vsako upanje, da bi ss mogla dobiti kaka pogodba s jugoslovansko vlado glede teh toondov, Najmanjšega sna menja ni. da bi ae mogle Izboljšali aedanje politične in ekonom-ake rac mere v Jugoslaviji. Ivana Kunavar, poaeatnica v Drtlji št. 19, pošta Moravče, o-kraj Kamnik. Slovenija, prosi ameriške rojake, če kdo ve aa njenega moža Johna Kunavar-ja. V Ameriko je odšel leta 1918 la redno jI je piaal do leta 19«0. takrat pa je prenehal pisati in ona nič ae ve. «e je še živ ali mrtev. Njegov tadnjl naelov. ki ga ima žena. je bill 1164ft R. ftftth St. Cleveland, O. jr asovi iz naselbin Zanimive beležke te raznih krajev Današnja umetnost Cleveland, 0. — Steinova tiskarna je založila knjigo, ki ni drugega kot dlnamlt v Usti krog umetnikov, ki so zadovoljni sami s seboj. V nji se nam predstavlja 52 umetnikov, in med njimi je naš H. Gregory Pru-sheek. Izjava in njegova vera zraven nagrajene pokrajinske slike nsm ga prikazuje kot do-rastlega umetnika V Ameriki Imamo na tisoče in tisoče umetnikov; pripoznanih malo. Slovenci pa imamo to srečo, da imamo enegs in ta pripo-znan. Več, da poučuje našo mladino v moderni umetnosti v Slovenskem nerodnem domu v Cle-velandu. Ta šola bo imela svojo razstavo pod pokroviteljstvom S. N. D. od 8. do II. februarja v glavni dvorani doma. Zaključila se bo z velikim plesom, na katerega se pripravlja vse kar leze In gre. Del bo toliko, da Jih je nemogoče tu naštevati pora-di pomanjkanja prostora. Bo jih čez 160 skupaj. Oni, ki se zanimajo za začetne korake ukaželjnih učencev in njih razvoj, bodo to lahko videli v njih slikah, ki bodo razstav-Ijene. Prehodi Hi izboljšanja so očividni. Sigurnost vodnikove i-deje in vcepljenje umetniškega čuta je neizbežljiv Izraz v vseh delih učencev samih. Zatorej pridite na skupno resstavo del učencev in učitelja, H. Gregory Prushecka. Privadite tudi svojce, pokažite jkn, da imamo umetnost, da jo znamo ceniti nad vsem drugim. S tem boste imeli sami lep duševni u-žitek, zabavo db zaključku ln pripomogli boste k nadaljevanju jugoslovanske šole moderne u-metnostl. Rezervirajte te dneve: 8. do U. februarja. Posetlte razstavo in pridobili boste nekaj kar vas bo bodrilo ns trajevi poti življenja. Za publlcljskl odbor razstave, Vlake Levstek, preds. Premogsrskl položaj Piaey Fork, O. — Kmalu bo dve leti, odkar nisem veš pre-mogar in vse kaše, da tudi več ne bom. Torej imam dovolj če sa, da napišem par vrstic o premogsrskl situaciji v Ohiu in v splošnem. Tukaj lastuje Hanna premo-gokopna družba dve jami. Hanna je največja družba te vrste v vzhodnem Ohiu, je pa tudi znana kot najbolj reakcionarna. Svoje delavce iakorišča na vae kriplje. Da niso tudi ostale premogokopne družbe v tem kraju mnogo boljše, se kaj lahko razume. Od omenjenih tukajšnjih dveh jam obratuje ena noč in dan, druga pa je popolnoma zaprta. Obrat v prvi je na dva šihta. Šikaniranja cvete po vsem rudniku. Mesda je tako niska, da na plačilni dan skoro nič ne ostane, ko plačajo premogarji za razne jemalce potrebščine, za katere jim odtrgajo, le nekak "tringelt" ddbe. Gorje pa onemu, ki je prisiljen s družino