____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 1 


FEBRUAR 2021 | LETNIK III| ŠTEVILKA 1 |ISSN 2670-4277 


Casopis Novi PEFeron je obcasno glasilo študentov Univerze za Primorskem, Pedagoške fakultete s poudarkom na obštu-
dijskih dejavnostih. Urednica Krista Sedej. Oblikovanje: Eva Gabrijelcic in Krista Sedej. Lektoriranje: A.P. in M.J. Fotografi-
je: arhiv UP PEF. Izhaja obcasno in brezplacno. Izdaja Univerza na Primorskem • http://www.hippocampus.si/issn/novi-
peferon 


Vse o prostovoljstvu: 

program Mepi in intervju 

z dolgoletno prostovoljko Valenti-
no Kobal. 


Kulturno med karanteno 


Fantovski in dekliški pev-
ski zbor letos malo bolj 
»alternativno«. 


10 nasvetov kako lažje 
preživeti predavanja na 
daljavo. 


Novi projekt SŠ: 

Od PEF-a 

do Zooma in nazaj. 


Na štiri oci: 

pogovor s Petro 

Rancov in Julijo Rejc 


Škrati iz Pef-teatra otro-
kom popestrili obdarova-
nje. 


Karantenske izpovedi 
»homocovidensov«. 


O besedi leta in Roda-
riju s profesorico Bar-
baro Baloh. 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 2 

 


Dragi bralci Novega PEFerona! 

 

Medtem ko je fakulteta odeta v tišino, štu-
dentje tudi v teh casih nismo potihnili, am-
pak smo naš »hrup«, študij in druženja pre-
selili na spletne hodnike in predavalnice. 
Ne želim opisovati negativnih pogledov na 
situacijo, v kateri živimo, saj se lahko hitro 
znajdemo v zacaranem krogu »joj, kako bi 
bilo zdaj lepo …« Za te trenutke šele zdaj 
spoznavamo, da so bili v vseh pogledih 
velik privilegij in ne nekaj samoumevnega. 
Veliko misli sem namenila temu, kako ne 
zblazneti med štirimi stenami sobe in kako 
izkoristiti študijsko leto, ki ga nikoli ne bom 
dobila nazaj. No, jaz sem našla svoj pobeg 
izven štirih sten in veliko pobegov je ujetih 
prav med stranmi pred vami. 

Vsi pa si želimo, da bi se hrup cim prej po-
novno slišal v pravih predavalnicah in 
hodnikih; z obrazov, ki sporocajo in z gla-
sovi, ki jih ne prekinja slaba internetna po-
vezava. Do takrat pa smo vam te željne 
trenutke ujeli v novi izdaji Novega PEFero-
na. 

Urednica Krista Sedej 


Zahvala študentov UP PEF 
vsem pedagoškim in stro-
kovnim delavcem UP PEF 

 

Spoštovani pedagoški in strokovni delavci Pedagoške fakultete Univer-
ze na Primorskem, 

 

ko se je s 16. marcem, oziroma na Univerzi na Primorskem že z 9. 
marcem, pedagoški proces preselil na splet, se je tako za nas kot za 
vas nacin življenja, kot ga poznamo, kar precej spremenil. Ceprav se 
predavanja, vaje in seminarji niso vec izvajali v živo, na fakulteti, pa 
študenti menimo, da v smislu študija nismo bili prav za nic prikrajšani. 
Tako pedagoški kot tudi strokovni delavci na fakulteti ste se po svojih 
najboljših moceh potrudili, da ste nam predali v ucnih nacrtih predvide-
no znanje, pa ceprav na prilagojene, vcasih celo inovativne nacine. Ta-
krat ste morali na hitro novemu nacinu dela prilagoditi ne samo nacin 
dela, ampak tudi svoje osebno življenje, predvsem tistim, ki imate šolo-
obvezne ali predšolske otroke, ki so prav tako ostali doma, je nov nacin 
dela prinesel še dodatnih obremenitev. Vseeno ste se potrudili, da smo 
na koncu spomladanskega semestra lahko izpite, katerih vecina je bila 
izvedena na klasicen nacin, v predavalnicah, upoštevajoc priporocila 
NIJZ-ja, opravljali z isto mero prepricanosti vase kot v preteklih letih. 

 

Epidemiološka situacija nam ni prizanesla niti v novem študijskem letu, 
v katerem smo že od zacetka, pa vsaj še do novega leta bomo, spet 
prikovani pred naše zaslone. Že tako zelo obremenjujoc nacin izvajanja 
pedagoškega procesa vam je prinesel nove težave z iskanjem in izved-
bo možnosti nadomestitve vseh nastopov, hospitacij in integriranih 
praks v vrtcih, šolah in ostalih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zave-
damo se, da ste v spremembo nacina izvedbe pedagoškega procesa 
vložili veliko dela, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. 

 

Tudi mi se vsakodnevno po svojih najboljših moceh poskušamo prilaga-
jati novi realnosti. Le s sodelovanjem vseh treh gradnikov univerzitetne-
ga okolja, torej pedagoških delavcev, strokovnih delavcev in študentov, 
bomo uspeli kvaliteto študija ohraniti na kar se da visokem nivoju in cez 
nekaj casa, ko bomo dneve spet preživljali v študijskih klopeh našega 
predragega PEF-a, reci, da nam je takrat, ko je bilo najtežje, skupaj 
uspelo! Zdržimo, trudimo se po najboljših moceh, in vse se bo slej ko 
prej vrnilo v stare tirnice! Vsem vam, ki (v normalnih okolišcinah) stojite 
na drugi strani katedra ter strokovnim delavcem, ki vas študenti sicer 
vidimo poredko, a brez vas Fakulteta ne bi obstajala, pa le – NAJLEP-
ŠA HVALA! 

 

V imenu študentov UP PEF, 

Matija Jenko, 

 

Predsednik Študentskega sveta UP PEF 


Uvodnik 


NOVO UREDNIŠTVO NOVEGA PEFERONA! 

 

Kdo smo? Kako pogosto se v vsakodnevnem bombnem napadu z 
informacijami še vprašamo o tem, kaj nas resnicno zanima? Ce ne dru-
gega, je to cas, ko lahko ustvarjamo kako drugace, razvijamo projekte in 
poskrbimo, da med štiri stene sobe ne predstavljajo naš celoten svet.. 
Še bolje je, pa ce se v svet oziroma skupaj. Zanimanja smo zbirali novi 
clani uredništva Novega PEFerona, ki so se urednici Kristi Sedej novem-
bra pridružili in dopolnili širšo ekipo uredništva. S svojo prvo številko No-
vega PEFerona se predstavljajo: Krista Sedej, Eva Gabrijelcic, Matic 
Ahcin, Blaž Teršek, Nina Mohorcic in Urša Sevcnikar. 

 

In kaj nas zanima? Vse kar bi morali, moramo in bi si želeli vedeti. 


Opis ni na voljo

____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 3 


Cimprej 
nazaj na 
PEF 

 

Spoštovani študenti, spošto-
vane študentke ter ostali bralci Novega PEFerona, 

 

ko se prvi semester študijskega leta 2020/2021, ki je 
bil sicer izveden na daljavo, bliža koncu, si mocno 
želim, da bi cim prej spet zakorakali v prostore fakul-
tete. Seveda se zavedam, da to ni odvisno od nas, 
ampak od epidemiološke situacije v državi, vseeno 
pa komaj cakam trenutek, ko bo pedagoški proces 
spet mogoce izvajati v živo. Seveda pa moja želja ni 
tako goreca zaradi samega izvajanja v živo, veliko 
pomembnejši se mi zdi socialni vidik študentskega 
življenja, ki je, še posebej na naši fakulteti, zelo izrazit 
in pomemben. 

Še najbolj se mi smilijo študentje prvih in zakljucnih 
letnikov. Prvi zato, ker ne poznajo ne kolegov ne pre-
davateljev v živo, ker se še nikoli niso sprehodili po 
fakulteti in predvsem zato, ker ne poznajo vseh rado-
sti študentskega življenja v Kopru ter vsega obštudij-
skega dogajanja na naši fakulteti, drugi pa ravno za-
to, ker so vse to poznali, a jim je bilo v zadnjem letu 
študija vzeto. 


Zoom-aktiva 


Poštar, kje si? – Potujoci božicni okrasek 

 

Pa je bila spet tu- karantena! Cas, ko so se zapirale obcine, ko smo prijatelji druženja ponovno preselili na ZOOM, ko 
nismo vec vedeli kam naj se damo in ko smo Pošto Slovenije še dodatno obremenili z našo akcijo Potujoci božicni okra-
sek. 

Ideja se je porodila med telefonskim pogovorom dveh prijateljic, študentk na UP PEF, ceš, kaj bi naredili, da ne bi študen-
tje samo ždeli za racunalniškimi zasloni. Zavedali sta se, da se v praznicnem decembru študentje in zaposleni ne bomo 
vec videli na našem faksu, zato sta si izmislili projekt, v katerem sta združili ustvarjalnost, inovativnost in tradicijo. Le-to sta 
malce spremenili, saj sta si namesto pošiljanja novoletnih vošcilnic zamislili pošiljanje doma narejenih okraskov, ki bi po-
lepšali novoletne jelke študentov in zaposlenih na UP PEF. Ker pa le ideja ni dovolj, pomembna je tudi sama izpeljava ak-
cije, jima je priskocil na pomoc še en škrat. Tako so zbrali verigo kar 57. sodelujocih, ki so akcijo vzeli zelo resno: doma so 
izdelali unikatne okraske, jim priložili tudi lepa vošcila in jih preko Pošte Slovenije poslali na naslov osebe, ki jim je bila do-
locena v žrebu. Njihova naloga je bila tudi, da okrasek, ki ga prejmejo po pošti, fotografirajo in fotografijo pošljejo Študent-
skemu svetu UP PEF. Tako je iz vseh zbranih fotografij nastal kolaž, ki je objavljen na FB strani Študentskega sveta UP 
PEF. 

Organizatorji smo izredno veseli za tak odziv in se vsem sodelujocim še enkrat zahvaljujemo! 

 

Maja Humski, ŠS UP PEF 

 


Poleg vec kot 80 dogodkov letno, kar smo jih za študente ter za-
poslene na UP PEF pripravili v zadnjih letih, smo uspešno zaklju-
cili tudi dva celoletna projekta: Od PEFa do Triglava, v okviru ka-
terega smo celo leto športali in se nato v septembru 2019 povzpeli 
na Triglav ter Od PEFa do Oskarja, v okviru katerega smo se celo 
leto kulturno izobraževali ter udejstvovali, projekt pa nato v juniju 
2020 koncali z Letnim kinom UP PEF. In ceprav je v trenutku pisa-
nja tega clanka epidemija na vrhuncu, smo se v Študentskem sve-
tu odlocili, da tudi letos izvedemo celoletni projekt. Ta pa ne bo 
tako zelo tematski, kot sta bila prejšnja dva, ampak bo le neka 
pot, preko katere bomo prišli do cilja, ki smo si ga zadali in ki si ga 
(verjamem da prav vsi deležniki, vpleteni v fakultetno življenje) 
tako zelo želimo. Govorim seveda prav o vrnitvi na fakulteto in 
ponovnem snidenju »v živo«. Zato smo letos pripravili projekt, v 
katerega bomo »zapakirali« vse, kar bomo lahko, glede na veljav-
ne ukrepe za preprecitev širjenja bolezni COVID-19, izvedli. Z 
veseljem vam predstavljam projekt: 

Od PEFa do ZOOMa in nazaj! 

Kot že ime pove, se bo projekt koncal v trenutku, ko bomo lahko 
na fakulteti izvedli prvi dogodek v živo, zato lahko iskreno povem, 
da je to prvi projekt, za katerega upam, da se bo koncal cimprej ;) 

Za konec bi študentom in študentkam ter ostalim bralcem Novega 
PEFerona zaželel le še, da obdobje do trenutka vrnitve življenja v 
stare tirnice preživite zdravo, aktivno in predvsem z optimizmom, 
da bo kmalu spet vse, kot je bilo! 

 

SRECNO!! 

