Iztok Saksida - Saks* Nič posebnega: popolnoma normalno in naravno Naslov je morebiti nekoliko zagoneten in zahteva dopolnilo: nič posebnega, popolnoma normalno in naravno je namreč, da imajo ženske menstruacijo. Tako eksplicitno misli večina informantk in informantov, ki so odgovarjali na vprašalnik o menstrualnih mnenjih in predstavah; implicitno pa se tak odnos do menstrualnega razmerja žensk izraža prav pri vseh in vsaj po moje zadovoljivo repre-zentira splošni menstrualni pogled. Menstruacija je za ženske neizogibna in nujna in tedaj normalna, torej naravna in obratno. Kako to, da je ta pojav na splošno videti tako normalen in tako naraven ali pa oboje skupaj? In kako to, da je na splošno veliko bolj normalen kot naraven? Je to morebiti povezano s siceršnjo, vsakdanjo rabo besede "normalno", ki nam prihaja na jezik kar naprej, ob vsaki priložnosti? "Naravno" je medtem dosti bolj v ozadju in se, vsaj na pogled, obnaša refleksivno, saj vsebuje razmeroma močan element refleksije, ki nekaj, kar ima status "normalnega", po premisleku razglasi tudi za "naravno"? Ključno vprašanje, povezano z vsiljivostjo in vztrajnim ponavljanjem teh dveh besed, je seveda vprašanje njunega statusa. Cemu je neki pojav, na primer menstruacija, za nas tako normalen in naraven? Kakšen pomen imata ti besedici v diskurzivnih okoljih, v katerih živimo in so naša vsakdanja ideološka hrana, hrana, od katere o je odvisno naše preživetje? | C g 0 j= 1 o __C * Prvi del tematiziranja menstruacije je posvečen Iztoku Saksidi - Saksu in se tako ali drugače nanaša na g njegovo "privzemanje" menstruacije. Saksov tekst, ki je na tem mestu prvič objavljen, predstavlja sklepno študijo raziskave Mnenja in predstave o menstruaciji pri izbrani populaciji na območju Slovenije. Slednjo je vodil in delal kot docent za izbirni predmet sociologija menstruacije na Oddelku za sociologijo na J FF, skupaj s timom študentk in študenta 3. in 4. letnika: Lizo Debevc, Metko Kalinšek, Majo Ogrizek in § Andražem Poličem. Med njimi se je na naše povabilo k sodelovanju odzvala Metka Kalinšek; v prispevku je g obdelala del raziskave, ki je bila hkrati tudi snov njene diplomske naloge na omenjenem oddelku. V Saksovi j» menstrualni navezi je bila še Maša Karpljuk (sedaj Zvelc), ki je delala diplomsko nalogo na temo menstruacije K na oddelku za psihologjo FF in je med študijsko-raziskovalnim delom uporabljala Saksidove informacije in | izsledke. /Op. ur./ | PRVI DEL: VSAKDANJE STVARI Ko sem analiziral material, zbrano v intervjujih, me je najprej zanimalo, kolikokrat se besedi "normalno" in "naravno" pojavljata v odgovorih informantk in informantov. Ze na pogled je bila beseda "normalno" v prednosti, preštevanje je na koncu dalo tole: v odgovorih 102 informantk in informantov "normalno" nastopa 268-krat. Samo 14 informantk in informantov (13,73 %) ni nikoli uporabilo niti ene niti druge besede, medtem ko so jo nekateri po večkrat. Besedo "naravno" je vsak od informantov v povprečju uporabil 1,04-krat, "normalno" pa 2,63-krat. Vsako od obeh besed so informantke/ti uporabljali nekoliko drugače: "normalno" je normalno uporabilo 75 informantov, medtem ko je "naravno" uporabljalo le 48 informantov. Ce tako vzamemo, potlej se obe besedi, pač glede na informantke/te, ki so ju uporabljali, distributirata nekoliko drugače kot pri prvem povprečju: tisti, ki so uporabljali "normalno", so to besedo uporabili v povprečju 3,57-krat; in tisti, ki so uporabljali "naravno", so to besedo uporabili v povprečju po 2,21-krat. Ko povprečnostno območje ožimo naprej, pridemo na koncu do maksimalne besedne rabe, ki se 13-krat zateče k