stanovati v drušbinem «tanovanju. Ta ne dobi nikake-ga "tringelta". j£ompanlje mu odtrga sa stanovanja, kurjavo, razsvetljavo in podobno, ostalo pa ostane v kompanijski prodajalni, vrh tega pa Je v nji vsak še vedno dolžan. Torej mu ne ostane niti ficka. Kako naj potem plačuje aaesment in kje naj vzame za druge potrebščine, to je vprašanje. Pri Hanna Coal Ca dajejo "tringelt" nakiadalcem od tone sa "ta malo maši no" po Sftc, za "U veliko mašino" pa 27. Za drugo "mrtvo delo" — stavljenje opor, polaganje tratim itd. — ne dobe nič. Ničesar tudi ne plačajo sa premikanje kamenja, s katerim Imajo rudarji več dela kot s premogom, se utrga strop, je treba dolgo delati, da se prostor isčisti, pa vse zastonj. Potem pa delavce še nahrulljo, da zakaj ni stropa podprl! Drugič da bo delo zgubil! Potem mora zastanj čistiti prostor, dokler ni čist! Večkrat je treba prt takem delu delati po dva dni brez vsake plače. Vrhu tega pa mora de-UvecjHafctt še ftc za varnostno svetilko! Kom pan i Ja sahteva varnostne svetilke, če Ja treba aljafcini sli ae, In sanje al odtrga tolika II* ha je in toliko, pa če dotični delavec dela ali ne, to je, če ostane dan ali dva doma, pa mora vseeno plačati za luč. Označena družba je najela Williama Roya, bivšega podpredsednika 6. distríkta UMW, ki je bil Izključen na obtožbo, da je v organizaciji jemal podkupnine. Ta človek je večkrat pred rovskim vhodom še prsdno pridejo rudarji ter jim pridi* guje prav po hinavsko. Trobi jim, da so srečni, da delajo v tej krizi pri tako dobri komj«u ni j i, katera obratuje jamo vsak dan. Kompanija želi, da bi mnogo premoga spravili na dan dnevno. Družba da nima denarja, da bi plačevala kompen zacije. Pazijo naj se, da jih ne poškoduje v jami. Ako je &do slučajno poškodovan in bi zahte val kompenzacijo, Je v nevarnosti, da delo zgubi. Zato pa se morate sami čuvati, pa vas ho tudi Bog. Zaupajte torej v Boga! Tako prirpovedujc bivši podpredsednik UMW S. distrik ta ubogim rudsrjem. Ps mi je pred 20 leti rekel, ds on ne ver jame v nobenega boga. Hinav-ščina! , , ' if Tako so danes premogarji brez strokovne organizacije prepuščeni samim sebi. Z njimi postopajo družbe in njihovi pri-ganjači kot se jim poljubi« in sicer tako kot s sužnji. Premogarji potrebujejo svojo unijo, pa bila ta unija magari Lewi-sova unija! To naj si zapomnijo vsi tisti, kl kritizirajo Lan-gerbolca radi pjegovega mnenja glede tega vprašanja. S tem pa seveda ni nikjer rečeno, da držim z Lewisom, ampak priznam, da je rudarjem potrebna unija, da jih vsaj delno protektira, da ae postanejo pravcati aužnji, kakor so sedaj premogarji povsod, kjer je propadla unija. Izročeni so ns milost in nemilost premogarakim baronOm, da z njimi poetopajoHiot hočejo. V mnogih slučajih eo rudarji sami krivi vsega slabega. U-drihanje po odbornikih ne vpliva dobro. Nsveličajo se, p# vse skupaj puste. Nastane razdor, pri tem pa največ trpijo rudarji sami. Seveda, ako ao voditelji krukl, jih mora članstvo odstaviti, ako jih zna. Ce jih ne zna, pa postane organizacija bolna in polagoma tudi iaipo-tentna. Zato priporočam neorganiziranim