OB 70-LETNICI ROJSTVA EDVARDA KARDEUA


ČLOVEK -

nosilec celovitosti
______posamlčnih ln splošnlh Interesov _____
»Narave naše kakor tudi vsake druge družbe ne določajo ostanki starega v njej, ampak elementi novega, se pravi smer in cilj gibanja družbe. Končni cilj razvoja naše samou-pravne demokracije je uresničevanje takšne svobode člove-ka, ki mu bo omogočila, da se bo glede vseh svojih življenj-skih, delovnih in ustvarjalnih interesov totalno izrazil kot samoupravljavec v svobodni in demokratični skupnosti proizvajalcev.«
Besede, ki so ostale zapisane v njegovem zadnjem delu Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samou-pravljanja, nam povedo, za kaj se je Edvard Kardelj bojeval vse svoje iivljenje. 27. januarja letos bipraznoval svoj 70. rojstni dan, toda huda bolezen mu lega ni dopustila. Prihod-nji mesec bo prva obletnica njegove smrti.
Ob 60-letnici Ijubljanske univerze, poimenovane po Ed-vardu Kardelju, je bil pred vhodom v najstarejše univerzi-tetno poslopje odkrit kip Edvarda Kardelja
Kot sin proletarca se je ie v zgodnjhmladosti spoznal s te-danjim teikim položajem delavcev in njihovih druiin. Na svoji iivljenjski poti se je povezal z Ijudmi, ki so pod vod-stvom tedaj še ilegalne KPJ spoznavali, da se mora delavski razred bojevatizasvojepravice v okviru danih moznosti, ko bo nastopilpravi trenutek, pa lucli odkrito nastopitiprotisvo-jim liranom. S 16. letom ie postane tian skoja, v katerem so bili zdruzeni mladinci ne glede na poreklo. Kot član PK SKOJ za Slovenijo je bil kmalu sprejet tudi v KPJ.
Za svoj življenjski poklic si je izbrul učiteljevanje, vendar tega dela ni mogel opravljati, saj so mu tedanje oblasti to pre-povedale, ker jebil komunist. Leta 1930soga zato tudizaprli in obsodili na dve leti strogega zapora.
V tem obdobju je partijska organizacija doiivela hud uda-rec s strani šestojanuarske diktaiure. Mnogo komunistov je bilo takrat v zuporih, preoslali pa so morali nehati z delom, Kakšenje bil takratpoloiaj, piše Edvard Kardelj v članku Po 25 letih:
»Ko sem v začetku 1932. leta tudi sam pri.šel iz zaporov, sem se pridružU Borisu Kidriču in drugim pri obnavljanju partijskih organizacij in partijskih zvez. Uspehi, ki smo jih pri tem dosegli, so nam omogočili, a obenem so tudi kalego-rično zahtevali, da od pretežno organizacijskega in propa-gandnega dela preidemo na širšo politično aklivnost. /.ato smo nekje sredi 1932. leta formirali PK partije. Ta koinite smo imeli za začasni vodilni organ partijske organizacije v Sloveniji, glede na to, da ni imel potrdila CK KPJ, s katerim v tem času nismo imeli skoraj nohenih zvez. Partijski center je bil namreč 1930. leta premeščen v inozemstvo.«
V  letih obnavljanja in seveda vključevaoja komunistov tako v ilegalne kot v legalne organizacije sta bila pritisk in teorrnad komunistiše vedno močna in Edvard Kardeljjepo nalogu KPJ odšel leta 1934. v Avstrijo, od tampa v SZ. Ta-kratje irnel 24 let in pod tujim imenom Tone Brodarie tudi objavljeno knjiiico Fašizem.
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s 1. straiii)
V SZ je bil slušatelj na Leninovi univerzi, a ni zanemarjal dela, kigajeimel kotpredstavnik KPJv Moskviterleta 1935 sodelovaJ tudi pri delu delegacije KPJ na sedmem kongresu Kominterne. Nekaj časa }e bil tudi predavatelj na komuni-stični univerzi nacionalnih manjšin zahoda.
Po vrnitvi v domovino leta 193 7 je vodilpriprave za usta-novni kongres KP Slovenije, kijebilaprila 1937na Čebinah. Edvard Kardelj je pripravil tudi manifest, v katerem je med drugim opozoril na nevarnost, kigrozi Slovencem s stranifa-šističnih držav.
O samem kongresu je v svojem delu Trideset let po usta-novneni kongresu KPS zapisah
»Največji poinen ustanovnega kongresa je prav v tem, da je v svojih sklepih upošteval porajajoče se družbene procese in z njimi za dolgo časa uskladil celotno politiko in akcijo partije, ki si je tako čedalje bolj pridobivala zaupanje mno-žk. To zaupanje ji je omogočilo, da se je kijub svoji formalni ndagodimsti krepila in naposled postala vodilni faktor v po-titičnem življeoju slovenske družbe.«
Po končanem kongresu gre zu nekaj časa v Pariz, kjer dela skupuj s lovarišem Titom pri reorganizaciji KPJ. S Titom sta seprvičsrečalaleta 1934 v Ljubljaniobpripravah napokra-jinsko konferenco sepiembra v Goričanah pri Medvodah. Skupni interesi in želje, da jih uresničita, sta ju povezali, so-borca in prijatelja sta ostala več kot štiri desetletja.