 

Matija Jenko, 

predsednik Študentskega sveta UP PEF 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 4 


Zvocne slike preko 
ekranov 

Fantje pojejo tudi v casu karantene 

Leto 2020 in to, v katerega smo ravnokar vstopili, nista na-
klonjeni raznim dejavnostim, ki so se nam še do nedavnega 
zdele samoumevne. Za veliko stvari smo naenkrat ostali 
prikrajšani in med temi je prav gotovo tudi zvocno muzicira-
nje in zvocna slika, ki jo ob tem lahko ustvarimo. Še vedno 
lahko prepevamo, ne moremo pa v dvo ali vecglasju istoca-
sno zapeti in oblikovati glasovnih barv, ki bi se skupaj zlile v 
nastalo celoto, zvocno sliko. In te zvocne slike v živo so 
zmanjkale vsem, tako pevcem kot tistim, ki se v svojem pro-
stem casu niso ukvarjali z zborovskim petjem. Nekje sem te 
dni zapisala, da ima petje, tako kot to tudi sama cutim, zdra-
vilno vibracijo, ki lahko med ljudi prinese upanje, zdravje in 
družbeno ravnovesje. Vse to smo z nastalo zdravstveno 
situacijo, ko nam je bilo skupinsko vecglasno petje in har-
monije, ki jih ob tem lahko ustvarjamo, onemogoceno, izgu-
bili. In fantje Fantovskega pevskega zbora UP PEF niso pri 
tem nobena izjema. 

Ob prvi prepovedi druženja smo se dobivali preko videokon-
ferencnega sistema ZOOM. Dogovorili smo se, da se bomo, 
kot je to takrat naredila vecina glasbenih skupin, posneli. 
Vendar fantje niso želeli narediti enega novega posnetka, 
da bi bilo videti, kako pojemo na videokonferencnem siste-
mu, tako kot ostali sestavi, ampak so želeli biti edinstveni in 
so iz posnetkov naših predhodnih nastopov naredili doku-
mentarni film kratke zgodovine zbora. Spisali smo scenarij 
in vsakemu dolocili nalogo, za katero mislim, da smo jo zelo 
dobro izpeljali in jo je mogoce videti v filmu na povezavi 
https://www.youtube.com/watch?v=yKjYARATMrY. 

Tudi v tem študijskem letu se vsak teden spletno srecuje-
mo. Fantje se ne želijo sami doma uciti parta predvidene 
pesmi. Morda tudi zaradi tega, ker ne vemo, ali se bomo v 
letošnjem letu še dobili, da bi lahko nauceno skupaj zapeli. 
Niti ne moremo enaciti skupinskega petja s samostojnim 
petjem za kamero ob ugasnjenem zvocniku. Zato se s fanti 
pogovarjamo. Poleg zborovskih tem, ki se v našem pogovo-
ru pojavljajo, in ogledov razlicnih posnetkov, ki so nastali ob 
razglasitvi epidemije (tukaj mislim na izpeljavo revije Pri-
morska poje 2020, na kateri smo sodelovali s krajšim po-
snetkom, ki si ga lahko ogledate na povezavi https://
www.youtube.com/watch?v=EoW0BgeXYN4), smo si 
ogledali tudi dokumentarni film skladatelja Marjana Vodo-
pivca, ki je nastal ob 100. obletnici njegovega rojstva. Vidim 
in cutim, da fantje pogrešajo druženje in skupinsko muzici-
ranje, pogrešajo norcije, ki jih lahko pocnemo v glasbeni 
ucilnici, ko smo skupaj. Morda ne cisto vsako sredo, se pa 
pogosto zgodi, da smo na ZOOM-u pozno v noc, celo v ju-
tro naslednjega dne. 

Kot vidim, ste ravno mladi izgubili najvec. Druženje, osamo-
svajanje, delo, žuri, petje … In to poskusimo na naših sre-
canjih vsaj malo nadomestiti. Jaz sem v casu, ko sem bila 
vaših let, to tudi doživela. Moja mama mi je v casu študija 
veckrat rekla, naj se zdivjam, dokler to lahko še pocnem. In 
ubogala sem njen nasvet, zato tega morda sedaj toliko ne 
pogrešam, saj vsako življenjsko obdobje prinaša svoje care, 
ki jih je potrebno doživeti. Verjamem, da naša druženja niso 
niti senca tistega, kar mladi sedaj potrebujete, ampak ko se 
dobimo, beseda tece o marsicem, a vse ostane na ZOOM-u 
le za nas. Ob naših druženjih v tem študijskem letu pa pri-
pravljamo še … Kar pa naj ostane še skrivnost … ;-) 

Prof. UP PEF Barbara Kopacin 


Kultura kulture 


Dekliški pevski 
zbor letos bolj 
alternativno 

Kakor vse dejavnosti in krožki na fakul-
teti, se je tudi Dekliški pevski zbor mo-
ral prilagoditi novim razmeram. Glede 
poteka vaj in dejavnosti, ki so jih v tem 
letu izvajale, sem povprašala eno od 
clanic zbora - Sofijo Gergolet. Ta mi je 
zaupala: »Letos zaradi koronavirusa 
vse poteka malo bolj alternativno«, am-
pak so pevke kljub temu ostale v kon-
taktu z zborovodkinjo Andrejo Štucin 
Cergol. Ta jim je v e-ucilnicah posre-
dovala note in vse potrebno za vajo 

od doma. Nekajkrat so se vse skupaj 
preko konfe-
rencnega 
sistema Zoom 
srecale in Sofi-
ja pravi, da je 
bilo takrat naj-
lepše, saj so 
se lahko med 
sabo videle in 
klepetale, ce-
prav zgolj pre-
ko zaslona. 
Andreja jih je nato presenetila s tem, 
da bodo zapele vencek božicnih pesmi, 
nad cemer so bile zelo navdušene. 

 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 5 


ŠKRATI IZ PEFTEATRA 

 

Verjetno se zdaj ne spomnite vec, kaj ste pocel zadnji vikend, preden smo bili 
potisnjeni v svoje regije, obcine in domove, clani PEFteatra pa se še zdaj spo-
minjamo zadnjega vikenda, ko smo uspešno zakljucili dvodnevne intenzivne 
vaje in tako z eno nogo že stopili na oder. Našo predstavo, ki smo jo priredili 
po radijski igri Mateje Perpar z naslovom Analiza, smo tako odložili do nadalj-
njega, ko bomo lahko spet vsi dihali skupno atmosfero gledališca. 

Je pa res, da navdušenci gledališca ne pocivamo, na voljo nam je kar nekaj 
zanimivih predavanj in projektov, prav tako pa nam je bila v decembru ponuje-
na priložnost, da se preizkusimo tudi v Zoom predstavi. Kot izziv smo si zasta-
vili mogoce najbolj kriticne gledalce – otroke. Povabljeni smo bili namrec, da 
popestrimo božicni cas za otroke zaposlenih na fakulteti in univerzi. Pet clanov 
PEFteatra je takoj zagrizlo v projekt in pricelo se je razmišljanje o vsebini ter 
seveda tudi o novi podobi »gledališca«, ki predstavlja za igralca in gledalca 
kar nekaj omejitev. Ko smo usvojili pluse in minuse videokonferencnega siste-
ma Zoom, smo zaceli raziskovati razlicne božicne like in pravljice. Tako smo 
clani PEFteatra našli škratovske kape in si nadali nagajivo, uporniško, trdogla-
vo ali zaspano osebnost škrata, ki je prav tako v duhu razmer zacel delati od 
doma. Škrat Ahculin, škrat Kristulin, škrat Uršulin in škrat Evulin so spoznali 
pomen obdarovanja s pomocjo pisateljice Pije, ki je škratom in otrokom pre-
brala pravljico o »rdecem paketu, ki prinaša sreco.« Clani PEFteatra upamo, 
da smo jo v domove otrok prinesli tudi mi … Pa cetudi le preko ekranov. 

Krista Sedej 

 


To je potekalo tako, da so se slikale v ob-
jemu domace božicne idile in vsaka v svoji 
tonaliteti posnele vencek božicnih pesmi. 
Iztok Cergol in naš vsestranski diplo-
mant Lovrenc Habe sta posnetek pripravi-
la in obdelala, punce pa so bile z izdelkom 
in s svojim delom zelo zadovoljne. 

Za konec pa mi je Sofija še prišepnila, da 
se sedaj dogovarjajo, da bodo sodelovale 
v projektu, ki pa bo za zdaj ostal še skriv-
nost - glavno vlogo pri temu pa ima Maru-
ša Pipan. 

To mi je vzbudilo zanimanje, zato sem o 
tem seveda povprašala še Marušo – po-
vedala je, da je projekt pravzaprav festival 
srecanja pevcev z imenom Evropa Cantat. 
Vsako leto se odvija na drugi lokaciji, po-
tekajo pa delavnice, ki jih vodijo vrhunske 
zborovodje s celega sveta. Ta festival bo 
letos julija v Ljubljani in njihovi zborovodki-
nji Andreji se je zdela to odlicna priložnost 
za punce, zato jih želela navdušiti z idejo 
o sodelovanju . Maruša se je zato odloci-
la, da bo šla na informativni sestanek. 
Poudarila je, da njihova udeležba še ni 
zagotovljena, saj imata virus in motivacija 
ostalih pevk pri tem še vedno zelo veliko 
vlogo in se do poletja lahko zgodi še mar-
sikaj. Tudi drugi projekti in festivali za de-
kliški pevski zbor zaenkrat ostajajo še 
»megleni«, saj ne vedo, kaj bo prihodnost 
z virusom prinesla. Tudi one upajo, da se 
bodo lahko kmalu videle v živo, kaj male-
ga poklepetale, pridno vadile in nam kaj 
veselega zapele. 

Eva Gabrijecic 


Kultura kulture 


V ATRIJU PRED FAKUL-
TETO SE SKRIVA 

CASOVNA KAPSULA 

 

Cisto vsak, ki stopi skozi vrata Pedagoške 
fakultete, gre mimo spomenika, ki je po-
stavljen kot spomin uciteljem, ki so obnav-
ljali slovensko šolo v Istri v letih od 1945-
1955. 


Na dvorišcu oz. v atriju pred pedagoško fakulteto je rocno izdelan kip, ki je bil 
narejen pod vodstvom znanega kiparja Janeza Lenassija, prihodnje leto, torej 
leta 2022, pa bo minilo 20 let od postavitve. Kip iz sivega istrskega kamna so 
izdelali mladi udeleženci raziskovalnega tabora z naslovom Dnevi ustvarjalnih 
otrok in mladine. 

 

Na slovesnosti, ki je bila 25. februarja 2003, je bilo tudi preko 50 uciteljev, ki so 
v Istri delovali v letih po vojni. Slednji so mlade ljudi, ker seveda ni bilo šol, ucili 
v zasilnih prostorih, kot so kmecke hiše in barake, ki so bile pogosto brez vode 
in elektrike. Vec o tem si lahko preberete v knjigi Pricevanja, ki je izšla leta 
1997. Številni mediji so pisali o tej slovesnosti, nihce pa ni zapisal, kar nam je 
uspelo izvedeti iz zaupnih virov, da se pod spomenikom skriva casovna kapsu-
la, v kateri so zapisana pricevanja uciteljev, ki so ucili v letih po vojni. 

 

Lovrenc Habe, Foto: Arhiv Marije Mahne 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 6 


Doc. dr. Kiswarday je povabila študente razlicnih smeri 
UP PEF k sodelovanju v projektu »Sodelovalno poucevanje 
v prvi triadi«, ki je nastal v okviru javnega razpisa 
»Študentski inovativni projekti za družbeno korist«. Naše 
delo v razredu je temeljilo na sodelovanju z razrednimi uci-
telji z namenom opolnomocenja vseh ucencev, posebej 
ucencev s posebnimi potrebami. Da smo študentje lahko bili 
deležni tako pomembnega projekta, smo hvaležni predvsem 
vodji le-tega, doc. dr. Vanja Riccarda Kiswarday, in naši ne-
kdanji asistentki na UP PEF ter strokovni mentorici Moniki 
Kuntner, mag. prof. inkl. ped. Preizkusili smo se v vlogi stro-
kovnih delavcev v razredu in sodelovali z razredno uciteljico. 
Moci smo združili študentje Pedagoške fakultete iz Kopra, iz 
študijskih programov Pedagogika, Inkluzivna pedagogika in 
Razredni pouk ter študenta Strojne fakultete iz Ljubljane. 
Kako lahko ti dve fakulteti delujeta skupaj v pedagoškem 
procesu? Z lahkoto. 