besedi "normalno" (po dvakrat), k besedi "naravno" pa šestkrat. Tak bi bil tedaj splošni številčni prikaz besedne rabe v analiziranih intervjujih. Ali nam te številke kaj povedo? Za zdaj zelo malo; za zdaj je na primer veliko zgovornejši že podatek, da v obeh primerih maksimalnih besednih rab nastopata informanta, 2 M1. Ali pa, na primer, da je med 48 M in Z, ki so uporabljali besedo "naravno", 29 M in 19 Z. Dokler ostajamo na ravni splošnega številčnega prikaza, dobivamo sliko, pri kateri ne gre toliko za izrin parcialnih kvantifikacij, temveč za vprašanje reprezentanta, za vprašanje tiste parcialnosti, ki na splošni ravni (na "splošni način") reprezentira druge in kot rezultat ponuja izkrivljeno in nedife-rencirano podobo; grobo rečeno, to vprašanje se nanaša na zanimanje tistega, ki analizo opravlja in predstavlja (vselej na primer lahko rečete, da sem vas s številkami hotel zaslepiti, in prav boste imeli), in na zanimanje tistega, ki je analizo naročil.2 | V nadaljevanju bom najprej pregledal posebnosti, ki odlikujejo informantke, potlej f bom opisal tiste, ki so značilne za informante, in jih nazadnje primerjal med seboj; | samo tako bi lahko, mislim, vsaj poskusil pojasniti, v čem je morebitni diferencialni c | pomen besed "normalno" in "naravno", ko označujeta menstrualno razmerje. "o o. o o. a: o c o c . Ž oo 1 Poslej bom za informante uporabljal skrajšavo M, za informantke pa Z, :§ 2 Prav zaradi tega (zaradi naročnika in sponzorja) smo, na primer, izračunali, da med higienskimi pripomočki $ uporablja vložke 48 % Z, tampone 15 % (od teh 4 % tudi vato), vložke in tampone pa 37 % Z, "Ž" Skupaj ali v različnih kombinacijah je obe besedi uporabljalo 45 Z (88,24 %). Besedo "normalno" so uporabljale kar 154-krat, samo 9 Z (17,65 %) od 51 te besede ni uporabilo nikoli, v povprečju pa so jo uporabile po 3,02-krat. Beseda "naravno" pri njih ni nastopala posebej pogosto: 37-krat, uporabilo jo je le 19 Z (37,25 %) in v povprečju 0,73-krat. Beseda "normalno" je v primerjavi z "naravno" pri Z tedaj v prednosti; ta prednost vsebuje veliko pomena in ji je smiselno posvetiti čim več pozornosti. Tudi variacije v Z vzorcu niso nepomembne. Pogostnost ponavljanja obeh besed narašča od prve skupine (od 20 do 30 let) do tretje skupine (od 30 do 40/ 50 let), nazadnje pri četrti (od 50 do 55 let) in se diferencira pri zadnji (od 50 let), kjer se v primerjavi z mlajšimi skupinami poveča raba "naravno" (na 58,33 %), medtem ko se raba "normalno" zmanjša (s 75 % v primerjavi s četrto skupino, kjer je ta raba 80 %). Moč obeh besed je po pričakovanjih najmanjša pri prvi skupini (71,43 % za "normalno" in 14,29 % za "naravno"). "Normalno" ima največjo moč pri Z iz tretje skupine (93,33 %), vendar pa je, na drugi strani, CV (kvocient variacije) najvišji pri drugi skupini (od 20 do 30 let; CV = 0,0576 in izraža pozitivno alometričnost glede na povprečno rabo; pri tretji skupini je CV "samo" 0,0081. "Naravno" je, kot rečeno, najmočnejše pri peti skupini. Samo četrta skupina deloma odstopa od pričakovanj: namesto da bi se pogostnost besede "naravno" povečala, je "v resnici" razmeroma močno padla in jo je uporabilo samo 20 % Z (v primerjavi s 40 % pri tretji skupini ali z odstotki pri peti skupini). Na katera vprašanja pa so Z najpogosteje odgovarjale z "normalno" in "naravno"? Odgovor na vprašanje, "kaj vam pomenita menstruacija in menstrualni ciklus", je bil največkrat "normalen", in sicer v 27 primerih. Tudi odgovor na doživljanje sprememb, ki so jih Z opazovale na sebi v puberteti, je bil zelo pogost (21 odgovorov od 33; Z v menopavzi in po menopavzi vprašanja niso