premogarjem, ako si hočejo svoj položaj izboljšati, da se morajo organizirati. Brez organizacije bodo vedno trpeli revščino in pomanjkanje. V prvi vrati se je treba organizirati lokalno, potem po die-triktih in nazadnje pa kot celota v eni močni organizaciji. Na primer: V Penni v en diatrikt, v W. VS. v drugega, V Ohiu v tretjega itd., tako kot so v II-llnoisu. Ko se bi sdružili dl-strlktno, potem bi se tudi lahko kot celota. Ime organizacije naj bo to ali ono, glavno je organizacija. Na čelo pa je treba organizaciji postaviti dobra in zanesljive moše, kateri imajo trdna načela in akušnje v boju pie-mogarjev, tako da bodo znali članstvo učiti in izobraževati, da jim bodo lahko dopovedal) kakšnega pomena Je strokovna organizacija sa delavce in kaj __ Je politična organizacija kot je za Tino. soc. stfenka ss politično gibanje delavstva. Ako vodje ne vedo in ae znajo rudarja predočiti, potem bo tudi Čla stvo ostalo " močno, ker ne bo vedelo pravega pomena močne delavske organizacije, pa naj si bo to v stroki, politiki ali gospodarstvu. Ako tega ni pri delavski organizaciji, tedaj pride prej ali slej do poloma tako kot je prišlo pri UMW. Srce me boli, kajti 40 let sem bil strokovno organiziran, najprej v stari domovini, potem pa tukaj v maj nareki unljL Veliko sem delal zanjo, posebno v stari domovini. 2rtvoval sem marsikaj za unijo in jo vselej zagovarjal in skulal delavcem dopovedati, če je kaj slabega v organizaciji, da morajo to slabo delavci — člani aaml popraviti in nadomestiti z dobrim, da je unija ali organizacija odsev njenega članstva. Namen organizacije, rudarske unije je bil, ds pomaga svojim članom pri delu, da jih ščiti pred izkoriščevalci, da pomaga pohabljenim in onemoglim, sirotam in vdovam, starim in betežnim. Sedaj, ko sem star in bi potreboval pomoči od organizacije, pa je propadla — po krivdi član stva samega. IfCdaj »e bo premogarjem zjasnilo, da jim bo lepše tolnee rtjaloJ? Nace Žlemberger. "Kakor atari, tako mladi" Detroit, Mich. — Prijeten ve-červ ki ao ga nam podali člani peVekega ¿bora "Svoboda", od najstletnici, nam bo ostal še dolgo v spominu. Zbor "Svoboda" je odpel "delavsko himno" prav dobro, posebno če se vza me v poštev to, da so vsi delavci in delavke. Nastop Češkega pevskega zbora "Praha". Kaj znajo naši Cehi napraviti s svojimi grli, naj služi v dokaz priznanje, kl ga je temu zboru dal Norman Thomas v septembru. Rekel je, da sicer ne razume besed, ampak njih glasovi so mu tako segli v srce, da jfh je nehote občudoval. "Rošo" sta pela mrs. Petrtch ln A. Jurca ml. uspehom. Narodna noša je napravila lep gorenjski par. Glavno vlogo v opereti "Kakor stari, tako mladi" je igrala mrs. L. Urbsnčič i zborno. Ona je rojena za oder. Njene kretnje' so tako naravne, da jo vsak občuduje. Ko zagleda kako kmečki fant Jože poljublja njeno hčerko Lenčko, katero je namenila mestnemu škricu, pade v nezavest, iz katere joje kmalu zbudil vaški župan, z vrtno Škropilnico! mm Dom rudarja Freda Beesana, člana progresivne unije, ki je bil razdejan z bombo v Kincaidu, III. fanta, ki ne pozna nobene ovire, da pride