Povabljeni smo bili v projekt, dobili smo osnovno šolo, na 
kateri smo izvajali razlicne dejavnosti in se soocili z ukrepi 
zoper epidemijo, ki oznacuje leto 2020. Ampak! Skupina je 
verjela v pozitiven izid in v tem casu smo si uspeli vtisniti v 
spomin same lepe trenutke. Ekipa (tako lahko poimenujem 
našo pisano drušcino, saj smo na vsakem koraku skupaj 
iskali rešitve) si je enakopravno porazdelila vloge. Nekaj nas 
je delalo timsko z razredno uciteljico v razredu, nekateri pa 
so od doma pripravljali bogata gradiva, ki smo jih pokazali in 
uporabili v praksi. Delovali smo v slogu: »Naredimo najbolj-
še, kar znamo in zmoremo v dani situaciji.« 

Zagotovo ste se kot študentje v casu pedagoške prakse 
srecali z raznolikimi izzivi v razredu. Ta je pisan, kot je pisan 
cvetoc pomladni travnik. Naš poklic pa klice po tem, da zali-
vamo vsako seme, ki vzklije, in da se razvije v najlepši cvet. 

Delo, ki smo ga izvajali na šoli, je bilo usmerjeno ravno k 
temu. Morda ste že pomislili, da bi bila druga uciteljica do-
brodošla ne le v prvem, pac pa tudi v drugem in tretjem raz-
redu. Osebe, ki smo delale na šoli skupaj z razredno ucitelji-
co, smo bile Natalija Bukovec, Sabina Požun, Janja Vranjek, 
Julija Lober, Neža Zidanic in Kristina Pirc. 

Skupno poucevanje uciteljice in inkluzivne pedagoginje je 
namenjeno zadovoljevanju razlicnih vzgojno-izobraževalnih 
potreb, ki jih imajo ucenci v inkluzivnih oddelkih. Gre za 
skupno nacrtovanje in soustvarjanje pouka obeh uciteljev z 
namenom, da se pripravi diferenciran pouk glede na potrebe 
posameznih skupin ucencev s posebnimi potrebami. Pouk 
smo nacrtovali glede na njihove prioritete in uporabili razlic-
ne oblike sodelovalnega poucevanja. Naša naloga je bila, 
da skupaj z uciteljico nacrtujemo ucni proces in izvedemo 
razlicne zanimive dejavnosti v skladu s šestimi oblikami so-
delovalnega poucevanja. 

Ucitelj je bil odgovoren za pregled nad izvajanjem ucnega 
nacrta in doseganje ciljev ter ustrezen tempo poucevanja. 
Študentje pa smo pri sodelovalnem poucevanju pozornost 
namenili OPP. Poskrbeli smo za prilagoditev ucne vsebine 
ucencem na nacin, ki je njim bolj razumljiv. Pri tem se upoš-
teva ucenceve specificne znacilnosti in poišce pot do zna-
nja, ki mu je najbolj ustrezna. Ob tem drugi ucitelj natancno 
spremlja ucno delo vsakega ucenca in je usmerjen v njego-
vo uspešnost. Za vsak teden smo se z uciteljico predhodno 
domenili o obravnavi ucne snovi. Glede na snov, smo obli-
kovali najbolj ustrezno obliko poucevanja in si porazdelili 
delo. Po naši presoji je sodelovalno poucevanje koristno za 
OPP, saj so deležni vec pozornosti in usmerjanja pri šol-
skem delu, pa tudi spodbud. 

V razredu, kjer sem sodelovala z uciteljico je imel eden od 
ucencev slabo koncentracijo. Hitro ga je zmotil kakšen dra-
žljaj in lahko smo del ure posvetili samo njemu. Ko so ucen-
ci samostojno reševali šolske naloge v delovnem zvezku, 
sem k omenjenemu decku po potrebi prisedla in ga spodbu-
jala pri reševanju problemov. Na koncu šolskega leta se je 
izkazalo, da je imel ucenec vecjo koncentracijo pri reševa-
nju šolskih nalog. Omenjen primer je ena od prednosti so-
delovalnega poucevanja. 

Naše delo je bilo polno lepih trenutkov in ti so se nam vtisnili 
v srce. O tem pricajo tudi risbe ucencev, ki so nam bile na-
menjene. 

Del ekipe, ki je delala od doma, je pripravljala raznolika gra-
diva. Za ta del sta poskrbeli predvsem Maja Rejc in Maja 
Pak. Seveda smo bili med seboj povezani tako tisti, ki smo 
delali prak-
ticno v raz-
redu, kot 
tisti, ki so 
delali iz 
svojega 
najudob-
nejšega 
domacega 
naslonjaca. 
Informacije 
so tekle 
med nami 
in tako se 
je spletla 
mocna ne-
vidna vez med nami. Z odlicnimi in predvsem zavzetimi so-
delavkami na osnovni šoli smo iskali, kaj naši ucenci najbolj 
potrebujejo, kaj je tisto, kar bi ucencem olajšalo ucenje raz-
nolike ucne snovi v prvi triadi. Tako smo dobili razlicne od-
govore in nekatere od njih sta pripravila prav študenta Fa-
kultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (z dodiplomskega 
študijskega programa Filip Jure Vuzem in Vid Zuljan s podi-
plomskega študijskega programa). Pripravila sta pripomo-
cek, ki sta ga natisnila s 3D tiskalnikom. Ja, to je racunalo, 
sestavljeno iz osmih kosov. Namenjeno je utrjevanju razlic-
nih racunskih operacij pri matematiki. Ucenec lahko samo-
stojno sestavi racun povezan s seštevanjem, odštevanjem, 
množenjem, deljenjem ali rabo matematicnih pojmov neena-
kosti (vecje, manjše in je enako). Pripomocek je uporaben 
predvsem za ucence, ki spadajo med tiste, ki se najbolje 
ucijo na kinesteticen nacin. 

Ob pogostih videokonferencnih srecanjih smo pregledovali 
delo in nacrtovali, kako lahko še bolj izpopolnimo naše po-
slanstvo. Trud je bil poplacan. Naše delo se je obrestovalo 
in želje so se nam izpolnile, saj je ekipa vztrajno verjela va-
nje. Takšno vodilo naj ostane tudi za naprej. Vsem nam. 

Ce bi imeli še eno željo, je ta, da bi sodelovalno poucevanje 
zacvetelo po slovenskih šolah, tako kot je zacvetel ZOOM v 
preteklem šolskem letu. Naj se izvaja, naj bo koristno. Za 
vse. Za ucence z in brez posebnih potreb, pa tudi za ucite-
lje, ki bodo imeli v razredu še eno strokovno sodelavko. 

 

Kristina Pirc 

 

 


Projektno na PEF-u 


Dve uciteljici v razredu tudi 

po prvem razredu? 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 7 

 
Ideja za projekt Reagiraj! Nisi sama – nisi sam se je porodi-
la zaradi zaznavanja manka znanja na podrocju nasilja in z 
njim povezanih preprecevalnih praks. Kot študentke razlicnih 
pedagoških smeri, smo namrec ugotovile, da se s pojavnimi 
oblikami nasilja pri svojem delu pogosto srecujemo, obenem 
pa smo spoznale, da nimamo potrebnih znanj in izkušenj, da 
bi v dani situaciji primerno ukrepale. Ravno iz navedenih 
razlogov smo skupaj z asistentom Markom Gavriloskim pri-
celi snovati projekt, ki bi pri soocanju z nasiljem opolnomocil 
tako nas kot naše študijske kolege. Želeli smo, da je znanje, 
ki ga tekom projekta pridobivamo same, dosegljivo vsem, 
predvsem pa smo na tem mestu ciljali na ozavešcanje naših 
“stanovskih kolegov”. Menimo namrec, da lahko le z oza-
vešcanjem in pridobivanjem izkušenj ter znanj družbo 
senzibiliziramo in skupaj gradimo proti-nasilno platfor-
mo. Kasneje smo s pomocjo doc. dr. Mateje Marovic in Mar-
ka Gavriloskega asist. projekt uspešno prijavili tudi na razpi-
su sklada Študentskih inovativnih projektov za družbeno ko-
rist (ŠIPK). V okviru izvajanja projekta pod okriljem ŠIPK pa 
smo le-tega izvajali skupaj z Društvom za nenasilno komuni-
kacijo. 

Naša želja je bila nasloviti problematiko nasilja nad in med 
otroki v okviru družine, pa tudi znotraj vzgojno-
izobraževalnih institucij. Problematiko nasilja smo želeli 
obravnavati celostno; skozi prizmo medosebnih, institucio-
nalnih in strukturnih razmerjih v šoli, družini, skupnosti in 
širši družbi. Želeli smo opredeliti in nadalje tudi “misliti” nasi-
lje v okviru referencnih teoreticnih konceptov, hkrati pa tudi 
družbenih vrednot ter vzgojno-izobraževalnih norm in ciljev, 
ki jih kot bodoci pedagoški delavci moramo gojiti, zastavljati 
in dosegati. Tekom projekta smo bili študentje Univerze na 
Primorskem aktivni na vec razlicnih podrocjih. Z delom smo 
priceli na fakulteti in se kasneje (zaradi epidemije covida-19 
in posledicnega zaprtja fakultete) preselili na videokonfe-
rencni sistem ZOOM. Pod okriljem Študentskega sveta Pe-
dagoške fakultete Univerze na Primorskem in kasneje tudi 
sklada ŠIPK smo organizirali predavanja gostujocih strokov-
njakov, ki se pri svojem delu soocajo z obravnavo razlicnih 
vrst nasilja. Skupno smo tako izvedli osem gostujocih preda-
vanj. Ta so bila namenjena študentom Univerze na Primor-
skem pa tudi širši javnosti. Vecji domet ljudi smo dosegli 
prav v casu epidemije in posledicnega zaprtja države, ko 
smo bili primorani izvedbo preseliti na splet. 

Predavanja, ki so bila v okviru projekta Reagiraj! Nisi sama – 
nisi sam izvedena v lanskem študijskem letu: 

. Pojavne oblike nasilja in izkušnje šolske svetovalne 
delavke – Katarina Gradišar Siefert (25. 11. 2019). 
. Konceptualna in strukturna opredelitev nasilja – Polona 
Greif (11. 12. 2019). 
. Zakonodajnopravni vidiki družinskega in strukturnega 
nasilja – Dubravka Hrovatic (7. 1. 2020). 
. Otrok v stiski in vloga pedagoških delavk_cev – mag. Ma-
teja Štirn (19. 2. 2020). 
. Medvrstniško in spletno nasilje v obdobju mladostništva – 
Tina Pivec (3. 3. 2020). 
. Nasilje, družina in šola – Katja Zabukovec Kerin (8. 6. 
2020, spletno predavanje preko ZOOM). 
. Nasilje v vzgojno-izobraževalnih zavodih – Damjan Habe 
(16. 6. 2020, spletno predavanje preko ZOOM). 
. Zaporski sistem in pojavne oblike nasilja v njem – dr. Da-
nijela Mrhar Prelic (24. 6. 2020, spletno predavanje preko 
ZOOM). 


V okviru izvedbe projekta pod okriljem ŠIPK smo oblikovali 
tudi spletno stran (reagiraj.com), v prvi vrsti namenjeno otro-
kom in pedagoškim delavcem. Ideja zasnove spletne strani 
so bili t.i. “paketi prve pomoci”, ki so obvezna oprema vsake-
ga avtomobila. Sami smo jih preimenovali v “korake prve 
pomoci” in glede na vrsto nasilja opredelili: pojavne oblike, 
znake ter društva in organizacije, na katere se žrtev ali ocivi-
dec lahko obrneta. Za posamezno vrsto nasilja smo zbrali še 
literaturo in video vsebine, ki jih pedagoški delavci lahko 
uporabijo pri svojem delu oz. pri ozavešcanju o pojavnih 
oblikah nasilja. V casu izvajanja projekta pod okriljem ŠIPK, 
smo bili clani projekta deležni tudi izobraževanj s strani 
Društva za nenasilno komunikacijo (DNK). Za nas so preko 
videokonferencnega sistema ZOOM pod okriljem gospe Moj-
ce Žitko izvajali razlicna spletna izobraževanja. Ta so bila 
prilagojena našim željam, strokovna in zasnovana tako, da 
so zapolnila manko v našem znanju pri zaznavanju ter pre-
precevanju nasilja. Prav tako smo že na samem zacetku 
delovanja projekta vzpostavili dve socialni omrežji - na Fa-
cebooku nas najdete pod imenom: Reagiraj! Nisi sama – nisi 
sam, na Instagramu pod imenom Reagiraj. Ti dve platformi 
nam služita kot prostor za ozavešcanje o pomembnosti 
nicelne tolerance do nasilja v družbi, prav tako pa z njuno 
pomocjo promoviramo gostujoca predavanja in sorodne do-
godke. 

