29 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2015/16 Climate in winter 2015/16 Tanja Cegnar ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše znač ilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se č lanek posveč a zimi kot celoti. Tudi v prikazu zimskih razmer smo za primerjavo uporabili obdobje 1981–2010. December 2015 je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja. V pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 3 °C. Na seve- rozahodu Slovenije, zahodnem delu Gorenjske in v širokem pasu vzdolž alpsko-dinarske pregrade vse do meje s Hrvaško je bil odklon med 3 in 5 °C, največ ji pa je bil v visokogorju. Na Kredarici je bila povpreč na decembrska temperatura re- kordnih 0,7 °C in je dolgoletno povpreč je presegla kar za 7,5 °C. Padavin več inoma sploh ni bilo, le na redkih postajah so po- roč ali o nekaj mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim pov- preč jem so v pretežnem delu države beležili 0 ali 1 % dolgoletnega povpreč ja, 2 % so dosegli v Novem mestu in Murski Soboti, po 3 % pa v Biljah in na Bizeljskem. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla komaj 30 cm, sneg je tla prekrival le prve 4 dni meseca. To je najmanj odkar neprekinjeno spremljamo snežno odejo na Kredarici. Dvakratno obič ajno osonč enost so presegli v Ljubljani, delu Štajerske in manjšem delu Notranjske. Več ina krajev je za- beležila od 150 do 200 % dolgoletnega povpreč ja. V Pomurju odklon ni presegel 50 %, v Biljah in na Obali pa je sonce sijalo toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Januarja je bila povpreč na meseč na temperatura v visokogorju enaka dolgoletnemu povpreč ju obdobja 1981−2010, v nižini je bilo topleje kot obič ajno, na Obali, Goriškem, v osrednji Sloveniji in delu Štajerske ter Pomurja odklon ni presegel 1 °C. Drugod je bilo 1 do 2 °C topleje kot obič ajno, v Beli krajini je bil odklon še nekoliko več ji. Velika več ina padavin je bila zbrana v prvi polovici meseca, najobilnejše so bile na Voglu, kjer so presegli 400 mm. Za dolgoletnim povpreč jem padavin so zaostajali le v delu Štajerske in Dolenjske ter zanemarljivo malo tudi v Č rnomlju. V približno polovici Slovenije odklon ni presegel 50 % dolgoletnega povpreč ja. Več kot dvakratna obič ajna količ ina padavin pa je padla v Kamniški Bistrici in na Zgornjem Jezerskem. Manj sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v zahodni Sloveniji, na Koroškem in delu Posavja. Največ ji primanjkljaj je bil v visokogorju, kjer so dosegli le štiri petine obič ajne osonč enosti. V osrednji Sloveniji in precejšnjem delu Štajerske je odklon presegel petino dolgoletnega povpreč ja, na manjšem delu ozemlja celo dve petini. Prvih 9 dni januarja je bila na Kredarici snežna odeja zelo skromna, nekaj dni so bila tla celo kopna, a že 12. januarja je debelina snega dosegla 130 cm, kar pa je še vedno precej pod dolgoletnim povpreč jem. D Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 V Ljubljani je snežna odeja dosegla 17 cm, v Rateč ah in Slovenj Gradcu 10 cm, v Koč evju 30 cm, v Novem mestu 27 cm, v Č rnomlju 28 cm in v Postojni 17 cm. 9 cm je snežna odeja dosegla v Celju, Mariboru in Murski Soboti. Na Obali ni bilo snega, v Godnjah so namerili 1 cm, v Biljah pa 2 cm. Februar 2016 je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju obdobja 1981−2010, uvrstil se je med pet naj- toplejših od sredine minulega stoletja, na nekaterih meril- nih mestih pa je bil celo drugi najtoplejši. Največ ji odklo- ni so bili v nižinskem svetu, o presežku le do 3 °C nad dolgoletnim povpreč jem pa so poroč ali v visokogorju. Padavine so bile izdatne, na kar nekaj merilnih mestih celo rekordne za februar. V povodju Idrijce je ponekod padlo nad 500 mm, dolgoletno povpreč je pa so presegli kar za 4,5-krat. Tudi na Obali, Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju ter več jem delu Dolenjske, kjer je bilo padavin najmanj, je padlo med 100 in 200 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so povsod presegli vsaj 2,5-kratno. Ob oblač nem vremenu s pogostimi padavinami je sonca moč no primanjkovalo. Najmanjši primanjkljaj je bil v de- lu Notranjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, kjer so dosegli od 60 do 70 % dolgoletnega povpreč ja. Pretežni del Slovenije je bil obsijan le dve do tri petine toliko č asa kot obič ajno. Snežna odeja v gorah se je opazno odebelila, po nižinah pa je bilo več inoma le nekaj dni s snežno odejo, ki pa ni bila prav debela. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povpreč ne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povpreč na zimska jutranja temperatura je bila opazno višja kot obič ajno, več ina odklonov je bil med 1,6 in 3,0 °C, le na Kredarici je odklon dosegel 3,3 °C. Slika 1. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2015/16 od povpreč ja 30-letnega primerjal- nega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in win- ter 2015/16 Slika 2. Odklon povpreč ne najvišje dnevne tempera- ture v °C v zimi 2015/16 od povpreč ja 30-letnega pri- merjalnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2015/16 Popoldnevi so bili tudi precej toplejši kot obič ajno. Več ina odklonov je bila med 1,5 in 3,4 °C, le v Biljah je bil odklon manjši, komaj 1,3 °C. -1 0 1 2 3 4 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Gradec Murska S. -1 0 1 2 3 4 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Gradec Murska S. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 31 Povpreč na zimska temperatura je vsaj za 1 °C presegla dolgoletno povpreč je. Odklon do 2 °C so imeli na Goriškem, Obali in območ ju, ki sega od Ljubljane do Celja in proti severu na Koroško. Več ina Slovenije je bila 2 do 3 °C toplejša kot obič ajno, o največ jem presežku nad dolgoletnim povpreč jem pa so poroč ali v visokogorju in Beli krajini. Slika 3. Odklon povpreč ne temperature zraka v zimi 2015/16 od povpreč ja 1981–2010 Figure 3. Mean air temperature anoma- ly in winter 2015/16 Poleg povpreč ja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod −10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below −10 °C Dni, ko se je temperatura spustila pod −10 °C, je bilo manj kot v dolgoletnem povpreč ju, razmere so bile pri tem pokazatelju podobne kot nekaj zadnjih zim. V Ljubljani to zimo ni bilo takega dneva, v Rateč ah jih je bilo 9, v Novem mestu en in v Murski Soboti 3. Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod ledišč em. Po vsej državi je bilo manj ledenih dni kot obič ajno. Razmere so bile precej podobne kot v zimi 2014/15. Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod ledišč em. Teh dni je bilo po vsej državi opazno manj kot v dolgoletnem povpreč ju, le v Rateč ah je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem majhen. 1°C 2°C 3°C 0 25 50 75 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni RATEČ E 0 25 50 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 32 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 0 20 40 60 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni RATEČ E 0 20 40 60 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni LJUBLJANA 0 20 40 60 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 ševilo dni MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni NOVO MESTO 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni LJUBLJANA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Naslednje slike prikazujejo potek najnižje dnevne, povpreč no dnevno in najvišjo dnevno temperaturo v zimi 2015/16 v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Najbolj izstopajo decembrske razmere na Kredarici, kjer so bili prav vsi decembrski dnevi toplejši od dolgoletnega povpreč ja. V visokogorju se je najbolj izrazito ohladilo sredi januarja, torej sredi zime, vendar je bila ohladitev kratkotrajna. Na Kredarici se je 18. januarja 2016 ohladilo na −19,5 °C, najnižjo temperaturo doslej pa so izmerili v zimi 1984/85, ko je bilo −28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (−28,0 °C), 1978/79 (−27,8 °C) in 1955/56 (−27,7 °C). V zimi 2015/16 je bilo v visokogorju najtopleje 23. decembra 2015, ko so izmerili 10,2 °C. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 7. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v zimi 2015/16 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (debele č rte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2015/16 (thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) Po nižinah december ni tako izstopal kot v visokogorju, saj se je več ino meseca v nižini zadrževal hladen zrak kot posledica izrazite temperaturne inverzije. V Ljubljani se je v zimi 2015/16 živo srebro najvišje povzpelo 11. januarja, in sicer na 14,6 °C. Najhladneje je bilo 19. januarja, ko so izmerili −8,2 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na −23,3 °C, najvišja pa 2012 z 21,6 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 1. februarja, ko se je živo srebro