do svojega dekleta. •"Fina kmetica" mu je rekla, da si naj Lenčko kar iz .glave jzbi-je, ker je določena, da bo visoka gospa, in da ne sme več stopiti skozi njena vrata. Ampak Jože, kot prebrisan zaljubljenec, se ni podal. Op rezal je o-krog hiše, in ker mu je bilo prepovedano iti skozi vrata v hišo, aato je skočil skozi okno k Len-čki. Zagotovljal je "fino kmetico", da brez Lenčke ne more živeti, da jo bo na rokah noeil Ko se je prošnji pridružila še Lenčka, se mati ni mogla več upirati, zato dovoli zvezo. Lju bežen je zmagala. • Dekleta, fantje, kmetje ln 114 í kmetice kakor tudi gasilci, vsi so svoje vloge dobro izvršili. Godba pod vodtfvom John Ber lisga je izvrstno igrala med programom in po igri poskočne, da je vse plesalo tako staro kakor mlado — istina! Mnogo truda je treba, prodno diletanti spravijo na oder o-pereto v treh dejanjih. Ampak igralci in igralke so lahko ponosni, ker so svoje vloge dobro rešili. Občinstvo vas je nagradilo s svojim poeetom, kajti dvorana S. D. D. je bila napol njena do zadnjega kotička. Poročevalec. lenčko je predstavljala mrs. A. Semrov, kl je znana še Iz operete "Darinka". Zdaj je imela bolj nehvaležno vlogo, vendar jo je izvrstno rešila. Pokazala nam je živahno mladenka ki je tem bolj vesela, ko pride po petletnem "zaporu" v samostanu, kamor jo je poslala mati študirat, sopet na prosto, med svoje prijateljice in prijatelje. Mcetnega škrica je dobro pogodil Frank Plut. NI dobil Lenčke, ki mu jo je "fina kmetica" namenila ,ker je (jubezen premagala materine načrte, pe je uspel pri Emiliji. 2upana je predstavljal Frank Kuhovskl, ki je "fino kmetico" kar po domače nagovoril: "Ti Tina. danes pa pride tvoja Lenčka domu r Da ste videli obraz Er-nestine, ki Je strogo prepovedala, da Jo župan ne sme klicati Župan kot vdovec se je prijazno nasmehnil vdovici Tini. 2upanovega sina Jožeta je mdstavljal Frank 8nider. Dobrohotni naaveti Chisholm, Minn. — V Oh i ca go Herald-Examiner sem čitala nekaj dobrih nasvetov, ki jih daje delavskim ženam Roosevel-tovka, žena našega bodočega predsednika. Hooverca ni bila za nas tako dobra, da bi nas bila kaj podučila, zato smo pa brez skrbi trošile plače naših mož pod Hoovrovo vlado. Zdaj pa, ko nastopi novi predsednik, ne bo več tako. Varčevati in hraniti bomo morale, kupovati najcenejšo hrano in opravo, a-ko hečemo, da srečno prebolimo to iffizo, ki je še prav gotovo ne bo konec. Koga ne zaboli, ko čita tako žalosten nasvet? Varčevati bo treba, pa ni kaj. Vse prihranke smo potrošile, a zaslužka nI nikjer nobenega. Vse izglsda, da nam delavcem ne bo nihče pomagal, ne Hoovrova vlada niti Roosevekova. Pomagati si bomo morali sami. Nič drugega nam zdaj ne preostaja nego posnemati bomo morali ruske delavce ln prenehati jeeti. Pred seboj imam glasilo Jugoslovanske katoliške jednote N. D., v katerem čltam pismo iz Rusije, ki ga piše neki čevljar, da dela noč in dan, ničesar pa ne uživa. Tako da je že slab, ne za delo, samo moliti in pieatl več ne more. zdrav pa je. Ako ruski delavci lahko živijo brez hrane, ki noč in dan delajo, zakaj ne bi mi v Ameriki bili