Sploh pa smo pozitivno plat socialnih omrežij spoznali v ca-
su prve karantene, ko so bila le-ta naš edini stik s ciljno 
publiko. Prav tako se je v tem obdobju povecalo število pri-
merov nasilja v družini. Tudi predsednici društva DNK in 
SOS sta opozarjali, da je primerov veliko, dejanskih prijav 
policiji, pa zelo malo. Na tem mestu smo se odlocili uporabiti 
svoje že vzpostavljene platforme na socialnih omrežjih in 
preko njih osvešcati ne samo bodoce pedagoške delavce, 
pac pa tudi širšo javnost. Tovrsten nacin dela nam je dal kar 
nekaj iztocnic za nadaljevanje projekta v prihodnje. Menimo, 
da moramo kot družba postati še bolj senzibilni na zaznava-
nje nasilja, za doseganje nicelne tolerance do le-tega. Na 
zacetku projekta je bil naš cilj opolnomociti bodoce pedago-
ške delavce, da bomo znali ob soocanju z nasiljem ustrezno 
in pravocasno reagirati predvsem v samih vzgojno izobraže-
valnih institucijah. Z izobraževanjem na daljavo in novostmi, 
ki ga to prinaša, pa želimo pedagoške delavce opolnomociti, 
da bodo znali ukrepati in stati otroku ob strani tudi ko osebni 
stik ni 
mogoc. 

 


Projekt Reagiraj: Nisi sama - nisi sam 


Projektno na PEF-u 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 8 


V novembru smo v ta namen pripravili video, s katerim želi-
mo tako pedagoške delavce kot širšo javnost seznaniti z 
rabo mednarodnega znaka, s katerim oseba nakaže, da je 
žrtev nasilja v družini. Hkrati smo predlagali tudi sprejetje 
protokola, s katerim bi lahko pedagoški delavci ob zaznavi 
nasilja nad otrokom pravocasno in ustrezno reagirali v smeri 
pomoci žrtvam nasilja. Pomembno se nam zdi informiranje, 
ozavešcanje in opolnomocenje pedagoških delavcev ter tudi 
ostalih služb pomoci (centri za socialno delo, zdravstvene 
organizacije, policija, društva ter organizacije s podrocja pre-
precevanja nasilja idr.), da bi v reakcijskem trikotniku lahko 
pravocasno, ustrezno in povezovalno reagirali tudi v prime-
rih nasilja, ki ga zaznamo na daljavo (primeri šolanja na da-
ljavo). Ravno šolanje na daljavo ponovno odpira polemike 
nevidnih in spregledanih otrok, ko morajo biti pedagoški de-
lavci pazljivejši, saj lahko stisko in klic na pomoc pri posa-
mezniku hitreje spregledajo ali pa ga ne vidijo. Ob tem se 
zavedamo tudi številnih pomislekov, zaradi katerih tovrstni 
znak ne bi bil uporaben, a hkrati predstavlja še dodatno 
možnost, ki jo lahko žrtve izkoristijo. Seveda pod pogojem, 
da je ucencem, dijakom in pedagoškim delavcem ustrezno 
predstavljen kot možnost klica na pomoc. 

Na tem mestu priporocamo vkljucitev strokovnjakov s števil-
nih podrocij, ki bi pripoznali ta znak kot eno od možnosti kli-
ca na pomoc in podali strokovne podlage za sprejetje proto-
kola ob zaznavi nasilja nad otroki na daljavo (ceprav lahko 
osnovo predstavlja protokol, ki ga uporabljamo v obicajnih 
razmerah in so vzgojno-izobraževalni zavodi z njim že sez-
nanjeni). Ta poziv smo naslovili tako na pristojna ministrstva 
kot tudi na vse izobraževalne institucije v Sloveniji, društva 
in nevladne organizacije s podrocja preprecevanja nasilja ter 
ostale, ki lahko kakorkoli pomagajo, informirajo in ozavešca-
jo svojo ciljno publiko ter tudi širšo javnost. Ob tem smo po-
zvali tudi vse pedagoške delavke in delavce, da svoje ucen-
ce, dijake in študente informirajo o pojavnosti in oblikah na-
silja ter jih obvestijo o tej možnosti klica na pomoc. Pri tem 
velja poudariti resnost znaka, ki se v nikakršnem primeru ne 
sme zlorabiti, saj ne želimo, da izgubi pomen in svojo vre-
dnost. Video si lahko ogledate na naši Facebook strani Rea-
giraj! Nisi sama – nisi sam. 

Prav tako smo se v casu karantene odlocili, da ne bomo 
naslavljali vec samega pedagoškega delavca, ki ga k prijavi 
nasilja veže poklicna dolžnost, pac pa pedagoškega delavca 
kot odgovornega državljana, ki je zgled in spodbuda ostalim 
ter nasilja v nikakršni obliki ne tolerira in ob zaznavi ukrepa. 
Tako smo na socialnih omrežjih priceli tudi s kampanjo 
#reagirajvcopatih s katero želimo cim širši krog ljudi spodbu-
diti in opolnomociti, da reagira iz udobja lastnega doma. Ide-
ja kampanje temelji na vzpodbujanju odgovornosti za prijavo 
nasilja pa tudi na ozavešcanju in opolnomocenju žrtev, da 
pomoc obstaja, ter informacijah, kje in kako jo poiskati, na 
koga se obrniti. 

V tem duhu smo zasnovali tudi gostujoca predavanja v leto-
šnjem študijskem letu. Prvo izmed njih se je odvilo 6. januar-
ja. Predavateljica Katarina Gradišar Seifert, socialna peda-
goginja, je z nami spregovorila o pereci problematiki 
“nevidnih otrok v casu epidemije”, o spregledanih stiskah za 
štirimi stenami, o nasilju, ki ga je sedaj še težje opaziti in 
prepreciti ter o ostalih stiskah, ki jih otroci v trenutni situaciji 
doživljajo. V mesecu februarju se bodo gostujoca predava-
nja navezovala na tematiko duševnega zdravja, saj zagovar-
jamo, da gresta skrb za duševno zdravje in dobro opravlja-
nje pedagoškega dela z roko v roki. Vseh projektnih aktivno-
sti, ki smo si jih zadali do sedaj, zagotovo ne bi bilo možno 
izpeljati brez utecene ekipe in spodbudnih besed ter predlo-
gov mentorjev. Složno delovanje in sodelovanje celotne eki-
pe je ves cas poganjalo kolesje projekta. Še posebej pa smo 
ponosni na dejstvo, da ta ostaja aktiven tudi po uradnem 
zakljucku projektnih aktivnosti s strani ŠIPK. Da bomo lahko 
še najprej širili svoje poslanstvo in gradili temelje za svet z 
nicelno toleranco do nasilja. 

Lucija Selinšek 

V projektu sodelujoce študentke: Sara Al-Daghistani, Andre-
ja Krapež, Nina Kržic, Špela Bencina in Lucija Selinšek 


Projektno na PEF-u 


PROJEKT ERASMUS: KAJ PA 
ZDAJ? 

V letu 2020 smo se soocili z epidemijo koronovirusa, ki je 
spremenila življenje študentov in zaposlenih na fakulteti. 
Tudi leto 2021 je leto omejitev in izolacij, zato v nadaljevanju 
predstavljamo sedem najbolj pogostih vprašanj in odgovorov 
o mobilnosti študentov v okviru programa Erasmus+. 

 

V casu epidemije poteka študijski proces na daljavo s 
pomocjo razlicnih tehnologij (M Teams, Zoom ipd.). 
Kako pa je z mobilnostjo študentov v projektu 
Erasmus+? 

Študenti, ki so se odlocili za mobilnost, so integrirani v štu-
dijski proces, kar pomeni, da predavanja in vaje poslu-
šajo na daljavo oz. v kolikor je omogoceno na lokaciji 
univerze/fakultete. 

Kakšne so morebitne spremembe pri izpeljavi mobilno-
sti v obdobju pandemije? 

Vecjih sprememb ni. Študenti, ki se odlocijo za izmenjavo 
oz. pridejo na mobilnost, morajo upoštevati omejitve 
države in institucije (karantena, maske ...). 

Ali so pogoji za prijavo na izmenjave spremenjeni? Ka-
tere so spremembe, na katere morajo biti študentje 
pozorni? 

Ni sprememb. 

Študent se je prijavil na izmenjavo. Med cakanjem na 
zacetek izmenjave je država razglasila epidemijo. 
Kako je s statusom prijave na izmenjavo? 

V primeru, da se spremenijo pogoji, torej ga država ali insti-
tucija ne sprejmeta, izmenjava odpade. 

Med izvajanjem mobilnosti zaradi poslabšanja epidemi-
oloških razmer v državi, v kateri študent prebiva, ga 
institucija pošlje domov. Ali dobi povrnjene stroške 
za to obdobje? Ali po preklicani epidemiji nadaljuje 
z mobilnostjo? 

Da, študent prejme sredstva za to obdobje, in sicer ko je bil 
fizicno v tuji državi (seveda z ustreznimi dokazili gostu-
joce institucije). 

Ali lahko nedokoncano izmenjavo preko programa 
ERASMUS+ nadaljuje, ce se situacija izboljša? Lah-
ko potuje? 

Naceloma lahko, potrebno se je dogovoriti s koordinatorico 
na fakulteti. 

V letošnjem letu je Velika Britanija odstopila iz Evropske 
unije. Kako je z izmenjavami v Veliki Britaniji po 
brexitu? 

Mednarodne izmenjave v okviru programa Erasmus+ v Veli-
ko Britanijo niso vec možne. 

Blaž Teršek 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 9 


Prostovoljstvo 


… v casu pandemije 

Trenutne okolišcine, v katerih so šole zaprle svoja vrata in vzpostavile izobraževanje na daljavo, predstavljajo velik izziv 
za vse, tako za ucence, ucitelje, vodstva šol in tudi starše. Kljub pomanjkljivi pripravi v casu pred krizo je takoj po zaprtju 
šol Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pristopilo k uvedbi pouka na daljavo, pri cemer se je izobraževalni 
sistem, glede na razmere, preselil na splet. Samo ucenje na daljavo predstavlja nov izziv tako za ucence, ucitelje in 
starše ter od njih zahteva oziroma v doloceni meri pricakuje velike prilagoditve. 


Sredi marca se je za vse vzgojno-izobraževalne institucije 
pricelo nepredvidljivo obdobje, ko so se morali vsi zavodi v 
zelo kratkem casu seliti na daljavo. Tako smo se morali 
udeleženci vzgojno-izobraževalnih institucij prilagoditi na-
stali situaciji. Študentje smo študij preselili na ekrane naših 
racunalnikov. Ceprav se nam je bilo nam na nov nacin izo-
braževanja težko privaditi, se moramo zavedati, kako težko 
mora biti šele ucencem po osnovnih šolah, katerim so do-
mace dnevne sobe postale ucilnice, ucitelji liki na ekranih in 
starši navzoci ucitelji. Dejstvo je, da je bilo veliko otrok pre-
pušcenih samemu sebi. Otroci, ki so sami doma in niso de-
ležni pomoci s strani staršev, ali pa jim sam proces ucenja 
na daljavo ne odgovarja, nimajo ustrezne opreme za samo 
komunikacijo s šolo, ne odnesejo veliko od pouka, prav tako 
se kaže velika pomanjkljivost ucne motivacije. Tem otrokom 
šolanje na daljavo predstavlja še vecje breme, kar je opazilo 
tudi veliko uciteljev in strokovnih delavcev, ki so se odlocili s 
pedagoškimi fakultetami vzpostaviti projekt, s katerimi bi 
pomagali otrokom na daljavo – projekt prostovoljstva. 

Iz ideje se je na naši fakulteti ustvarila Facebook stran, v 
kateri smo vkljuceni vsi študentje, ki smo bili pripravljeni 
pomagati. Prvic smo bili obvešceni o pomoci na daljavo že v 
zacetku aprila. Odzivnost študentov je bila zelo hitra. V pr-
vem letu nas je bilo okoli 20, z novim šolskim letom pa je 
število sunkovito naraslo na 90 prostovoljcev. Seveda vseh 
90 prostovoljcev ne pomaga pri ucenju na daljavo, nekateri 
tudi pomagajo v domovih za ostarele, kot varuške otrokom, 
ki doma nimajo staršev ali celo poucujejo v odprtih šolah. 
Prostovoljstvo prinaša veliko novih kompetenc, hkrati pa 
tudi dodatno pedagoško prakso. Sedaj, ko ne moremo fizic-
no opravljati prakse v šolah, ta alternativa nam nudi mož-
nost ne samo, da se nam na tak nacin prizna pedagoška 
praksa, temvec predvsem, da v tem letu pridobimo znanje, 
izkušnje, ki so nam bile vsem zaradi epidemije odvzete. 
Projekt na naši fakulteti sedaj poteka že drugo leto, obeležili 
so ga tudi na akademskem zboru Univerze na Primorskem, 
Pedagoške fakultete, v sredini decembra, kjer smo bili pro-
stovoljci deležni pohval in priznanj. 

