<¦Deželno naklado na vlno je sklenila, kakor Ž6 smo poročali, nemška vočina našega &ta|erskega deželnega odbora. Pobirati se bo začela dne 1. lebriiarja, oziroma dne 1. marca 1917. Ugovorom spodnjsetajerskih vinogradnikov in njih poslanoev se je posrečilo, da dobijo pPidelovalci za ono vano, ozlroma vinskl mo5t, ki ga rabijo za se, za svoje doma6e in njih delavce polovični popust. Za to doroafie vino bq, torej znažala deželna doklada le 4 K 75.v za 1DQ1.;-Ve5 0 celi stvari v prlhodnfi Stevilki. Kako Gradčanl kupujeio Jabolka. Pri neld po- : sestnici na Plaču v mariborskem okraju je oblast za Gradec zasogla en vagon jabolk. Ker od začetka decembra do Božiča ni bilo iz Gradca od štajerske nakupovalnice pri namestniji nobenega odgovora in nobenega obvestila in ker so jabolka zafiela mofino gniti, se je posestnica z ekspresnim pismom obrnila do nakupovalnice, naj vendar pride kdo jabolka prevzet. Na Stefanovo je res prišel nakupovaleo iz Gradca. ki si je jabolka ogledal *er obl^ubil za lepa, Cvrsta Jabolka z delom in vožnjo na 4 ore oddaljeno postajo samo 50—70 v za 1 kg, dasiravno so drugi sbs6di prodajali jabolka polovico dražje. Nakupovalec je obljubil, da bo posestnica že drug dan dobila to ften odgovor glede oene in časa, kadar se morajo jabolka spraviti na železnieo. Žena, ki ima svojega moža na fronti in je skoro brez vsakega moškega na 60 oralov velikem posestvu. je čakala in fiakala, a od nikoder ni nikogar, M bi jabolka prevzel. Med tem pa so jabolka. ki so izpostavljena tudl mrazu, pričela §e hujše gniti, da bo skoro polovica jabolk segnila. In do včeraj, dne 10. januarja, še iz Gradca ni ne pisma in sploh nikogar, ki bi ženi povedal, kakšna usoda bo zadela jabolka. Sosedje, pri katerih se jabolka niso zasegla, so jih sretao in po ugodni ceni spravili v denar, a samo ona mora 6akati in bo Imela vsled tega veliko škodo. Ker je gospodarstvo v hribu, bo, ako sedaj potegne hud mraz in ker manjka vprežne živine, spravljanje jabolk na postajo skoro izkljufteno. Vprašamo, ali je frako postopanje na mestu? Preskrba s petcoleiem. Mariborski okrajni prehranjevalni urad je zasegel več vagonov petroleja in ga poslal trgovcem na deželi, Odslej se bo preskrba ktnetskih občin s petrolejem vrSila na isti naftin kot preskrba s sladkorjem. Cebelarjem v poiasnllo. Piše se nam: Pri slovenskem čebelarskem društvu za Slovensko Stajersko je dospelo iz vseh krajev Slovenskega Stajerja mnogo prošenj za neobdačen sladkor, v katerih se prošnjiki sklicuiejo na neki tozadevni filanok ^Slov. Gospodarja." Ker je med prošnjiki več takih, ki se sploh čebel nimajo, jim naj bo v pojasnilo sledeče: NeobdaCen sladkor se dovoli od finan&iega ministrstva v omeieni množini le za fcebelarje tistih krajev, kjer je bila paSa tako slaba, da se čebele ne morejo preživeti. Sladkor je denaturiran, to se pravi, da [e pomeSan z žagovjio in peskom, torej ni za drugo rabo, kot za čebelno pftanje in je tudi pod kaznijo prepovedano, ga za kaj drugega rabiti, tpr stoji pod finanfino kontrolo. V prvi vrsti imajo pravico do sladkorja drustveni 81ani, potem 6e le drugi čebelarji, 6e bo to dovoljena množina pripuščala. Vsak proSmik pa mora druStvu natanko navesti, koliko panjev fiobel ima, ki so potrebni krmljenia, drugafte pa se sploh ne more na njih ozirati, Ta navedba mora biti resnična in natanfcna, ker se bo finanftna straža svoi čas 0 uporabi sladkorja preprifiala fer bi kaznovala vsako nepostavno uporabo tega sladkorja. Toliko v pojasnUo, ker se vsakemu posamezniku ne more posobej odgovarjati. Celje, dne 4. jatiuarja 1916. -r J. Kosi. t5. blagajnik. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledefie lesne cener ki so veljavne za kubifini meter do preklica: hlodl (Jelov, smrekov, borov les) 50—55 K; hlodi (hrastov in bukov, sploh trdi les) 100—110 K; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 240 K; oglal ali otesan žagan les (Jsmreka, jelka, bor) 70— 92 K; bukov ali hrastov cvtesan les 235—245 K. Na Ceškem in Moravskem so lesne cene povprefino za 18 do 25% višje, v Galiciji nekoliko nižje. Za Stajersko veljajo slodeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 42-55 K, tfdi 55—100 K, raehke deske 90—112 K. oglati ali otesani raehki hlodi 80—112 K. trde deske 120—200 K. Ker je blaga prav malo, cene sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrastovega lesa za doge in za prage (švelarje). Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo popraSevanje po tujem hmelju v pretekli dobi zelo živahno. Zastopnik neke velike nemške tvrdke je nakupil velike množine tujega hmelja za povpreftno ceno po 140 do 145 K za 50 kg. Večinoma vse hmoljske zaloge se nahajajo sedaj, ko je postal hmelj nfikoliko dražji, v rokah hmeljskih prekupcev. Hmetjarji imaio izgubo, prekupci pa brez velikega truda lepe dobiftke! Brezplačna oddaja trt iz državnega hibridnega vinograda v Dvoru nad Šmarjem pri Jelšah. V letošnji pomladi se bodo oddajali iz drzavnega na sada v Dvora ključci ia korenjaki trtnih hibrid, ki se tam gojijo v poskusne namene, brezplačno Pro8nje za dodeljenje hibrid je poslati nemudoma c. kr. vinarskemu mšpektoratu v Gradcu, Burggasse 5. Galica, žveplo, galnn. Kdor si še ni naročil bakrene galice, paste »Bosne«, žvepla in galuna, naj to nemndoma stori. Občine še r>aj zberejo došla naknadna naročiia in naj ista nemudoma po* Sljejo okrajnemu odboru s prošnjo, da jih predloži Zvezi gospodarskih zadrug. Brez sedanjega naročila ne bo v poletju nihče dobil gore| omenjenih predmetov. Radi sedanje mile zinoe se bodo škodljivi trosi in glivice na trsju in sadnern drevju močno zaredile in ohranile, radi tega mo ramo pravočasno skrbeti za sredstva zoper trtne in sadne bolezni. Veljavnost kavinih kart podaljšana. Ker tudi v bhžoji bodočnosti ni misliti na večji dvoz kave v našo državo, je vlada odredila, da bo veljavnost tudi prihodojib kavinih kart podaljšana od 6 na 8 tednov. Prihodnje kavine karte^fbodo torej 8 tednov veljavne.^i^H® Wm\&&liWQ&&2k Cenra so še mlinske karte? V št. 52 ,,Slovenskega Gospodarja" smo povdarjali, da so mlinske karte seda], ko so vojaške komisije rekviriranje žita že veftinoma končale. nepotrebne. Mnogi so to naše mnenje napačno razumeli in mislijo. da kart od sedaj riaprej ni treba več. Karte za mlin so še v veljavi in se ne sme brez karte dati žita na mlin. Pri, mariborskem žitnem komisijonarju smo vprašali, čemu še oblast vzdržuje mlinske karte. Reklo se nam ie. da je oblast prepričana, da je na kmetih vkljub vojaški rekviziciji še vedno odvišnega žita, ki se ni nnznanilo. Ako bi torej kmet v kateri za dva meseca določeni dobi peljal več žita na mlin, kot mu oblast predpiše, bi se smatralo isto žito kot odvišno in bi se mu ga odvzelo. Doklor so karte v vel.iavi. se jih je treba posluževati. Polovieni 2-kronski bankovci. Na razua vprašanja, je-li so polovični, t. j. na dva dela pretrgani papirnati dvekronski bankovci veljavni, slcdeSe: Avslro-ogrska banka sprejema brez odbitka polovične dvekrouske bankovce. Izključeno je torej, da bi kdo vsled tega trpel kako škodo, toda siliti se ne more nikogar, da bi moral sprejemati pretrgane ali polovičue dvekronske papirnate bankovce.