lahko bres jedil, ki nič ae delamo? Ce pa toliko oalabimo, da ne bomo mogli moliti, nič zato, saj bres molitve se prav lahko žtvL V Prosveti sem čitala, da se is hotels neka ženska v katoliški eeffcvi v Chieagu ssstmpiti Kaj urednik Prosvete nič ne ve. ki živi v Chieagu, da ne bi ona čitala Proeveto. Oh, beda-*o vprašanje. Kje pa hodijo čitatelji Prosvete v cerkev! leti ae je.tukaj v neka in prijate-kraja na strašen nož je odšel na P* na- Kta aa straaiščs, katero je prej dobro s petrolejem polila, popa vse skupaj zažgala. Ko Je ms« prišel s dela jo je našel vso obšgano, mrtvo. Kaj je smrt, nI znano. Dobro pa v, da Prosvete ni čitala, kerl krat še ni izhajala. Bili obe v "Marijini družbi" § sva samo katoliške liste in| goljuba" ki sva ga dobival« starega kraja. | Ljudem, ki jim ni nič man resnico, je vse prav. Ako ji človek Več ne verjame, in & zadene nesreča, mu pravijo je brezverse, da ga Je Bog znoval, ker je grešil. Ako nesreča zadene 4 takega *|< ki jim vse verjame, pa pravij da je pobožen in da ga je ] kaznoval zato, ker ga ljubi. Ena nezadovoljnih. Razprifeedievii Dnevnik naj eetane Moea Run, *>a.—-Dnevnik sveto moramo ohraniti na < način takega kot je sedaj. Na ročnine ne smemo zvišati n žeti. Ako se sniža, ne bi stovalo za kritje atroškov, jo zvišali, pa ne bi dobili naročnikov. Ze sedaj so .teri mnenja, da je naročnin visoka. Zakaj drugi listi __ shajajo s to vsoto, Prosveta da ne bi mogla Nekaj bi se dalo tudi prih» niti na tedniku. Tovemizskiš nje. Vsak teden se ga tiska v« kot je potrebno, to pa zato, ke upravitelj ne ustavi tednika fr tanim ln umrlim članom. To ni je znano od našega društva, g» tovo pa je tudi pri drugih dr» «tvih tako. Člani so odpotoval drugam, so črtani ali umrli, Uš nik pa še vedno prihaja. Cemu! Upravitelj vedno priporoča, d» se mu naznani umrle in črta* člane, da se jim tednik ustali. To se zahteva od društvenih tajnikov. Društveni tajnik je p slabo plačan in tega dela ne vil iz razloga, ker itak vsak mesa pošlje vse spremembe na gL unl z mesečnim poročilom vred. Za kaj bi morali še posebej pore. čati spremembe upravniitvu, ker je vse osobje pod eno streho i gl. stanu jednote? Nekaterim članom poteče d* ročnina in dnevnik jim je ustavljen, s tem pa tudi tednik, zs katerega kot člani še vedno plačujejo. Imamo tudi mnogo pasivnih članov, kl tednik vedno prijemajo, za katerega pa ne plavajo. Ce bi društveni tajniki t* delo opravljali, bi morali izpolniti mesečno poročilo za uprav-ništvo vsak meeec kot zs gl. tajnika. Tajniki so tudi zsstopniki: in člani v večini pri tejnikih nt naročajo Prosvete, empsk j« rajši naroča, ko pride potovstf zastopnik. To pa cato, ker rsi piše o šgsncih, klobasah in tistem cel ju, včasih es ps tal spomni ns kossusc vina, ds P omeni On prejema provizije, tajniki pa naj ssstonj pUeje spremembe pri listu. Vsled t» gs je moje mnenje, ds potovslai zastopniki popolnoma odpsdej* Naj bodo samo društveni tajniki zastopniki za dnevnik Prosvei» s 15% provizije. Ker druitva ne morejo mnogo plačati taja»' kom, naj imajo tajniki vsaj ta Ih uverjen sem, da bo vsak tajnik rad