 

Naša pedagoška fakulteta je tudi prva fakulteta v Sloveniji, 
ki se bo z naslednjim šolskim letom 2021/2022 vkljucila v 
program MEPI. 7. decembra smo imeli prostovoljci sreca-
nje, kjer je naša fakulteta prejela licenco, s katero se uradno 
v drugem letu pridružuje programu. MEPI -Mednarodno 
priznanje za mlade je svetovno vodilni program namenjen 
mladim med 14. in 25. letom starosti, v okviru katerega se 
spopadajo z izzivi in dosegajo osebne dosežke, ki so jim 
tudi mednarodno priznani. Program je opisan kot netekmo-
valen in edinstven, saj je namenjen spodbujanju svojih last-
nih aktivnosti, zastavljanju osebnih izzivov, ki si jih po svo-
jem tempu zastaviš in jih premagaš - kot nagrado za dose-
žene cilje prejmeš priznanje mednarodne veljave. Po svetu 
se program predstavlja kot “The Duke of Edinburgh’s Inter-
national Award”. Njegova ustanovitev sega v leto 1956, pod 
vodstvo vojvode Edinburškega. Takrat je v programu sode-
lovalo preko 9 milijonov mladih iz vec kot 140 držav. Sedaj 
MEPI v številnih državah v oceh delodajalcev predstavlja 
»velik plus«, saj tako delodajalci vedo, da je oseba, ki jo 
zaposlujejo vztrajna, si zna zastaviti osebne izzive in naloge 
ter jih tudi izpeljati. Program je sestavljen iz treh stopenj; 
bronaste, ki se jo lahko opravlja od 14. leta naprej, srebrne, 
ki jo od 15. leta naprej in zlate, ki je od 16. leta naprej. Vsa-
ka stopnja pa se naprej deli na štiri podrocja, ki so prosto-
voljstvo, ki ga podpira in vkljucuje tudi naša fakulteta, rekre-
ativni šport, vešcine in 
pustolovske odprave. Na 
zlati stopnji pa je še peto 
podrocje projekta nezna-
nega prijatelja. 

Sodelovanje se bo torej 
zacelo v naslednjem štu-
dijskem letu, kakšen pa 
bo potek stvari zaenkrat 
še ne vemo, saj bo le-to 
dogovorjeno tekom leta. 

Z sošolcem Maticem sva 
po Zoomu o naših izkušnjah pokramljala s prostovoljko Ma-
rušo. Ugotovila sva, da se nam kot prostovoljcem porajajo 
podobni problemi in naletimo na podobne težave. Vsi trije 
smo prostovoljci že drugo šolsko leto. Matic in Maruša po-
magata na Osnovni šoli Antona Žnideršica Ilirska Bistrica, 
jaz pa pomagam na osnovni šoli v Kopru in Tržicu. Najprej 
smo bili kontaktirani s strani osnovnošolskih uciteljev ali 
psihologov, ki so nam pojasnili celoten potek dela in nam 
dodelili našega ucenca ali ucenko. Vsak ucenec je seveda 
poglavje zase, nekateri so imeli specificne težave, spet dru-
gi težave z organizacijo, motivacijo ali razlago snovi. 


Prostovoljstvo 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 10 


Prvi problem, na katerega smo naleteli je tehnologija, saj se 
veliko ucencev z njo ne znajde dobro in, kot je Maruša v 
pogovoru poudarila, niti nimajo enakih možnosti. Eden iz-
med ucencev, ki sem ga ucila, namrec ni imel racunalnika in 
je zato celotno ucenje in razlaga potekala preko telefonske-
ga pogovora. Veliko otrok za tako delo ni motivirano, saj jim 
je še težje sedeti za racunalnikom. Maruša in Matic pravita, 
da ce doma ni 
staršev, otroci 
velikokrat nocejo 
delati za šolo in 
zamujajo na do-
govorjena sreca-
nja. Seveda ni 
vse tako negativ-
no. Tako otroci 
kot starši so zelo 
veseli, da jim 
nudimo pomoc. Vsi se strinjamo, da nam je v veselje preži-
veti cas z otroki, jim pomagati, spoznati in z njimi ob koncu 
srecanj poklepetati. Ena izmed ucenk, ki sem ji pomagala, je 
povedala, da se ji zdi šolanje na daljavo slabše, ker ne dobi 
direktne razlage uciteljice in je potem tudi ne more takoj 
vprašati, ce cesa ne razume, ampak si tisto snov doma pre-
bere in ce necesa ne razume, mora uciteljici pisati ali jo 
vprašati na videokonferenci. To sicer nihce ne naredi, ker se 
boji, da ne bi izpadlo, kakor da nic od tega ne razumejo. 

Za dodatno pomoc je izvedela od svoje prijateljice. Predno-
sti tega, da ji nekdo pomaga so velike, saj potem razume 
snov. Pravi, da že s tem, ko ti nekdo pregleda tisto kar rešiš, 
da neko povratno informacijo o nalogah, in ce cesa ne razu-
meš, lahko tisto stvar takoj vpraša. Kot slabost takšnega 
dela, je navedla slabo poznavanje racunalnika. Po drugi 
strani tako delo pozitivno vpliva na njeno znanje in motivaci-
jo, saj se je zraven osnovnih stvari pri anglešcini in kemiji 
naucila tudi še kaj novega, ne samo tiste kljucne stvari, ki bi 
jih morali narediti za domaco nalogo, ampak je še malo 
»razširila« znanje in tako snov še bolje razume. Pravi, da je 
bolj motivirana tudi zato, ker ce je nekdo, ki ji pomaga, je 
tako bolj zabavno. 

Ce povzameva, se lahko strinjava, da kot prostovoljca uži-
vava, ker lahko pomagava in si hkrati tudi nabirava izkušnje 
ter kompetence. Veseli naju, da se je letos odzvalo tako ve-
liko število študentov, vseeno pa si tako 
kot ostali ucitelji in ucenci želiva, da bi se 
šolanje cimprej vrnilo v šolske klopi - ka-
mor tudi spada. 

 

Eva Gabrijelcic 


Prostovoljstvo 


PROSTOVOLJSKI 
POSVET Z VALENTINO 
KOBAL 

Valentina Kobal, osebnost Primorske meseca novembra 
2020, mati šestih otrok, uciteljica razrednega pouka in dol-
goletna prostovoljka, tudi v trenutnih razmerah rada priskoci 
na pomoc. Kot prostovoljka deluje že kar nekaj casa in je 
vkljucena v razlicne projekte: »Kot prostovoljka sodelujem z 
Rdecim križem, bila sem na meji v Brežicah pri beguncih ter 
na raznih prireditvah, kjer sem pomagala zagotavljati var-
nost.« Nekajkrat na teden kot prostovoljka Rdecega križa 
pomaga tudi v šempetrski bolnišnici. To je takrat, ko z ucen-
ci nima Zoom srecanja. Kot uciteljica razrednega pouka na 
novogoriški osnovni šoli Frana Erjavca v teh dneh na dalja-
vo poucuje drugi razred osnovne šole. Kljub veliki družini ji 
nikoli ne zmanjka energije in se z veseljem loti kakšnega 
novega izziva. Clani uredništva Novega PEFerona smo iz-
koristili priložnost in smo jo povprašali o trenutnih razmerah 
poucevanja na daljavo in o pomenu prostovoljstva. 

 

Zakaj ste se odlocili postati prostovoljka in koliko casa 
že delujete kot prostovoljka? 

V prostovoljske vode sem se podala pred osmimi leti. Za 
delo prostovoljca sem se odlocila, ker rada pomagam lju-
dem, otrokom, hkrati pa mi prostovoljstvo predstavlja po-
slanstvo, poklic, katerega moraš zacutiti. 

Ste uciteljica, mama in prostovoljka - kako iz vseh treh 
perspektiv gledate na šolanje na daljavo? 

Ce gledam kot mama, se mi zdi, da to na dolgi rok ne bo 
šlo, saj imam dva šolajoca otroka. Prvi je na fakulteti, drugi 
pa še obiskuje osnovno šolo. Prav tako pa mlajši otroci niso 
»narejeni« za Zoom. Druga stvar, starši imajo ogromno skr-
bi, s službami in potem že z otroki. Starši niso napravljeni 
za poucevanje, kar predstavlja marsikateremu velik pro-
blem. Ce nisi izobražen o tem, kako neko snov predstaviti 
otrokom, je izredno težko. Kot uciteljici pa mi sama priprava 
na pouk vzame ogromno casa. Pri tem se mi porajajo vpra-
šanja, na kakšen nacin bom neko snov posredovala. Zade-
va ni enostavna, prav tako imamo s strani naše šole dovo-
ljene tri šolske ure preko Zooma na teden. Drugace je na 
urniku 20 ur na teden. Velikokrat opazim upad ucne motiva-
cije pri ucencih, saj je nemogoce tako dolgo gledati v racu-
nalnik. Tudi maske, katere smo morali v casu šolanja nositi, 
se mi zdi, da otroci niso videli tiste prave obrazne mimike, s 
katero bi jim neko snov lahko podala, niso videli mojih odzi-
vov, ki so bili skriti za masko. 

Kako pa vaše prostovoljstvo vpliva na poklic ucitelja? 

Kot uciteljica razrednega pouka hocem samo prostovoljstvo 
vcepljati med svoje ucence, da bi si ti med seboj pomagali. 
Prostovoljstvo, zlasti v teh okolišcinah, pride izredno prav, 
kajti moramo si pomagati med seboj, nekateri potrebujejo 
vec pomoci, nekateri nekoliko manj, vendar na koncu pride-
mo vsi do neke skupne note, ki nas osrecuje. 

Katere prednosti pouka na daljavo bi izpostavili? 

Kot sem omenila, pri vsem tem lahko vidim pozitivne, kot 
negativne plati šolanja na daljavo. Med pozitivne stvari šte-
jem to, da smo doma, da doloceni ucitelji individualno pou-
cujejo ucence na daljavo, pri cemer se ucencem pozna velik 
napredek, tudi s pomocjo dopolnilnega pouka lahko vidim 
napredek posameznih ucencev, in kjer zaznam težave mu 
omogocim, da mu individualno razložim snov. 

Doloceni študentje na naši fakulteti, tudi v teh casih 
pomagamo, kot prostovoljci pri ucenju na daljavo. Ima-
te kakšne napotke/priporocila za nas? 

Vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri šolanju in poucevanju 
na daljavo priporocam, naj poslušajo srce, saj tako ne bodo 
nic zgrešili. V prostovoljstvo se sam vkljuciš, ko veš, da rad 
pomagaš in poslušaš svoje srce. Prav tako ti prinaša pozi-
tivne plati, ki ti bodo v življenju še prav prišle. Nikoli ni nega-
tivnih plati. Same izkušnje so zelo korist-
ne za oblikovanje svoje poklicne kariere, 
hkrati pa si deležen razlicnih znanj in 
kompetenc. 

Matic Ahcin 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 11 

 


»Nisem bila ravno popol-
na študentka z desetkami, 
sem bila pa zelo aktivna 
študentka … Sem vesela, 
da so profesorji vcasih ra-
zumeli to mojo radove-
dnost.« 

Izkušenj si definitiv-
no še ni nabrala 
dovolj moja sogo-
vornica, Petra Ran-
cov, s katero sem 
imela priložnost 
''pokofetkati'' na 
daljavo. Najin pogo-
vor niso locevale le 
trenutne razmere, ki 
niso prav nic naklonje-
ne kofetkanju v dvoje, ampak tudi vec 
kilometrov razdalje, saj Petra vedno vec 
casa preživlja v Avstriji, kamor se želi 
scasoma tudi preseliti. Trenutno je še 
zaposlena v Sloveniji, na eni od osnov-
nih šol v Ljubljani, pridno pa tudi napre-
duje proti zasluženemu magistrskemu 
nazivu. Zagreta pevka, clanica Študent-
skega sveta, igralka PEFteatra, dolgo-
letna odbojkarica in »vedno radove-
dna« oseba, pa zbiranja svojih izkušenj 
ni zakljucila v Kopru, svoj pecat je pusti-
la tudi v domacem Logatcu, kjer je pred 
dobrim letom videla potrebo po dolgo-
rocnejši rešitvi za logaške mladostnike 
in tako ustanovila Program za mlade. 
Kot mi je tudi sama poudarila je imela 
za program vedno jasen cilj, ki je: 
»Mladim omogociti, da kakovostno 
preživljajo svoj prosti cas, in s tem 
vzpodbuditi razvoj njihovih kompe-
tenc. Pred seboj imamo vizijo, da bi z 
mladimi soustvarili varno okolje in 
prostor, v katerem bodo spoznavali 
svoje možnosti.« 

 

 

Nekje sem našla zapisano, da je bila 
nekoc tvoja ambicija doštudirati 
inkluzivno pedagogiko in razširiti 
delovanje družinskega podjetja - za-
voda Jaka - tudi za otroke s posebni-
mi potrebami. Od kje ideja oziroma 
želja po temu? 