dobile). Potlej je sledilo vprašanje o razliki med menstrualno krvjo in morebitnim krvavenjem iz drugih delov telesa (iz nosa, ob urezninah itd.), kjer pritrjevanje razliki največkrat spremlja podkrepitev "normalnosti" menstruacije v primerjavi z "drugo krvjo". Potlej je treba omeniti vprašanje, ki se je nanašalo na "občutke in predstave ob tem, da drugi vedo ali pa si mislijo, da imate menstruacijo". Tudi odgovori na to vprašanje so bili skoraj v polovici primerov (16 od 33) "normalno" ali "naravno". Zadnje vprašanje, ki je vredno pozornosti, je vprašanje o obremenitvah in vsakdanjih obveznostih med menstruacijo (ali bi bilo namreč "prav, da bi bile ženske med menstruacijo manj obremenjene ali pa povsem neobremenjene z vsakdanjimi opravili, doma in na delovnem mestu"). Devet Z je bilo za to, da je to "normalen čas" (tako kot drugi deli ciklusa); le ena Z je "normalno" uporabila z negativnim predznakom, češ "kako hudo je, če moraš na tak dan biti v službi in delati, kakor da je s teboj vse normalno". "M" Pri M je situacija precej drugačna. Skupaj ali v različnih kombinacijah je obe besedi uporabljalo 43 M (84,31 %). Besedo "normalno" so uporabljali 114-krat, vendar 19 M (35,29 %) te besede ni uporabilo nikoli, medtem ko so jo v povprečju uporabljali po 2,24-krat. Beseda "naravno" je pri njih nastopala pogosteje: 69-krat, uporabilo pa jo je 29 M (43,14 %); povprečna raba te besede je bila pri tem 1,35-krat. Na ravni parcialnega številčnega prikaza se je, tako menim, tvegano odločiti za pomensko vrednost razmeroma manjše rabe ene besede v primerjavi z drugo in tudi kontrole, kolikor smo jih imeli, ne napeljujejo k bolj nedvoumni odločitvi. Kaj pa variacije znotraj M vzorca? Pogostnost ponavljanja besede "normalno" variira od prve do tretje skupine in pojema od tretje do pete skupine. Vendar variiranje med prvimi tremi starostnimi razredi odtehta pojemanje od tretje do zadnje: najprej je ta raba 50 %, pri drugi skupini pade na 46,15 % in se pri tretji skupini skokovito povzpne na 83,33 %; peta skupina jo je nazadnje uporabljala 66,67 %. Na drugi strani raba besede "naravno" narašča od 37,50 % pri prvi do 75 % pri tretji skupini in potlej razmeroma hitro pade do 33,33 % pri peti skupini. Moč obeh besed je po pričakovanjih spet najmanjša pri prvi skupini (50 % za "normalno" in 37,50 % za "naravno"), vendar je razlika med to in med peto skupino razmeroma majhna (v povprečju je razlika le nekaj več kot 6 %). "Normalno" je po pričakovanjih sicer najpogostejše pri M iz tretje skupine (83,33 %). In na katera vprašanja so M najpogosteje odgovarjali z "naravno" in/ali "normalno"? Največ "naravno-normalno" odgovorov je dobilo vprašanje o predstavah o menstruaciji in menstrualnim ciklusu. Kar 32 M se je o teh predstavah odločalo po "naravno-normalni" poti. Ce prištejemo dopolnilo k vprašanju o predstavah, namreč "občutke in predstave, ko slišite kar koli v zvezi z menstrualnim ciklusom in menstruacijo" (v tem primeru je "naravnih" odgovorov 19), potlej so s tema odgovoroma pokriti skoraj vsi M. Ta dva odgovora sta bila tudi ! največkrat "naravna" in zlasti pri odgovorih na vprašanje o predstavah so M naj-f večkrat posegali po nadomestkih iz reda biologije in fiziologije (npr. po "bio-| loškem dejstvu", po "fiziološkem dogajanju", po "potrebnosti (menstruacije) z c | biološkega vidika"). Potlej se je naravno-normalni kompleks zlasti izrazil pri | odgovorih na vprašanje o krvni razliki - je menstrualno krvavenje enako kot « vsako drugo krvavenje ali ne? 21 M je na to vprašanje odgovarjalo "naravno"! in to skorajda dobesedno; nihče odM,kijev tem odgovoru uporabili "naravno" | (in "naravno" je imel skorajda izključni primat nad "normalnim"), ni bil i nedvoumno za to, da je menstrualna kri enaka kot druga kri; večina je brez merila, f da to ni enako krvavenje. (Tipični odgovor tega tipa bi bil: "Malo drugače, ker je to naravna krvavitev. Iz nosa ali iz kakšne druge rane pa ni naravna krvavitev. Menstrualna krvavitev je normalna.") Drugi odgovori pa so bili dvoumni ali nedokončani, se pravi, da primerjalni topos kratko malo manjka (npr. "mislim, da je to naravni proces, fiziološki proces" ali "menstruacija je naravni pojav, obnavlja se maternica"). Tem odgovorom se po pogostnosti rabe besede "normalno" približujejo odgovori na vprašanje o tem, kako "ravnate, če vas ženska, ki jo dobro poznate, pošlje po higienske pripomočke (vložke, tampone). 15 jih gre ponje brez pridržkov - "normalno, kot če bi šel po kruh". Za konec naj, pač zaradi primerjave, navedem vprašanje, ki se je nanašalo na obremenitve in vsakdanje obveznosti žensk med menstruacijo (če bi bilo namreč "prav, da bi bile ženske med menstruacijo manj obremenjene ali pa povsem neobremenjene z vsakdanjimi opravili, doma in na delovnem mestu"). Devet M je na to vprašanje odgovarjalo z "normalno", toda ne enako "normalno": "normalno" jim je bodisi pomenilo to, da "ni kaj za travmatiziranje", da naj ženske po njihovem živijo in delajo, kakor živijo in delajo tudi sicer, ali pa to, da je menstruacija "normalna", se pravi nujna in neizogibna, in bi morale ženske temu "križu" tedaj posvečati več ali manj pozornosti. Izjeme Ce vzamemo za izhodišče variiranja podrobnosti pri mnenjih in pogledih na menstruacijo, potlej pridemo do razmeroma enoličnega razvrščanja odgovorov po ločnici, ki jo postavlja spol informantke ali informanta. Izjem je pri odgovorih malo, a tudi za tiste odgovore, ki so spočetka videti izjemni in na videz odstopajo od pričakovanih (pričakovanih v primerjavi z večino odgovorov), se po analizi pokaže "normalna" (pričakovana) artikulacija menstrualnega sveta z "normalnim" in "naravnim" predznakom. Tako je na primer 71,43 % Z iz prve skupine uporabljalo besedo "normalno"; uporabile so jo 18-krat, pogostnost te rabe pa je razmeroma manjša kot tista pri drugi in tretji skupini (isto kot za prvo velja tudi za četrto in peto skupino). To preprosto pomeni, da so lahko pričakovanja, ko gre namreč za reprezentativnost rabe, pri prvi skupini razmeroma manjša kot pri tretji; in če pregledamo vse Z starostne skupine, potlej so pričakovanja, ko gre za posplošitev rabe besede "normalno", lahko večja pri drugi in tretji skupini Z, se pravi pri skupinah, ki sta "plodni" v dobesednem pomenu. Posploševanje tega "normalnega" ne meri samo na pričakovanja, ko gre za verjetno pogostnost uporabe besede v menstrualnem razmerju, ampak neposredno na pomen, ki ga ima "normalno" za te Z in za to, kako vidijo sebe v razmerju menstruacije in prek njega v razmerju do sveta. Ce, skratka, sklepam od spodaj navzgor, potlej nemara lahko rečem, češ da ni čudno, da se "normalno" v razmerju menstruacije tako vztrajno ponavlja, če pa je posredovano s pomenom, ki ji ga pripisujejo tiste Z, ki zase mislijo, da so od nje neposredno odvisne, druge tri starostne skupine Z in M pa jo le tako ali drugače "ustrezno" (na izkustveni podlagi) reflektirajo. A kako to, da ti dve skupini žensk (druga in tretja) zase to mislita? To je ključno vprašanje te razlage, in preden se ga bom poskusil lotiti, je treba preleteti nekaj dodatnih drobnarij. Ali sta, končno, druga in tretja Z skupina zares tako homogeni, da preračunani povprečji zanju, ko gre namreč za pogostnost rabe besede "normalno" (3,5-krat oz. 