storil svojo dolžnost. T« vem namreč za svojo osebo. Nekateri dopisniki tudi prit» ročajo, da morajo biti druitve« uradniki naročeni na dnevnik 8eta preti temu. Pestimo J* svobodno, saj društveni urads»-Id S imajo tako mastnih plač, * se Jih bi prisililo, ds se mora£ naročiti na dnevnik. Sila P* ► dobra nikjer. Tajnik sem * let in naročnik na dnevnik Prj-sveto še 10 let in bom tudi o** rečni no, pa če društvu ali ae. siljen v to. nradník ^ Wbili* Pit Ofi VETX februarja •887.66 Bo. Lawndale Ay».. Chica««, III. T«l. R«ckw«ll 4*04 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OD8KK: VINCENT CA1NKAR, »ee*Mfrilk.., ,8067 8. Uwndale Ave., Chicago, 111. FRED A. VIDER, «1. Uj.uk.......,.8667 B. Lawndale A v«., Chicago, III. BLAS NOVAK, Ujnik bol. oddelka... .2«67 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. JOHN VOGRICH, «1. blagajnik......1667 8. Uwndale Ave., Chicago, III. PIUP OODINA, upravitelj gtoalla.... »667 S. Lawndale Ave., Chk**o, 111. JOHN MOLKK, urednik gl«aUa......8867 B. Lawndale Ave* Chicago, 111. ODBORNIK 11 ANDREW VIDRICH, prvl podpredaodnik, 66U RuseeU Ava., Johnstown, Pa. DONALD J. LOT RICH, drugi podpred«., 1937 S. Trumbull Ave., Chicago, 111. JOHN J. ZAVERTNIK, gl. sdrnvnik.........3784 W. 86th fit., Chicago, 111. GOSPODARSKI ODSEK: PRANK ALESH, predsednik..........8184 S. Crawford Ave., Chicago, 111. JOHN OLIP...................149 S. Pronpoct Ave., Clarendon Hills, HI. JOSEPH BIBKOVICH..............16118 Huntmera Ava., Cleveland, Ohio POROTNI ODBKKt JOHN GORŠEK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield. 111. ANTON iULAR..................................Boa 87, Arm«, Kana. JOHN TRCRU..................................Box 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Boa 81, Parkhill, Pa. FRANCES ZAKOVSEK..............„..1016 Adama St., No. Chicago, W. OKROŽNI ZASTOPNIKI GEORGE SMREKA R, prvo okroftje......187 Main Ave., W. AUqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okwiáje..... .1196 E. 17rzdanejša posledica vsega tega je bila japonska oligarhija. Japonska je gospodovala nad vzhodom in potegnila nase ves szijstski del svetovnegs trgs, rssen Indijskegs. Anglijs je delsls, da uduši svojo lsstno pro-letarsko revolucijo in da obdrži Indijo, čeravno je bila že vsa Izčrpana. Tudi je morala gledati, kako jI odpadajo njene velike kolonije. Tako je prišlo, da se Je posrečilo soclsli-stom ustanoviti v Avstraliji kooperativno za-Jednico. Na isti nsčin so zgubili Angleži tudi Kanado. Ali Kanada je zadušila svojo lsstno socialno revolucijo, podpirano od "železne pete". Istočasno je "železna peta" pomagala Meksikl in Kubi, ds sta zadušili revolucijo. Vsled tega je "železna peta" stals v novem svetu trdno. Obvlsdsla Je celo Severno Ameriko od Panamskega prekopa pa do arktičnega morja. Angliji se je posrečilo obdržsti Indijo za ceno svojih velikih kolonij. Ali tudi to mimo-#reds. Borba Japonske in ostale Azije radi Indije Je bila odložena. Anglija Je bila obsojene, da prav kmalu zgubi Indijo. In za tem dogodkom je prežal boj med združeno Azijo in ostslim svetom. Ali med