To smo imeli pri nalogi v prvem letniku, 
pri racunalništvu, kjer smo morali obvla-
dati Prezi. In takrat smo imeli družinski 
zavod, ki smo ga zdaj zaprli, ampak 
sem že takrat vedela, da del mene zelo 
zanimajo otroci s posebnimi potrebami 
in to še vedno imam željo oz. zanima-
nje. Vem, da moram tudi ta del raziska-
ti, »step by step«, ne morem vsega na-
enkrat (smeh). Vedno sem si želela 
poleg uciteljice biti tudi v pomoc otro-
kom, sploh tem, ki to pomoc rabijo. Za 
to moraš biti takšen clovek in vedno 
sem cutila, da sem tak clovek, vedno 
sem rada delala s slepimi, gluhimi, z 
avtisti … Z vsemi, s katerimi je težko 
delati, ampak mene je to vedno zelo 
zanimalo. 

 

Zakaj si se odlocila oziroma kaj te je 
pripeljalo do poti uciteljice razredne-
ga pouka, ki je svoje življenjsko po-
slanstvo našla, recimo temu, v po-
dobnih vodah a drugacnih strugah? 

V srednji šoli nikoli nisem bila pridna pri 
ocenah, vedno sem delala vec stvari in 
pri ucenju mi je zmanjkalo casa ter tako 
so mi zmanjkale tudi tocke za defekto-
logijo. Kot prvo možnost sem se na-
mrec vpisala tja, ampak nisem bila 
sprejeta. In takrat sem vedela, katera je 
druga opcija, ki bo cisto v redu. Za dru-
go željo sem izbrala razredni pouk in 
moram reci, da to, kar se mi je zgodilo, 
da sem bila sprejeta na ta študijski pro-
gram, je moja dobra odlocitev. Še do-
bro, da se je to zgodilo, tudi zato ker 
sem se tukaj našla in ugotovila, da biti 
uciteljica je moje poslanstvo. Jaz sem 
šele zdaj, ko sem zacela delati, ugotovi-
la, da to je to. Ampak seveda želim 
znanje razširiti, ne želim biti samo ucite-
ljica, želim se poglobiti v šolstvo, nauciti 
kakšen drug pristop, želim si tudi spoz-
nati druge šolske sisteme . Skratka sem 
oseba, ki ve, da na svoji pedagoški poti 
ne bo stagnirala. In zato imam vsako 
leto milijon projektov, eni padejo v vo-
do, za tiste, ki so mi res blizu, pa vem, 
da bodo uspeli. Je pa zelo težko, ker 
sem oseba, ki bi vse naenkrat. Veliko 
sem že poskusila, veliko bi še rada, 
ampak vcasih je tudi to težko. Nikoli mi 
ni dolgcas. 

 

Projekt za mlade si ustanovila leta 
2019 skupaj z obcino Logatec in dru-
gimi. Kaj te je pripeljalo do tega? 

Zakaj sem jaz to ustanovila? Nisem 
tega ustanovila, da bi imela tam službo, 
sem res gledala samo na to, kaj manjka 
v Logatcu, kaj otroci rabijo. Nikoli nisem 
gledala nase, zato vem, da se bo ta 
program peljal naprej, ne glede na to, 
kdo ga bo izvajal, ker je tako zastavljen 
in sem tudi zastavila take ljudi, ki so 
cutili ta program s srcem in ga bodo 
peljali naprej. Sem uciteljica in hkrati 
vodja tega projekta in mi je kar težko, 
zato sem hvaležna, da imam ekipo, ki 
jim lahko marsikaj prepustim. 

 

Zelo hitro si zacutila potrebo, ne sa-
mo, da se najde redna ekipa, ampak 
da se to ekipo tudi izobražuje. Zani-
mivo, ker se to po navadi, posebej v 
sklopu študentskega dela, ne zgodi. 
Zakaj se ti je zdelo potrebno, da so 
clani ekipe iz pedagoških smeri štu-
dija in zakaj vztrajanje pri temu, da 
se to ekipo dodatno izobražuje? 

To se je vse skupaj zgodilo cez noc, 
takrat nisem imela nacrta, kdo bo to 
delal, kaj bo delal, kako bo ta program 
zacel. Ampak obcina je v meni videla 
potencial in prvi dan sem bila sama, 
ekipe še nisem imela. Ko sem nabirala 
ekipo, sem vedela samo eno stvar, da 
moram paziti koga vzamem – da ima-
mo isti cilj. Imela sem kar veliko razgo-
vorov, tudi nekaj študentov se je že za-
menjalo, in ko sem nekoga povabila, je 
bilo prvo vprašanje, kakšen cilj vidijo v 
temu programu. 


Na štiri oci 


V novi rubriki Novega PEFerona, kjer se bomo predvsem pogovarjali z zdaj-
šnjimi in bivšimi študentkami in študenti, ki so v casu študija ali kasneje odprli razlicna vrata priložno-
sti, po poti nabirali izkušnje in se ob kakšen manjši ali vecji uspeh kje tudi spotaknili. Tokrat smo si kot 
sogovornici izbrali Petro Rancov in Julijo Rejc. Za vse kar sta moji sogovornici do zdaj dosegli, je bilo 
potrebnega veliko truda in zavedanja, da smo ucitelji mnogo vec kot samo poklic. 


NA ŠTIRI OCI: 

Pogovor s Petro Rancov 

 in Julijo Rejc 


Krista Sedej 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 12 


Ce sem cutila, da imajo podoben cilj in 
razmišljanje ter jim ni to samo neka 
služba, zato da služijo denar, potem 
sem vedela, da so lahko v tej ekipi. Štu-
dentsko delo je zelo hitro zamenljivo 
zaradi denarja ali pa zaradi izkušenj, 
jaz pa sem želela ta program - mladi za 
mlade - dati tudi nam, tudi mi smo mla-
di, tudi študentje se lahko razvijajo v tej 
službi, marsikaj spoznajo in zato je bil 
tudi cilj, da ne poskrbimo samo za mlaj-
še, ampak da tudi mi med sabo poskr-
bimo drug za drugega. 

Zato sem želela, da tisti, ki so pri meni, 
prihajajo iz pedagoškega okolja 
(specialna, socialna …), in da imajo 
enak cut za otroke kot jaz. In na podlagi 
tega se je sama od sebe zacela kreirati 
ekipa. Trenutno smo v tej ekipi ucitelji-
ca razrednega pouka, anglistka peda-
goške smeri in študentke socialne pe-
dagogike. In vse imamo enak cilj, da 
poskrbimo za otroke v Logatcu, da jim 
odpremo vrata, da jim odpiramo nove 
možnosti, pokažemo druge poti, ki jih 
prej ne bi poznali. 

 

Tocno na to bi se navezala, ker pro-
jekt se je zacel kot tvoj odgovor na 
problematiko vandalizma, ki je takrat 
v Logatcu predstavljal velik problem. 
Izzivalno, mogoce stereotipno oziro-
ma v »Trump modi« tistega casa - so 
bile takrat predstavljene rešitve od 
gradnje zidu okoli šole, namestitve 
motilcev internetnega signala ter še 
povecanje policijske kontrole, med-
tem ko je ravnateljica Osnovne šole 
8 talcev, kjer si bila tudi krajši cas 
zaposlena, spodbudila k razmišljanju 
o bolj dolgorocnim rešitvam. Sicer 
dobro leto, odkar deluje program, 
zaenkrat ni dolgorocno, vendar je pa 
dovoljšen cas, ko se lahko že poja-
vijo prvi vtisi, posledice in spremem-
be. Si tudi ti v tem casu opazila že 
kakšne? 

Takrat, ko se je zacel ta vandalizem in 
smo imeli na to temo okroglo mizo, so 
vsi iskali kratkotrajne rešitve, da bo pac 
to prekinjeno. Ja, lahko bi zaostrili in 
zgradili zid, namestili motilce, po drugi 
strani pa se bo vseeno nekje vzpostavi-
la nova skupina, nek nov vandalizem 
itn. Že od samega zacetka sem želela 
ustanoviti nek program za mlade, se 
pravi da bi na dolgi rok zaceli spremi-
njati mentaliteto mladoletnih v Logatcu. 
Moj cilj, ki ga še vedno vidim, še vedno 
stremim k temu, je da najdejo v našem 
programu, v naši »hiši«, ki bo nekoc 
zgrajena, neko varno zavetje, varno 
tocko. V takem pozitivnem okolju, ki ga 
želimo vzpostaviti, lahko pri ljudeh na-
stanejo novi »cudeži«. Ne bi rekla rav-
no cudeži, ampak je bolje, kot ce bi jih 
samo prepustili ulici. 

 

Vidi se, da je bilo pred vzpostavitvijo 
programa veliko razmisleka, sicer 
praviš, da se je vse zgodilo cez noc. 
Kot omenjeno, je bila organizirana 
tudi okrogla miza; tam sta bili prisot-
ni ravnateljici osnovnih šol, župan, 
CSD, Radovan Radetic … 

Ja, to okroglo mizo je po vandalizmu 
organizirala ravnateljica doljnelogaške 
osnovne šole, na katero sem bila kot 
pobudnica projekta povabljena tudi jaz 
ter drugi - Klemen Stoševski, Klub loga-
ških študentov, Radetic in vsi ostali 
organi, ki delujejo v Logatcu. Radetic 
pa nam je podal podlago, zaradi katere 
se je to dogajalo in nam je pomagal pri 
postavitvi smernic. Takrat smo iskali 
tako kratkorocne in pa predvsem dolgo-
rocne rešitve. Se mi zdi, da je bila to 
prva dobra okrogla miza, na kateri smo 
razvili uresnicljive ideje, ampak takrat 
še nisem vedela, kaj in kako bi lahko 
pripomogla. V enem letu, na tocki kjer 
smo zdaj, se še vedno ucimo, še zdaj 
išcemo nove rešitve, ampak mislim, da 
smo v enem letu marsikaj dosegli. Dej-
stvo pa je, da sem takrat na okrogli mizi 
dobila ogromno podpore, za mano so 
stopile institucije, ljudje, ki so verjeli 
vame, ko še sama nisem in ko dobiš 
obcutek, da ljudje verjamejo in da te 
podpirajo, da se lahko nanje vedno za-
neseš, je lažje delati. Za mano so takrat 
stopili obcina Logatec, CSD, Zavod za 
vzgojo in izobraževanje Logatec, ki so 
mi takoj ponudili pomoc psihologa, 
Knjižnica Logatec, Zdravstveni dom, se 
pravi stopili so z mano, da naredimo 
nekaj dobrega za Logatec. 

 

Ravno o teh željah se veliko sprašu-
je Radetic. Omenila si, da vam je dal 
strokovno podporo pri zasnovi pro-
grama. Sam veliko opazuje družbo, 
razprave v parlamentu in medijih, 
njegovo pogosto vprašanje je, ali si 
družba želi spremeniti to neustrezno 
vedenje otrok in odraslih ter s tem 
prepreciti nasilje, vandalizem oz. to 
neustrezno vedenje ali pa nas zani-
ma predvsem kaznovanje le-teh 
oseb. 

Tako bom rekla, v Logatcu se je veliko 
casa pogovarjalo in debatiralo, najlažje 
se je pogovarjati, ampak potrebno je 
narediti nek korak. Ta okrogla miza nas 
je spodbudila, da smo naredili korak v 
to smer, da so mi dali možnost. Radetic 
je vprašal, ali bo kdo, kaj pripravljen 
narediti. Ce bi se samo pogovarjali, 
iskali in pisali neke strategije in cakali, 
potem ne bi bilo ucinka. Nisem imela 
strategije oz. napisanega nacrta, am-
pak sem nastopila aktivno z delavnica-
mi in preko teh, preko programa, preko 
vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali, se je 
zacela odpirati vizija in potem se je za-
celo pisati na papir. 