povzpelo na 16,4 °C, najhladneje pa 5. januarja z −9,6 °C. Tudi v Murski Soboti izstopa mrzel zač etek januarja, nato hitra otoplitev in neobič ajno visoka temperatura 11. januarja, ki ji je nato sledila ohladitev in proti koncu januarja spet nekoliko daljše toplo obdobje. V Biljah se je najbolj ogrelo 2. decembra, ko so izmerili 15,6 °C, najmanj pa je termometer pokazal 18. januarja, in sicer −8,0 °C. Na Goriškem so bili prehodi med hladnimi in toplimi obdobji nekoliko manj izraziti, a še vedno opazni. Spremembe so bile bolj opazne pri najnižji dnevni temperaturi kot pri najvišji dnevni temperaturi. -20 -15 -10 -5 0 5 10 temperatura (°C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 DECEMBER JANUAR FEBRUAR DECEMBER JANUAR FEBRUAR DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 8. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v zimi 2015/16 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (debele č rte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2015/16 (thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) -10 -5 0 5 10 15 20 temperatura (°C) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 temperatura (°C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 10 15 20 temperatura (°C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Slika 9. Povpreč na zimska temperatura zraka Figure 9. Mean winter temperature Povpreč na zimska temperatura je pomembno presegla dolgoletno povpreč je obdobja 1981−2010. V Ljubljani je bila povpreč na temperatura zraka 3,0 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −4,0 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povpreč jem in druga najvišja vrednost. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C, enaka povpreč na temperatura kot v zimi 2015/16 je bila v zimi 2006/07. Povpreč na zimska temperatura zraka v Rateč ah je bila −0,7 °C, kar je 2,3 °C več od dolgoletnega povpreč ja; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. V Murski Soboti so z 2,4 °C povpreč je presegli za 2,5 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Novem mestu je bila povpreč na temperatura zraka 3,3 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem; v zimi 1962/63 je bila povpreč na temperatura −4,9 °C, pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Portorožu je termometer v povpreč ju pokazal 6,7 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s povpreč no temperaturo 8,5 °C tudi tu najtoplejša. Rekordno visoke ali rekordno nizke temperature to zimo nismo izmerili. -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 55/56 61/62 67/68 73/74 79/80 85/86 91/92 97/98 03/04 09/10 temperatura (ºC) KREDARICA -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 0 2 4 6 8 10 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) PORTOROŽ -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) RATEČ E -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 Slika 10. Sonč no obsevanje v zimi 2015/16 v primerjavi s povpreč jem tridesetletnega referenč nega obdobja Figure 10. Bright sunshine duration in winter 2015/16 com- pared to the average of the reference period Slika 11. Trajanje sonč nega obsevanja v zimi 2015/16 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981– 2010 Figure 11. Bright sunshine duration in winter 2015/16 compared to the 1981–2010 normals Dobra polovica Slovenije je bila slabše osonč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji primanjkljaj sonč nega vremena je bil na Obali, kjer so z 254 urami dosegli le 76 % dolgoletnega povpreč ja. Opazno je sonč nega vremena primanjkovalo tudi na Goriškem, tam je sonce sijalo 267 ur, kar je 78 % obič ajne osonč enosti. Drugod po državi so dosegli vsaj 85 % dolgoletnega povpreč ja. Predvsem na Notranjskem in Štajerskem ter manjšem delu Gorenjske je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno. Najbolj v Sv. Florjanu, kjer je presežek dosegel 17 %. V Celju so z 269 urami za desetino presegli obič ajno osonč enost. V Lescah je bil presežek 9 %, sonce pa je sijalo 313 ur. V Mariboru je bilo 272 ur sonč nega vremena, kar je 7 % več kot obič ajno, v Postojni pa so z 284 urami dolgoletno povpreč je presegli za 2 %. Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 12. Sunshine duration 70% 80% 90% 100% 110% 120% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lisca Šmarata Sv. Florjan Lavrovec 70% 85% 100% 115% 0 100 200 300 400 500 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 trajanje (ure) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 trajanje (ure) aa LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 trajanje (ure) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 trajanje (ure) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 Slika 13. Padavine Figure 13. Precipitation Slika 14. Višina padavin v zimi 2015/16 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation amount in winter 2015/16 compared to the 1981–2010 normals Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo. Najmanjši presežek so imeli v Ljubljani in več jem delu Dravskega polja, kjer je padlo do 115 % dolgoletnega povpreč ja. Največ ji presežek, nad 45 %, so imeli na Zgornjem Jezerskem in v Velikih Dolencih. 0 250 500 750 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 14/15 padavine (mm) KREDARICA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) LJUBLJANA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) PORTOROŽ 0 200 400 600 800 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) RATEČ E 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) NOVO MESTO 100% 115% 130% 145% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 Slika 15. Padavine v zimi 2015/16 v primerjavi s pov- preč jem tridesetletnega referenč nega obdobja Figure 15. Precipitation in winter 2015/16 compared to the average of the reference period Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2015/16 Figure 16. Precipitation amount in winter 2015/16 Pozimi 2015/16 je povsod padlo več kot 100 mm padavin. Najmanj, in sicer od 100 do 300 mm, so namerili na Obali, v Ljubljani, na Koroškem, v delu Dolenjske in Bele krajine, več jem delu Štajerske in Prekmurju. V več jem delu Posoč ja in Kamniški Bistrici so padavine presegle 500 mm. V delu Posoč ja so namerili celo nad 700 mm. Padavin ne ocenjujemo le po količ ini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 17). Slika 17. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 17. Number of days with at least 1 mm precipitation Na sliki 18 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. 80% 100% 120% 140% 160% 180% Log pod Mangr. Soč a Kobarid Kneške rav ne Lesce Kredarica Rateč e Kamniška b. Zg. Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nov a v as Koč ev je Ljubljana Bizeljsko Lisca Nov o mesto Č rnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska S. Lendav a Veliki Dolenjci 100 mm 300 mm 500 mm 700 mm 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 število dni RATEČ E 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 število dni MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 število dni NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 Snežna odeja je v zimi 2015/16 obležala manj dni kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani so v zimi 2015/16 zabeležili 11 dni s snežno odejo; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 9 dni, najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimi 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Rateč ah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal le 44 dni, 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu je bilo 10 dni s snežno odejo, vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 17 cm, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja, ki znaša 28 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 9 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm). V Novem mestu je snežna odeja dosegla 27 cm, kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69. Na Obali to zimo ni bilo snežne odeje. Slika 19. Največ ja višina snežne odeje Figure 19. Maximum snow depth Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2015/16 in povpreč ne razmere v pri- merjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je ta postaja reprezentativna za 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni LJUBLJANA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO 0 50 100 150 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 višina (cm) LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 600 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo obič ajno beležijo vse dni; tokratna zima pa je bila izjema, saj je sneg na Kredarici decembra tla prekrival le prve 4 dni, nato pa so bila tla kopna in leto 2016 so na Kredarici prič akali brez snežne odeje. Januarja se je nato snežna odeja vendarle zač ela nabirati, a je januarja ostala izrazito skromna. Šele v drugi polovici februarja se je