91,67 % za drugo in 3,2 oz. v 93,33 % za tretjo), ustrezno zastopata vse Z iz obeh skupin? Intraskupinska variacija je pri obeh skupina podobna: od 0 do 6/ 7, v vsaki od obeh skupin pa po ena Z nikoli ni uporabila besede. Ju, ti dve "izjemni" Z, druži kaj posebnega? V socialnorazrednem registru je nekaj posebnosti, ki ju vsekakor približujejo, na primer podobna stopnja šolanosti, razmeroma sorodna poklica, ki ju opravljata; druži ju tudi to, da nobena doslej ni imela otrok; ena od obeh je poročena, druga živi s partnerjem in obe imata razmeroma redne spolne odnose; starejša od obeh je sicer videti zadržana, a se ne bi dalo reči, da je to posebej vplivalo na njeno odgovarjanje v intervjuju. Okolji, v katerih sta odraščali, se na pogled razlikujeta, četudi je obe odlikovala razmeroma visoka stopnja permisivnosti (ki je nemara povezana tudi s pogosto zadržanostjo staršev zunaj doma) in razmeroma bogato družabno življenje (športi, razvedrila) v otroštvu in v mladosti. V odgovorih na vprašanja iz intervjuja so pri obeh Z pomenljive vsaj štiri stične točke: - Obe menita, da sta moške kot spolna bitja "prepoznali" razmeroma pozno in tako rekoč za nazaj, ko sta že imeli (dlje časa) razmeroma redne heterospolne stike. - Obe sta se pritoževali nad bolj ali manj hudimi bolečinami, ki spremljajo njuno menstruacijo, in nad nihanji v ciklusih, ki sta jih povezovali z neprijetnimi situacijami; "psihični pritisk" povzroči skrajšanje ciklusa, ki je lahko zelo radikalno (= skrajšanje za nekaj dni); zaradi vsega tega sta bili obe tudi za to, da bi bilo prav (četudi v enem primeru z delnimi omejitvami), če bi bile ženske med menstruacijo razmeroma neobremenjene z vsakdanjimi opravili, obvezami itn. | - Obe menstruacijo najprej odsanjata, potlej jo pa (kajpak) tudi dobita. Pozitivni ; odgovori na vprašanje o menstrualnih sanjah so bili sicer zelo redki in obe | izstopata (skupaj z nekaterimi drugimi) že s tem, da menstruacijo sploh sanjata; c | povsem izjemni pa sta v tem, da se jima sanje kar naprej ("redno") vračajo, in | sicer nekaj dni pred "resnično" menstruacijo, kot nekakšna napoved, kjer je t kri v ospredju ("luže krvi", "v potokih teče") in jo spremljajo strahovi; sanjski I vtis je na splošno neprijeten. | - Obe poznata PMS (predmenstrualni sindrom) in ga tudi doživljata, a ni videti, i da bi mu pripisovali kakšno posebno težo, vrh vsega pa si ga "delita" z drugimi f Z (nekaj čez 70 % vseh Z). Obe Ž seveda ločujejo pomembne podrobnosti, ki jih težko zanemarimo: vitalizem mlajše se na primer ostro ločuje od zadržanosti starejše; ta se, najprej, povezuje z večjo in manjšo sproščenostjo v vedenju, v ravnanju z okolico in odzivanju nanjo. Pa vendar so navedene posebnosti, po katerih obe Ž prepoznavamo (posebej prve tri), take, da (vsaj za nazaj) ni prav nič presenetljivo, če jima v intervjujih nikoli ni ušla z jezika beseda "normalno". Morebiti imamo na voljo celo nekaj indicev (ki se posebej povezujejo s tretjo, s "sanjsko" skupno potezo), zaradi katerih bi se dalo reči, da sta obe "normalno" pregnali iz besednjakov, lahko da celo nekoliko na silo (v nekem jeziku bi rekli, da je besedo "prizadela potlačitev"). To bi, nasprotno, pomenilo, da "normalno" igra dosti večjo vlogo v njunem življenju, kot bi pričakovali na pogled, in dajeta normalnemu celo večji pomen kot druge Ž. "Ž" in "M": primerjava 3 Primerjavo med Ž in M je mogoče opreti na vprašanja, kot so, na primer, zakaj M veliko pogosteje uporabljajo "naravno" kot Ž (razlika je skoraj 1,9-kratna), medtem ko razlika v prid uporabe "normalno", ki je obenem razlika na strani Ž, ni tako zelo velika ("samo" 1,35-kratna)? Ali