temi, po celem svetu rszsajajočlml konflikti, tudi ml v Združenih državah nismo bili zadovoljni in mirni. Odpad velikih delav-sklh zves je zadržal našo proletsrsko revolucijo. Vendar so ss vršlls povsod nasllstva» In k delavskim nemirom, nezadovoljnosti kmetov in preostankov zastopnikov srednjega stanu Js vsplsmtelo še versko prerojenje. Odce-pivta ae sekta "Adventistov-sedemdnevnlkov" ss je naenkrat pojavila in jela prldigovat! konec sveta. "Prokleta zmešnjava," je vzkliknil Ernest. "Kako naj računamo pri vseh konfliktih in narobe-ciljih na solidarnost?" Versko prerojenje je v resnici dobilo tuje oblike. Ljudstvo je bilo vsled svoje mlečnosti ln vsled svojih rszočaranj v vseh zemeljskih stvsreh zrelo In je žejalo po nebesih, v katera ne morejo industrijski tirani, kakor ne kamele skozi uho šivanke. Divjegledajočl potujoči pridigarji so blodili vsepovsod. In vkljub prepovedi meščanaklh oblasti ln vkljub preganja- nju radi zoperstavljsnjs je plamen verske nosti »trastno"plamtel. Podžigala so ga številka verska zborovanja, obdržana pod milim nebom. "'Napočili so poslednji dnevi," so kričali. "Začetek konca sveta je tu. Štirje vetrovi ao spuščeni. Bog je naščuval ljudstvo v pokol j." Bila je doba misljonov in čudežev, in Število prerokov in jasnovidcev je bilo legion. Stoti-aoče ljudi je pustilo delo in zbežalo v go*», ds Um tako bližje počakajo napovedano prikazen Boga in vnebohod stotisočinštiridesčtih tisoče v. Ali Bog se nI prikszal in blazno verujoči so v množicah pogin j ali od lakote. V svoji obupanosti so plenili kmetije, da najdejo hrano. S tem se je ps poleg rszburjenosti in snarhije še povečalo trpljenje ubogih, razlaščenih kmetov. Ali kmetije in žitnlce so bile last "železne pete." Cele armade so se odposlale v gore in fsnstike ae je s pomočjo bsjonetov pognalo nazaj v mesta na delo. Tu so ae ponavljali izgredi. Njih voditelji ao bili uamrčeni radi upora, ali pa internirani v norišnicah. Na smrt obeojeni ao šli z velikim veeeljem muče-ništva v smrt. Bils je dobs blaznosti. Nemiri so nsrsščall. V močvirjih in puščavah ter samotah od Floride do Alaske so plesali mali preostanki Indijancev plese duhov ln pričakovali prihod svojega Mealje. In skozi vae to in z neko atrašno gotovostjo in mirnostjo je nadaljevala pošast te dobe, oligarhija, svoj porast. Z železno pestjo in Železno peto je zssužnjevsla trpeče milijone in delala "red" v zmešnjavi in ustvsrila v tem kaosu svojo lastno podlaga in trdnjavo. " "Čakajte samo, da vstopimo v vlado," ao pretili kmečki zvezarji. Calvin sam nam je tako govoril v našem stanovanju v Peli ulici. "Le poglejte države, ki smo Jih dobili. Podpirani od vas, socialistov, zapojemo drugo pesem, ko nastopimo svoja mesta." "Milijon nezadovoljnih in obubožanih spada k nam," so govorili socialisti. "Kmetje, srednji stan in delsvstvo je prestopilo k nsm. Kapitalistični sistem se bo razletel. Prihodnji mesec pošljemo petdeset mož v kongres. Dve leti potem bomo imeli zasedene vse urade, od prezidenta pa do konjederca." Ernest js stressl z glavo in dejal: "Koliko imate pušk? Ali veste,.kje boste