 

Tudi on (Radetic) poudarja, da name-
sto vprašanja zakaj, ki vedno naka-
zuje krivdo, se moramo vprašati ka-
ko to, da nekdo necesa ne zmore in 
kako, kot je spodbudil vas, bomo to 
rešili, kje bomo našli to dolgorocno 
rešitev. Si še vedno enaka vprašanja 
postavljaš tudi ti? 

Seveda. Takrat sem veliko delovala po 
njegovi filozofiji, mi je bila zelo blizu. 
Kot sem že na zacetku povedala, ne 
vidim smisla v cakanju in pisanju papi-
rologije, ker mi je bolj pomembno kako. 
In kako je tocno to, da zacneš delati. 
Tudi ce »plavaš«, pa ce stvari še vedno 
niso popolne, ampak še vedno se je 
zacelo delati. Koncno se je zacelo dela-
ti in tako smo prišli do tukaj. Da bi mi, 
kot delujemo na splošno, najprej nekaj 
napisali, pa bi se pogovarjali, pa dajmo 
se še pogovarjati, pa razmisliti … Po-
tem nam ta mladina uide. Mi moramo 
zdaj, z jutrišnjim dnem že nekaj naredi-
ti, vsak dan morajo biti neke spremem-
be, vsak dan moramo nekaj aktivnega 
narediti, ce se bomo pogovarjali, potem 
nismo nic naredili. 

 

 


Na štiri oci 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 13 


V programu ste zelo aktivni, imate 
veliko dogodkov, projektov. Med 
drugim ste pekli palacinke, redno 
izvajate brezplacno ucno pomoc, 
delavnice pripovedništva itd. Pred-
vsem pa je za vas pomembno to, da 
ste na voljo; poleti ste imeli v parku 
pri knjižnici posebno tocko. Kako pa 
ste otrokom na voljo zdaj, v teh 
»covid« casih? 

 

Na žalost je tudi nam korona prekrižala 
nacrte, za letošnjo leto smo imeli smo 
res dober nacrt, ker smo koncno dobili 
svoje prostore. Obcina nam je te pro-
store zagotovila, ki pa jih na žalost ne 
moremo uporabljati. Ker se držimo 
smernic in ne moremo omogocati dru-
ženja, smo se preselili na virtualno plat-
formo. Otroci, tisti ki nas spremljajo, 
vedo, da nas lahko kadar koli kontakti-
rajo. Z mojo ekipo smo se tako organi-
zirali, da smo dosegljivi na socialnih 
omrežjih. Najbolj smo dejavni na In-
stagramu, ker je ta zdaj popularen in 
ker vemo, da se jim moramo približati. 
Mladinska delavka, ki tisti dan dela, je 
vedno na voljo od treh do sedmih, je 
aktivna na Instagramu, in vsak teden se 
skupaj na sestanku dogovorimo, kak-
šna bo tema tedna. Na to temo potem 
vsaka mladinska delavka pripravi 
»storyje«, kot se temu rece, in naš tre-
nuten moto je, bolje, da ti otroci pogle-
dajo naše »storyje«, pa mogoce kaj 
novega izvejo, kot pa da ta isti cas išce-
jo kakšne bedarije, ker splet je zelo ne-
varen. Želimo, da je naš Instagram pou-
cen in zabaven in zato so od treh do 
sedmih na našem profilu zbirajo poucne 
vsebine. Imamo kar nekaj ogledov, tisti, 
ki pa so odzivni, smo jim pa tudi nekaj 
dali. To je od 30 do 50 uporabnikov, ki 
se nam vsakodnevno odzovejo na nek 
nacin. Ne pišemo o licilih oziroma nekih 
bedarijah, ampak vedno imamo dobro 
teorijo za tem, zakaj je dolocen teden 
dobra dolocena vsebina. Tako smo se 
dotaknili mnogih tem: spolnega nasilja, 
medvrstniškega nasilja, predsodkov, 
mitov, clovekovih pravic in dolžnosti, ter 
tudi zabavnih stvari, kot so glasba, pe-
ka, kuharija … Preko naših »storyjev« 
poskušamo ozavešcati, postali smo 
»influencerji«. 

 

Te je mogoce kakšna izkušnje prese-
netila, naredila mocnejšo, šokirala 
… ? 

Odkar vodim ta program, si velikokrat 
recem, da sem srecna z mojo družino, 
da sem hvaležna, kakšno primarno in 
sekundarno socializacijo sem imela, kaj 
mi je ponudila šola, fakulteta. Res sem 
srecnica. Marsikdo pa tega nima in to 
niso ljudje v nekih daljnih krajih, to se 
dogaja okoli nas. To leto sem imela kar 
nekaj osebnih kriz, ker sem ugotovila, 
da nisem dovolj mocna; težko je bilo 
poslušati takšne stvari, medtem ko 
imam »vse«. Velikokrat sem se zjokala. 
Zato sem vesela, da nam je obcina zagoto-
vila vodeno supervizijo, brez katere bi pro-
gram težko peljala. 

 

Kaj pa imate še v planu v prihodnje? 
Oziroma malce širše, kako si želiš, 
da bi se Program za mlade razvijal? 

Upam, da se bo vedno razvijal; jaz ni-
koli nocem, da bi se ustavil, da bi prišli 
do neke tocke in vsako leto bi si moral 
ta program zastaviti cilje, h katerim bo 
stremel. Trenutno je naš izziv, da se 
ustalimo in dosežemo, da nas otroci 
pridejo pogledat, spoznat. Pomembno 
je, da je to varen prostor, kjer lahko 
otroci zacnejo izražati svoje interese. 
Opazila sem, da se otroci ne znajo toc-
no izraziti, ne vedo kaj bi radi, ker so 
navajeni, da se jih animira in da imajo 
že ponujene delavnice. Rada bi naredi-
la preobrat, da otroci zacutijo, da lahko 
tukaj uresnicijo svoje želje in da pri 
organizaciji sodelujejo, pomagajo. 

 

Kaj pa zate? Kaj te caka? 

Zame kot Petro? Se razvijati v pedago-
škem delu, podala se bom v znakovni 
jezik, želim si ga spoznati in se ga nau-
citi … Mogoce tudi iti v tujino, spoznati 
še kakšen šolski sistem, zdaj bom malo 
bolj podrobno avstrijskega. 2021 je za-
me leto, ko želim še eno stopnicko viš-
je. 

 

Bi še ti na koncu kaj sporocila našim 
študentom? 

Da naj se ne bojijo raziskovati, tudi ce 
jim to mogoce vzame kakšno dodatno 
leto. In da ne opravljajo dela samo zato, 
ker ga morajo. Delo ucitelja je res po-
slanstvo in zato naj najprej razišcejo, 
kaj ta poklic zanje pomeni. 


Na štiri oci 


»Svoje pesmi bi opisala 

kot življenjske«. 


Julija Rejc, študentka drugega 
letnika univerzitetnega študij-
skega programa Pedagogike na 
UP PEF. Na spletni strani naše 
fakultete, ki je delila eno njenih 
pesmi, sem tako zasledila, da je 
kljub korona krizi še vedno glas-
beno dejavna. Zato sem jo pova-
bila na klepet, kjer mi je zaupala 
nekaj o svoji glasbeni poti. 

 

Kdaj in kako si se zacela ukvarjati z 
glasbo? 

Moj glasbeni zacetek je bil v osnovni 
šoli, ko sem za rojstni dan dobila kita-
ro, ampak sem jo najprej pustila nekaj 
casa stati v kotu. Nikoli nisem hodila v 
glasbeno šolo, sama sem poskušala 
igrati akorde, se ucila vse preko inter-
neta. Zacela sem z osnovami in nato 
napredovala do tega, da sem igrala 
coverje. Trenutek, ko sem sama napi-
sala svojo prvo pesem, se je zgodil 
cisto spontano, dobila sem idejo in jo 
napisala na papir - bilo pa je to enkrat 
v srednji šoli, prvi ali drugi letnik. Naj-
prej pesmi nisem hotela pokazati ali 
zaigrati nikomur, glede tega sem bila 
zadržana. Potem so zacele nastajati 
nove pesmi. Sedaj moja zbirka šteje 
že nekaj vec kot deset avtorskih, vse 
sicer še niso cisto dokoncno izobliko-
vane. V srednji šoli sem nato v tretjem 
letniku zacela obiskovati solo petje, 
kjer sem usvojila še malo dodatnega 
znanja. 

 

Kje dobiš inspiracijo za pisanje 
pesmi? 

Svoje pesmi bi opisala kot življenjske. 
Ideje se mi porodijo, ko nekaj doživim 
ali o necem razmišljam. Cilj, ki ga z 
njimi želim doseci je, da bi širile pozi-
tivno energijo in na ljudi delovale 
spodbudno. Vecinoma se ne orienti-
ram toliko na ljubezensko, ampak bolj 
na pesmi z življenjsko tematiko, saj se 
mi zdi, da tega v svetu glasbe pri-
manjkuje. Vse pesmi tudi sama uglas-
bim - nimam enotnega procesa, odvi-
sen je od pesmi do pesmi. Kdaj se mi 
utrne neka melodija in na njo napišem 
besedilo, kdaj pa delam oboje hkrati. 

Kaj pa nastopanje? Kakšne so tvo-
je izkušnje? 

Cisto na zacetku, ko sem se koncno 
opogumila, da sem se malo 
»pokazala« ljudem, 


Eva Gabrijelcic 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 14 


sem pela na šolskih prireditvah, potem 
pa so me vprašali, ce bi nastopala na 
dogodku v Rovtah, kjer je bil tudi igra-
lec Janez Škof, tako da sem imela pri-
ložnost nastopiti pred njim. Lani sem se 
udeležila festivala Glasu mladih v Cr-
nomlju in 
prišla v 
finale. 
Med dru-
gim sem 
nastopila v 
Zavtratcu, 
kjer sem 
na nasto-
pu spoz-
nala Vlada 
Kreslina in 
v spomin 
dobila le-
po foto-
grafijo. Že 
dve leti sodelujem v Dekliškem pev-
skem zboru na naši fakulteti, kjer zelo 
uživam. Poleg tega imam nekaj svojih 
pesmi objavljenih na Youtube kanalu, 
tako da me lahko spremljate tudi tam. 

Kako je korona kriza vplivala na tvo-
je udejstvovanje v glasbi? 

Z glasbo se v tem casu vec ukvarjam. 
Zdi se mi, da sem na tem podrocju po-
stala še toliko bolj aktivna, ker sem 
imela vec 
casa. V casu 
prve karante-
ne, ki je bila 
lani spomladi, 
sem posnela 
eno pesem in 
jo objavila na 
Youtube ka-
nalu ter zdaj, 
v drugem va-
lu, še eno, z 
bolj casu pri-
merno-
božicno tema-
tiko. Moram 
pa priznati, da je snemanje pesmi pred-
stavljalo oviro, saj je potekalo v idrij-
skem studiu. S producentom Marjanom 
Novakom sva potrebovala veliko casa, 
da sva se ob upoštevanju vseh ukrepov 
srecala, tako da morem priznati, da je 
bila sama situacija malo nerodna. Dosti 
lažje bi mi bilo, ce bi lahko »normalno« 
prišla in posnela pesem … Mi je pa 
snemanje v studiu všec, saj lahko, ko 
zapojem, slišim samo sebe. Na tak na-
cin se lažje popravim in vadim. V pri-
hodnje pa bi si doma želela imeti svoj 
»mali studio«. 

 Kakšni so tvoji nacrti oziroma cilji 
na podrocju glasbe? 

Glede tega nimam zastavljenega cilja. 
Zelo rada bi najprej dokoncala študij, 
saj me delo z otroki veseli. Sedaj sem 
na študijskem programu Pedagogika, 
na drugi stopnji pa bi nadaljevala na 
študijskem programu Inkluzivna peda-
gogika, saj si želim pomagati otrokom s 
posebnimi potrebami. Poleg tega je 
seveda moj cilj tudi ta, da bi se še na-
prej ukvarjala z glasbo, saj mi veliko 
pomeni, ko vem, da moja glasba in nje-
no sporocilo dosežeta ljudi. Ker pa ni-
mam še tocno zasnovane poti, bom šla 
s tokom, kamor me bo ponesel. 


Na štiri oci 


Korona je tudi nas, mlade, 
streznila! 