snežna odeja odebelila in tudi nekoliko presegla dolgoletno povpreč no višino. V preteklosti je največ ja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2015/16 (zeleni stolpci) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (č rna č rte) Figure 20. Snow cover depth in winter 2015/16 (green columns) and the average of the reference period 1981– 2010 (black line) Potek dnevnega zrač nega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Najnižja vrednost v zimi 2015/16 je bila zabeležena 14. januarja, in sicer 960,3 mb, najvišja pa 10. decembra, ko se je tlak povzpel na 1001,1 mb. Decembra je bil zrač ni tlak ves mesec opazno nad dolgoletnim povpreč jem. Januarja se je spustil globoko pod dolgoletno povpreč je, a se je v zadnji tretjini ponovno dvignil nad obič ajno vrednost. V zadnjem zimskem mesecu je sprva nihal okoli dolgoletnega povpreč ja, se nato za nekaj č asa spustil izrazito nizko, nato pa ponovno z manjšimi odkloni nihal okoli dolgoletnega povpreč ja za februar. Vrednosti niso prerač unane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 21. Potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v zimi 2015/16 (svetla č rta) in v povpreč ju obdobja 1981– 2010 (temnejša č rta) Figure 21. Mean daily air pressure in winter 2015/16 (pink) and the average of the reference period 1981–2010 (dark line) 0 50 100 150 200 250 300 višina (cm ) KREDARICA 950 960 970 980 990 1000 1010 zrač ni tlak (m b) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 22. Vetrovne rože, zima 2015/16 Figure 22. Wind roses, winter 2015/16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sonč nem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2015/16. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2015/16 Table 1. Meteorological data, winter 2015/16 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 1.5 2.4 6.7 −2.4 14.9 −12.5 313 109 309 126 Kredarica 2514 −4.0 3.2 −1.0 −6.6 10.2 −19.5 349 94 402 128 60 290 Rateč e–Planica 864 −0.7 2.3 4.9 −4.7 13.0 −13.2 269 95 319 141 44 48 Bilje pri N. Gorici 55 5.0 1.4 10.0 1.2 15.6 −8.0 267 78 372 134 2 2 Let. Portorož 2 6.7 1.9 10.9 3.3 17.4 −4.6 254 76 257 127 0 0 Godnje 295 5.0 2.3 9.9 1.7 16.5 −7.0 322 405 136 2 1 Postojna 533 3.0 2.4 7.5 −0.8 14.7 −12.0 284 102 465 145 11 17 Koč evje 468 1.9 2.3 7.5 −2.8 16.9 −13.7 354 122 27 30 Ljubljana 299 3.0 1.9 6.3 0.3 14.6 −8.2 205 91 278 113 11 17 Bizeljsko 170 2.8 2.3 7.3 −0.9 17.5 −10.2 236 128 9 20 Novo mesto 220 3.3 2.5 7.7 −0.6 16.9 −10.3 234 94 242 122 10 27 Č rnomelj 196 3.9 3.2 8.3 −0.5 18.0 −10.5 308 117 11 28 Celje 240 2.3 1.9 7.7 −2.1 16.5 −14.2 269 110 240 137 11 9 Maribor 275 1,7 9,7 0,0 17,5 272 107 168 108 9 9 Slovenj Gradec 452 0.4 1.9 5.5 −3.3 14.7 −14.3 260 97 229 140 14 16 Murska Sobota 188 2.4 2.5 6.8 −1.0 17.1 −11.5 210 88 144 125 11 9 Veliki Dolenci 190 2.9 6.8 −0.5 16.4 −9.6 145 149 9 6 LEGENDA / LEGEND: NV − nadmorska višina (m) OBS − število ur sonč nega obsevanja TS − povpreč na temperatura zraka (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RR − višina padavin (mm) TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SUMMARY Mean air temperature in winter 2015/16 was above the 1981–2010 normals. The anomaly was mostly between 2 and 3 °C, in Bela Krajina and in the high mountains was between 3 and 4 °C. On the Coast, Goriška, and in the area from Ljubljana towards Koroška and part of Štajerska the anomaly was between 1 and 2 °C. The most abundant precipitation was reported in part of Posoč je and Zgornje Jezersko, where more than 500 mm fell. On smaller part of Posoč je precipitation exceeded 700 mm. On the Coast, in Ljubljana, Koroška, Prekmurje, part of Dolenjska and Štajerska from 100 to 300 mm fell. Precipitation exceeded the 1981–2010 normals. On Dravsko polje and in Ljubljana the anomaly was up to 15 %, about one half of Slovenia reported anomaly between 15 and 30 %, most of west Slovenia and some areas on the north of Slovenia registered anomaly above 30 %. More than half of Slovenia observed less sunny weather than on average in the reference period 1981– 2010. A measuring site on the Coast reported only 254 hours of sunny weather corresposnding to 76 % of the normal. Significant negative anomaly was observed also in the Goriška region with 267 hours of sunny weather (78 % of the normal). Most of Notranjska and Štajerska reported more sunny weather than on average during the reference period, the anomaly on one measuring site exceeded 15 %.