ima beseda "normalno" za M enak pomen kot za Ž? "e bi bilo mogoče reči, da "normalno" tako rekoč "pride do svojega pojma" pri Ž iz druge in tretje skupine, se pravi pri Ž, ki so plodne par exellence, ali bi se potlej dalo nekaj podobnega skleniti skupaj za M? In kaj naj vzamemo za izhodišče? Povezano rabo obeh besed? Skupaj (v enem stavku oz. v enem odgovoru) so jo, poredko sicer, uporabljali moški in ženske, ženske celo 3 Za ilustracijo naj v okvirih navedem nekaj M in Z primerov, ki so po moje reprezentativni in kažejo na "tipične" besedne zveze in stavčna okolja, v katerih se pojavljata "normalno" in "naravno": M oblike: Ne vem, ker nimam menstruacije, je pa v bistvu naraven proces" Gledam pač na naraven proces, ki ga imajo ženske." Verjetno sem bil že tako zgodaj seznanjen s tem biološkim dejstvom, da si nisem nikoli ustvaril kakršne koli fantazme, ampak sem s tem kratko malo živel" Menstruacija je naravni pojav, obnavlja se maternica" Pač, narava je tako uredila, da imajo ženske menstrualni ciklus, ki je povezan konkretno z rojstvom" (Menstrualni ciklus) je naravni biološki proces pri ženski" Nikoli, ker je to naravno in mora vsak delno razumeti" To je neka naravna stvar, ki je ženskam dana, in to nikakor ne more stran. To je naravno dano" Z oblike: 'Ne vem, čisto normalno, ne vem, zakaj bi bilo kaj posebnega" 'Ja, neki naraven ciklus, ki je tako kot, ne vem kaj, zjutraj sonce vzide, zvečer pa zaide" Normalno, ni mi nerodno." 'Da je pač normalno, da krvaviš enkrat na mesec" 'Tako kot je nosečnost naraven pojav, tako je menstruacija naraven pojav .." Mislim, da je menstruacija naravna stvar in da si drugi o tem ne mislijo nič slabega." 'Kasneje sem tisto (začetno) travmo prebrodila in z menstruacijo čisto normalno zaživela" 'Vzela sem o kot nekaj normalnega, hm, normalno fazo v življenju; tako sem jo vzela in nimam nekih slabih občutkov." "Učili so nas, da je to normalno" večkrat (7-krat) kot moški (5-krat), in ni videti, da bi sama zase kdove kako daleč nesla. Kakšna je strategija rabe obeh besed, bodisi skupaj ali posamič, in kakšna so z njo povezana besedna nadomeščanja, besedne zveze in stavčna okolja, v katerih se pojavljata besedi ? Za Z je menstruacija zelo pogosto (kot smo videli skoraj v vseh primerih) "nekaj normalnega", le včasih je "nekaj naravnega" in tu in tam "nekaj normalnega in naravnega". To "normalno" je inherentni in na pogled neodtujljivi del njihove refleksije lastnega telesa in fiziološko-hormonskih dejanj, ki ga odlikujejo. To telo in to dogajanje je "preprosto" (ni tako preprosto, kot bom skušal pokazati pozneje) tu, ne moreš ga ne sprejeti, četudi je včasih, spočetka, to vendarle težko; pozneje pa se "navadiš" in je "vse normalno", "nič posebnega", prebrodiš "tisto začetno travmo" in z menstruacijo "čisto normalno" zaživiš. Ciklus je tako "normalna stvar", da je, kaj vem, primerjava "z jutrom, ko vstaneš" (ker je pač jutro in je treba vstati), ali pa s tem, da "ješ, pijes, in ne vem, kaj še počneš", videti povsem legitimna. Za Z je menstruacija bodisi znamenje zdravja, znamenje tega, da so "normalne ženske", da "niso bolne", da njihova telesa funkcionirajo "normalno", v skladu z ritmom, ki je "normalen" in "naraven". Četudi se je razmeroma veliko žensk odločalo za to, da je ciklus pravzaprav čisto navadna nadlega, je z dejstvom, da jo je treba prenašati, povezana njegova "normalnost" (in včasih "naravnost"); kljub temu bi bilo "nenormalno", če ga ne bi bilo, če bi v njem prišlo do nenadejanih motenj, do izostanka menstruacije. Kaj je tedaj, če povzamem, za Z "normalno" v povezavi z menstruacijo, s tem, da "krvaviš