Ustvarjden in neumoren, kotje bil, ni miroval nikjer. Ko je bil leta 1938ponovno zaprt, je v zaporupisal delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, o katerem sam pravi v uvodu k drugi izdaji, da delo nipisano z namenom, da bi bUo izčrpna politična zgodovina slovenskega naroda, marveč s teznjo zbrati zgodovinske in teoretične argumente za neogib-nosl revolucionarne akcije pod vodstvom delavskega razre-da.
Za tako akcijo so potekale priprave na različnih sestankih in konferencah, na katerih je bilprisoten in na njih imel tudi referate: v Bohinju, v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju; tam je imel Edvard Kardelj referat o mednarodnem položaju in govorilpredvsem o stališčih do sporazuma, ki sta ga pod-pisala Stalin in Hitler. Udelezil seje tudi 111. KP konference junija 1940 na Vinjem vrhu nad Dolskim, kjer je bil izvoljen za delegata za 5. državno konferenco, kije bila v Dubravi v Zagrebu oktobra 1940.
Ssvojim delom v okviru KPJ, kl naj bipostala voditeljica v boju za pravičnejši in boljši svet, je nadaljeval tudi ob pri-četku Il.svetovne vojne. Jugoslavijo je zajela 6. aprila 1941. V teh tež kih trenutkih se je izkazalo, daje bila poloiaju dora-sla le pariija.
Kakšen je bil njen program za akcijo proti okupatorju? Edvard KardeJj je zapisal:
»Poiitična linija kP Jugoslavije po aprilskem zlomu je bfla jasna: voditi enotnosl patriotskih sil v boju za nacio-naino osvoboditev; nadaljevati oborožen odpor proti oku-patofju v obfiki diverzij in sabotaž; razkrinkati in izolirati izdajalsko reakcijo vseh barv pred Ijudskimi množicami in utrditi vodilno vlogo delavskega razreda v narodnoosvobo-dilnem gibanju, ker je to nujen pogoj za dosleden boj; raz-krinkati izdajaisko vlogo reakcionarnih krogov emigrantske vlade, ki so bili odgovomi za sramotno kapitulacijo; razvi-jali vsestranski boj proti okupatorju in njegovim domačim soddavcein in izdajalcem; polilično in organizacijsko pri-pravljati vseJjndsko oboroženo vstajo, ki bo zanjo napočil ugoden čas.«
Pri izvajanju teh nalog je tudi aktivno sodelo val od začetka do zmagovitega konca narodnoosvobodilne vojne, do zmage socialistične revolucije, ki je pripeljala tudi do preobrazbe druzbenih odnosov.
Njegovodelo nibilo veiano samo na Slovenijo, ampak na vso Jugoslavijo. Bil je v Uiicah, na prvem osvobojenem ozemlju, kjerje urejal Borbo, glasilo KPJ. Od tam seje vrnil v Slovenijo, kjer je bil nekaj časa v Ljubljani, leta 1942 pa odšelna osvobojeno ozemljena Kočevsko, kjerjeorganiziral Ijudiko oblast — NOO, ki so postali temelji enotnega sistema driavne oblasti — od tal do vrha, kot piše sam. Po končani Roški ofenzivi se ponovno vrne v Ljubljano, da prek OF mobilizira Ijudi za nadaljnji boj proti okupatorju. Sodeluje pri sestavljanju Dolomitske izjave marca 1943 in pripripra-vah in volitvah detegatov za kočevski zbor oktobra 1943. Na tem zboru je bila izvoljena delegacija za II. zasedanje A VNOJ v Jajcu, kjerje Edvard Kardelj sodeloval pri sestav-Ijanju sklepov, ki so postali temelji no vi Jugoslaviji. Izvoljen pa je bil tudi za podpresednika NKOJ.
Leta 1944 je imel prve pogovore s tujiml politiki zapriz-nanje noveJugoslavije. Po odhodu iz Drvarja (kjerjebilmed VII. ofenzivo) na Vis jeimel sestanek spredstavniki kraljev-ske vladepod vodstvom Ivana Šubašiča. Pogovarja se zMo-lotovom in Stalinom. Deluje pri gradnji politične oblasti nove Jugoslavije in sodeluje pri sestavi prve ustaveleta 1946.
Kljub velikemu delu, ki ga je imel kot aktivni politik, pa je nadaljevd s svojim delom kot znanstvenik, utemeljitelj na-šega samoupravnega socializma.
V svojih delih obravnava posameznika, njegovpoložaj in vlogo vdružbi, kotjenaša, ki si je sama pod vodstvom KPJ izbrala svojo pot v socializem. Obravnava in rešuje proble-me, s katerimi se je srečevala nu svoji poti tako pred II. sve-tovno vojno, med njo in po uspešno izpeljani revoluciji.
Članki, ki so nastujali in pomagali pri razvoju Ijudske oblasti med NOB in Ijudsko revolucijo, so izšli po vojni v skupni knjigi Poti nove Jugoslavije.
V  delu Protislovja druibene lastnine v sodobni sociali-stični pruksi govori o razvojnih obtikuh družbene lastnine pri nas, pričemer razloži, kje seje rodila ideja našega socialistič-nega sumoupruvljunja, katere idejni tvorecjeprav on. Prav z njegovimi deli so tudi v tujini spoznali naš samoupravni so-cializem, kuteregu nadaljnje naloge ie obdelal v svojem zud-njem delu Smeri razvoja političnega slstema sociulističnega samoupravljanja.
T. K.