dobi« dovolj mtmieije? Ako * treba ndariti,/mislite na to, da so kemične miksture boljše, nego gola pest." 16. Konec Ko svs morala Ernest in jas odpotovati v Washington, nsju oče ni spremljal tja. Vzljubil je proletsrsko življenje. Gledal Je na naše umnaano sosedstvo, kot ns veliki sociološki laboratorij. Bil Je, kot da se je izkrcal v navidezno brezkončno naslsdo raziskovanj; Z delavci Je živel v tovariških odnottajtfi in bil domač v mnogih rodbinah. Bil je pri takih prilikah uslužen in to mu Je bilo v kratko-časje ln rsziskovsnje. Ko se je vrsčal domov*, je bil razigran in je dobesedno brbljal o neštetih avojih najnovejših dogodkih. Bil je popoln znanstvenik. Nikakor mu ni bilo potrebno, da bi kaj delal, ker Erne* t je zaslužil a avojimi prevodi dovolj, da amo val trije lahko živeli. Ali oče js moral slediti svojemu priljubljenemu fantomu in soditi po delu, ki ga je opravljal, je bil to prosalčen fantom. Nikdar ne pozabim tiatega večera, ko je prineael domov svojo krošnjo, obstoječo iz trakov za čevlje, naramnice, pa tudi ne trenutkov, kadar aem šla v trgovino» da nakupim nekatere kolonijalne stvari, on pa je čakal na me. Novi Jack London—skrivnostni pisatelj Trim iz Mohiki Zada jI dve leti praptovljajo knji ge nemškega pisatelja B. Trav aa, ki živi nskjs v Mehiki, svs tovnl knjižni trg. pktatelja samega ps ne poena Jo.—Nje gova dels so Isradne kvalitete Is dragocen dono* k proletar ski literaturi Spominjam se, da sem pred kakimi, petimi leti zasledil v nekem berlinakem delavskem dnevniku kratko črtico, ki je imela menda naalov "Strajk v Mehi ki" In opombo, da je to le odlomek Iz romana "Trgalci bomba-šs," ki gs js apiasl pisatelj B. Traven. Potem dolgo nisem «re-čsl tega Imena. Leta 1931 ps je v neki berlinski zalotbi Itšel roman "Mrtvaška ladja." ki irs je spisal B. Traven. Obenem je bi-lo napovedano, da Izide v kratkem še več romanov istegn avtorja. Videl sem. da je s\tor Nemec In da živi v Mehiki Njegov popolnoma alovenski' priimek mi je govoril, da je to pač psevdonim, psevdonim nemAke-ga pisatelja, ki živi v Mehiki najbrte %e precej let, ker v svojih romanih slika predvsem mehiško življenje. Pni roman "Mr-t vaška ladja" je doživel silen u-speh. V nJem avtor riše početje (Halle •trfhodnJUL) paroplovne družbe, ki hoče Izbl-ti milijone celo Iz propalega bro-da. Ladje, ki nI več aa nobeno rabo, družba ne mara prodati a II ataviti iz prometa, marveč sklene poslati ladjo a podkupljenim kapitanom na morje, kjer naj kapitan zapelje ladjo v kake skalne čeri, da se razbije in potopi. Tako dobi družba viaoko zavarovalnino, kapitan odkupnino, gornje moštvo se reši, kurjači in drugi mornarji pa potonejo z ladjo vred. Nekaj Življenj gor ali dol—i kupuje, v obraz smejati." "Saj se lahko, ko prodajamo po tako smešnih cenah." v tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstakeia. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojasnita daje vodstvo tiskarne Cone zmerne, unijsko doto prve vrsto Pilite po informacije ns S.N.P.J. PRINTERY IW7-M Sa. LaAdale Avenas . Toiefen Rockwell 48S4 Tam se dete ss šstjo tudi vse