enkrat na mesec"? "Nič posebnega, da nisem pretresena, da me nič posebno ne ovira, edino na kakem potovanju, potem me ovira. Ovira me v nekaterih situacijah." Ne glede na vse okoliščine in omejitve, ne glede na to, da je za marsikatero od Z menstruacija resna nadlega in odvečnost, povezana z bolečinami, slabostmi, nevšečnostmi, pa navedeni citat zadovoljivo povzema minimalni, "normalni" konsenz vseh Z, in najbrž upravičeno lahko rečem vseh žensk, ko gre za ciklus in menstruacijo. Kako pa se v registru "normalnega" umešča "naravno"? ! Mislim, da je besedo "normalno" treba vzeti zares in ji pridržati prvo mesto. ; Vse druge besede, ki jih Z poleg "normalno" uporabljajo za označitev ciklusa, se | nanašajo nanjo, so glede na "normalno" v razmerju nadomeščanja, so v slikovitem c | odnosu do nje. To, mislim, velja tudi za "naravno": menstruacija je "normalna", | in ko je enkrat "normalna", je lahko tudi vse kaj drugega: na primer "nekaj obi-« čajnega", "nič posebnega", je "nekaj samoumevnega", "vsakdanja stvar", "vsako! mesečna stvar", "naravna stvar", "pač reč", če naštejemo samo nekaj "najbolj | običajnih" metafor zanjo. Pri Z "narava" ne odstopa kot ideološko-tehnični i pripomoček, s katerim si kar koli pač že, na primer menstruacijo, bolj ali manj f zadovoljivo razložiš, temveč se uvršča v nadomestni, metonimični niz, katerega smisel je označevanje osnovnega dvoumja, ki zaznamuje menstruacijo: "sem bolna", in to, da "sem bolna", je "normalno". Zelo malo Z je uporabljalo izraz "bolna sem" za označitev menstruacije in nekaj jih je bilo, ki so se izrazu eksplicitno odpovedovale, češ saj gre vendar za popolnoma "normalen" proces, ki nima nič opraviti z boleznijo. Vendar je ravno poudarek, zajet v tej odpovedi pomenljiv: čemu je treba to posebej izvzeti in imeti za "normalno"? Ze prej sem omenil, da se pri M beseda "naravno" razmeroma enakomerno distribuira vzdolž M vzorca: pri ključnih, "kritičnih" skupinah (druga, tretja, četrta) se ustali nekje okrog 70 % (povpr. za te tri skupine skupaj je 67,74 %; za drugo in tretjo skupaj je 68,27 % in za tretjo in četrto skupaj 70,84 %). Ti odstotki so sicer nižji v primerjavi z M rabo besede "normalno", toda na drugi strani so bistveno višji v primerjavi z odstotki pri primerljivih Z razredih (povprečje za drugo, tretjo, četrto Z skupino je 31,11 %, za drugo in tretjo skupaj je 36,67 % in za tretjo in četrto skupaj 30 %). Vse to je za kakršen koli razumen sklep seveda premalo in vse to nam seveda ne pove ničesar o statusu, ki ga ima beseda "naravno" v M univerzumu. Kako so M uporabljali to besedo? Zakaj je mogoče njihove, vsekakor različne, uporabe te besede brati skupaj, jih dati pod skupni imenovalec? Najprej zaradi komparativnih toposov, ki so jih uporabljali za razumevanje menstruacije, in nato zaradi oblikovanja povedi, v katerih se "naravno" pojavlja. Najbolj pogosta zamenjava za "naravno" je zastopana v besedi "normalno". Ce je Z "normalno" zasnovano na paradoksu, ki sem ga omenil ("Sem bolna, in to je normalno"), potlej M "normalno" izhaja iz sklepanja, ki pravi "naravno" in tedaj "normalno": ciklus se mi na primer "zdi naraven, normalen in nimam predsodkov" in tako naprej. M nikoli ne mislijo v obratnem vrstnem redu, ko gre za menstruacijo: da je ta nekaj normalnega, zato "naravna". Ko si poskušajo pojasniti dejstvo menstruacije, je ta zanje najprej "naravni ciklus", "naravni proces" (dve od najpogosteje uporabljenih sintagem), in šele ko je naraven, se pravi, ko ga je mogoče pojasniti, je lahko tudi "normalen" in tedaj samoumeven, vsakdanji pojav, "pač reč" in podobno. Toda, ali imam res kakšno podlago za o vztrajanje pri tem, da se ravno z rabo besede "naravno" izraža posredovanje razu- | c mevanja nekega pojava, ki ga je - tako kot kateri koli drugi pojav - treba najprej s razumeti (obvladati) in tako "normalizirati"? | Za M je beseda "naravno" (ne glede na vse nejasnosti, ki jo spremljajo) I pravzaprav samo razmeroma ekonomičen povzetek tega, kar različne znanosti, i za katere velja, da imajo v lasti vednost o človeškem telesu, povedo o menstruaciji J CD v bolj ali manj prirejeni, popularni obliki. Zato sta menstruacija in ciklus najprej f stvar biologije, sodita med biološke procese; in potlej je "ta ženska stvar" "biološko I dejstvo", je "biološko nujna", je znak za "neko fiziološko dogajanje" in tako « naprej. Biologija v vseh primerih nastopa kot zagotovilo za razumevanje tega S o pojava (češ, to bi kdor koli lahko razložil z "biološkim dogajanjem"), in ker je biologija znanost (in je vednost zanjo tedaj predpostavljena), je tudi referenčni okvir, v katerem se utemeljuje konsenz med nosilci vrednosti in med občestvom, ki se nanje sklicuje ("če že ne znam razložiti tega pojava, so pa biologi tisti izvedenci, ki to lahko storijo zame"). In ker so za vednost o nekem pojavu (ali pojavih) tako zadolženi ustrezni delegati, se M s tem pojavom niti ni treba več ukvarjati; zanje je s tem postal nezanimiv in nevprašljiv in jih vsaj na videz (ko je takole na varnem) ne mora obremenjevati, a če jih že obremenjuje, potlej jih zato, ker se morajo, heterospolni diktat to zahteva od njih, tu in tam z menstruacijo srečati neposredno.4 "Naravno" tedaj ni samo ekonomični povzetek, kot sem sklepal prej, temveč na ideološki ravni obenem zastopa vero občestva v znanosti, ki lahko tak "naravni proces" kot je menstruacija, razložijo; lahko, ni pa nujno in niti zaželeno; to "naravno" ni potemtakem nič drugega kot znanstvena vera, ki je shodila in je lahko dobesedno povsod.5 Sklep Upam, da se mi je posrečilo vsaj približno zadovoljivo pojasniti rezultate analize menstrualnih intervjujev, s posebnim poudarkom na rabi besed "normalno" in "naravno", in pokazati na tiste podrobnosti v zbranem materialu, ki neposredno kažejo na različno udeležbo Z in M pri "normalnem" in "naravnem". To bi kajpada pomenilo, da imamo diferencialno rabo obeh besed zadovoljivo podloženo z empiričnim materialom in da menstruacijo zares lahko razumemo kot simptom tega, da so spolne karte razdeljene neenakomerno in da je ta osnovna asimetrija (če hočete, tudi osnovni nesporazum, osnovno protislovje v delitvi spolnih vlog) na diskurzivni ravni zastopana v rabah besed "normalno" in "naravno". Opozoriti moram tudi na to, da nisem nalašč izpustil analize družbenih razredov, ko gre za razmerje menstruacije. Material, ki smo ga izbrali, ne kaže na to, da bi socialno- 4 To srečanje ni kar tako. Na vprašanje o spolnih odnosih med menstruacijo se je večina M zatekala v krajše ali daljše fantaziranje; naj so bili proti spolnim odnosom med menstruacijo ali zanje, so njihovi odgovori § skoraj vselej ciljali čez enostavno zanikanje ali pritrjevanje takšnim odnosom. Nad njimi so bili bodisi navdušeni | (in so to navdušenje tudi popisovali) ali pa so se nad njimi zmrdovali in tudi to popisovali - zelo pogosto s ° posploševanjem, s katerim so se obenem izmikali odgovoru na vprašanje. § Z so na to vprašanje praviloma odgovarjale zelo na kratko - "da" ali "ne". "e so odgovarjale z "ne", potlej so = odgovor kvečjemu pospremile z opombo, ki je ciljala na nehigieničnost spolnih odnosov med menstruacijo | ali pa na siceršnje bolečine in neprijetnosti, ki jih imajo med menstruacijo. Svojemu "da" so kvečjemu dodale