Moj absolventski staž izkorišcam s polno paro. Ampak po-
zor! Ne potujem po oddaljenih krajih, ne lenarim cele dneve, 
tudi resne vsakodnevne službe še ne išcem. Vsak mesec 
spoznavam nove priložnosti v Slovenskem prostoru in se ne 
omejujem z nicemer, ker se mi enostavno ni treba omejeva-
ti. 

S svojim starim Hyundajem, s prihranki od poletnega štu-
dentskega dela in obcasnega dela na dveh lokalnih radiih 
ter zdravim duhom in telesom sem, kjer želim in delam, kar 
želim. Z obštudijskimi dejavnostmi se dotikam vogalov moje 
Pedagoške fakultete, dijaškega doma in poštarskega motor-
ja ter diham svež zrak vrhov hribov in gora. Medtem pa v 
žepu zabrni telefon. Oglasim se, oseba na drugi strani apa-
rata rece: »Pozdravljen, sem Marija Mahne. Na Fakulteti so 
mi dali vaš kontakt. Ste za nekajmesecno delo z nadarjeni-
mi otroki ...« Še sva se pogovarjala, seveda, pozneje tudi 
na kavi. S planom dela v rokah sem že sanjal spomladan-
ske dneve ob morju na Debelem rticu: »Hudo, prelepo po-
mlad z nadarjenimi ucenci in s pridihom vonja morskega 
zraku bom imel,« sem zadovoljno pomislil na svoje nadalj-
nje življenje. Potem pa spoznam novo realnost. Korono. 

Tako kot mnogi, sem tudi jaz dojel, da z delom ne bo nic, da 
moram najti nekaj drugega. Takrat mi je spregovoril zelo 
aktiven škrat etike in morale, ki prebiva v mojih možganih. 
Dejal je, da moram nekaj narediti, da moram pomagati 
tistim, ki me rabijo. S to mislijo se podam na socialna 
omrežja med prijatelje, ki pa me z zaskrbljenim pogledom 
na novo bolezen presenetijo. »Ne poznamo bolezni, ne ve-
mo na koga in kako vpliva. Veliko preko kulturnega društva 
in študentskega sveta fakultete delamo prostovoljno, ampak 
tokrat moramo ostati doma,« so me prepricali. 

Še isti dan sem pospravil svojo sobo in ugotovil, da imam 
precej zaprašenih knjig. Pa koliko ene krame, fuj. Vprašajte 
me, ce sem kaj vrgel stran. Seveda, nisem. Zakaj? Ne vem. 
Najbrž zato, ker sem bumbar. 

Naslednje dneve sem v oceanu medijskih zgodb in raznih, 
predvsem crnih napovedih zmeden ugasnil racunalnik. 
Spomnim se na planino nad Bohinjem, kjer sem silvestroval 
lani. Ce bi bil pastir, sem pomislil, ne bi ... Dovolj sanjarje-
nja, Lovrenc! Obcinske meje bodo zaprli. »Pozabi na Bo-
hinj, preglej, kje so meje domace obcine,« pa mi je dejal 
nekaj dni star škrat Epidemius. Nisem vedel, da ga imam. 

Od sanj pa k realnosti. Z družinskimi clani pomislimo, da bi 
lahko ustvarili spletno tržnico, kjer bi lokalnim prebivalcem 
ponujali sadje in zelenjavo, saj ljudje ne smejo ali ne morejo 
v trgovino. Zavihali smo rokave in cez 3 dni smo že peljali 
prve ceKRe do prvih strank. Srecni in ponosni smo, da smo 
ustvarili nekaj novega. Zadovoljen in veder sem bil tudi, ko 
sem v udobju domace karantene pripravil radijsko oddajo, ki 
je tehnicno primerljiva s snemanjem v studiu. Ali pa, ko sem 
koncal s pisanjem scenarija dokumentarca o fantovskem 
pevskem zboru Pedagoške fakultete Univerze na Primor-
skem. Ali pa, ko sem prvic nabiral regratove cvetove in 
smrekove vršicke, saj sem izvedel, da je to prava zdravilna 
bomba, ce oboje zmešamo s sladkorjem in pravilno pripra-
vimo. Bistveno sem se približal tudi zadnji piki na i pri magi-
strskem delu in prebral par poglavij iz knjige Ogenj, rit in 
kace niso za igrace. Priporocam. 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 15 


Skratka, delam stvari, za katere prej nisem imel casa ali vo-
lje. Cakanje na delo torej ne pomeni, da na kavcu ali pod 
cvetoco cešnjo nejevoljno cakaš na delo, pac pa je to izjem-
na priložnost za nove misli in dejanja. »Hja, prav imaš,« pa 
mi je dejal brat, ko sem mu rekel, da bi morali imeti korono 
vsako leto, saj nas kot družbo, strezni in upocasni. Vcasih je 
težko pogledati vase in v svoje življenje, sploh ce z njim 
nismo zadovoljni. A korona je izjemnega pomena, ce si le to 
drznimo naredit. Nekaj novosti bo cas po koroni zagotovo 
prinesel, vsak pa naj pri sebi poskrbi, da to izkoristi sebi v 
prid, pa ceprav bomo doma z grenkim priokusom gledali v 
nov regal z maskami in razkužilom. 

 

Spremimo novo realnost, pa je. Naucimo se živeti znova, 
ker to je v redu. Res me veseli, da bo tudi objem ali pristno 
rokovanje kar naenkrat dobilo drugacen, še boljši pomen. 
Kar pa je najboljše je dejstvo, da nas veliko lepih stvari caka 
tudi po tem, ko bo epidemija mimo – recimo delo z nadarje-
nimi ucenci ali poslušanje morskih in gorskih vetrov. 

 

Lovrenc Habe, avtor 

Vir: zavod UMMI 

 


HOMOCOVIDENS 

RAZMIŠLJA NA GLAS: 
»KORONADEMIJA IN 

SODOBNI UCITELJ« 

Sem Blaž Teršek, najpogosteje v vlogi 
ucitelja in »vecnega študenta«, z željo 
širjenja spoznanj tudi na doktorskem 
študiju. Vecni študent je vzdevek, ki so 
mi ga prijazno poklonili moji domaci, in 
ne predstavlja nic slabega – to pomeni 
osebo, ki ne (z)more nehati študirati in 
širiti svoja obzorja. Ker moji radovedno-
sti ni konca in kraja, sem se odlocil za 
nov izziv oz. bolje receno nov študij, za 
katerega predvidevam, da ne bo zadnji študijski program, ki 
ga bom obiskoval. 

Ob kozarcu penine se ob zadnjih minutah leta, ki se izteka, 
pogosto zamislimo, kakšno leto je to bilo, kaj dobrega nam 
je prineslo … Lansko leto, leto 2020, je bilo moje leto odloci-
tev, ki so pomembno vplivale na moje življenje – tako izobra-
ževalno kot karierno. Kljub vsemu pa je leto 2020 zaznamo-
valo povsem drugo stanje v družbi – z marcem smo zaradi 
koronavirusa razglasili epidemijo. Virusa, ki nam je spreme-
nil življenja mnogim – tako uciteljem, ucencem, študentom, 
staršem – skratka vsem. Spremembe so nujna stvar v na-
šem življenju. Nekatere so predvidljive, npr. tocno vemo, da 
bomo po koncanem dodiplomskem študiju nadaljevali študij 
na podiplomskem ali pa šli na borzo dela in iskali nove izzi-
ve. Na vse te spremembe se lahko prilagodimo in jih prica-
kujemo, medtem ko pa je cel kup sprememb, ki so nepred-
vidljive. Nepredvidljiva sprememba, ki se je lani zgodila in še 
vedno traja, je bila zagotovo epidemija koronavirusa ali koro-
nademija. 

»Koronademija« je besedna igra in predstavlja preplet dveh 
pomembnih sestavin, ki nam ga je zacelo krojiti leto 2020. V 
tem obdobju, ki ni zares nehalo obstajati tudi med poletnimi 
pocitnicami, ko smo si privošcili dopuste znotraj in zunaj na-
ših meja. Vsekakor mi nismo tu, da bi sodili, predvidevali in 
delili pamet, kako ravnati v teh casih. 

Koronacasi so težki za vse ljudi – toda lahko so grenko-
sladka preizkušnja za vse. Z grenkobo in žalostjo spremlja-
mo številke okuženih in mrtvih. Nekateri ljudje se strinjajo s 
številkami, spet drugi pa razglabljajo o resnicnosti podatkov. 
Zamislimo se malo – resnicni ali neresnicni podatki – to ni 
pomembno ljudem, ki so v bolnišnicah, ljudem, ki so premi-
nuli, ali ljudem, ki so v vsakodnevnem strahu za svojimi bliž-
njimi. Kdor koli je lahko oboleli za korono – mi, naša babica, 
dedek, starši, sorodniki, prijazna starejša gospa, ki se nam 
nasmehne in z nami spregovori prijazno besedo. 

Zadnji dan leta 2020 me je položil v posteljo in posledicno 
sem postal na novega leta dan številka, kateremu je pri testi-
ranju pokazal, da sem pozitiven – biti pozitiven je bilo pred 
letošnjim letom povsem nekaj drugega, saj je letos ta bese-
da pridobila povsem nov priokus – v tem primeru pa sem bil 
osupel, celo presenecen. Prva misel, ki mi je švignila v 
možgane, je bila: »Kje za vraga sem pa staknil korono?« 
Takoj za njo pa sem se pricel spraševati, kje sem ga polomil 
pri upoštevanju priporocil, ki delijo mnenja ljudi. Z ugotavlja-
njem (ne)resnicnosti virusa in (ne)utemeljenostjo ukrepov ter 
priporocil se resnicno nisem ukvarjal – to tudi ni moja pristoj-
nost – moja pristojnost je, da upoštevam ukrepe in priporoci-
la tako v službi kot v svojem privatnem življenju. Drugace 
povedano, postanem socialno odgovoren. Mnogi bodo mislili 
– poglejte ovco, ki sledi ukazom. Toda fokus mojega razmiš-
ljanja sploh ni takšen – ukrepe upoštevam, ker skrbim za 
svoje zdravje in tudi zdravje mojih oseb, ki jih imam rad in so 
mi blizu. Ukrepe in priporocila sem upošteval – nosil sem 
zašcitno masko in obcasno poleg še zašcitni vizir, ko sem bil 
v stiku z osebami, ki niso v mojem »mehurcku«. Zgodilo se 
je in tako pac je – bil sem na napacnem kraju ob napacnem 
casu. Z iskanjem krivca ne bom dosegel nic – lahko pa po-
skrbim za to, da se cim manj ljudi okuži s pomocjo svojega 
pomanjkanja odgovornosti in skrbi za druge. In to sem tudi 
storil – vcasih pomeni imeti rad drugega, sprejeti odlocitve, 
ki ti niso všec in ti predstavljajo muko. K sreci moram potrka-
ti po lesu (ali po glavi ), saj sem bolezen premagal v milejši 
obliki – torej glavoboli, pomanjkanje apetita, delna izguba 
okusa in vonja, vrocina, utrujenost. Vsi te srece nimajo. Za-
vedajmo se, da je koronacas - cas preizkušenj, žalosti in 
obupa za marsikoga. 

Imate pred oci simbol jing in jang? Simbol, ki ponazarja rav-
notežje med dobrim in slabim, pozitivnim in negativnim. Ja, 
tocno ta znak. Ce smo si zdaj ogledali predvsem »t'crn« del 
simbola in negativne plati korone virusa. No, zdaj pa si po-
glejmo še belo stran – mislite, da jih ni. Toda, ce poznate 
vsaj malo jing in jang, potem veste, da ima vsaka stvar pozi-
tivno/dobro in negativno/slabo stran. Predvsem smo slabe 
volje, saj nam je odvzeta svoboda do druženja z ljudmi – 
toda ali smo pozabili – vsaj vecina študentov živi doma, v 
krogu svojih družin, ki prestajajo takšne in drugacne preiz-
kušnje. Mogoce je dobra stvar korone, da se zavemo, koliko 
nam pomenijo druženja, pogovori in srecanja z vrstniki, prija-
telji in ucitelji. Ja, tudi z ucitelji. 

Tudi ucitelji s(m)o samo ljudje, ki smo pridno leta in leta se-
deli v šolskih klopeh in poslušali predavanja z namenom, da 
bi svoje znanje, veselje in misli delili z mladimi. To nam je 
koronacas in poucevanje na daljavo vzelo; lahko bi rekli celo 
ukradlo. Pouk preko zaslonov ni enak kot v prostoru, kjer iz 
okolišcin razbereš ucenceve skrbi, pocutje … Zdaj, v casu 
poucevanja na daljavo, imamo na voljo »samo« videokonfe-
rence, klepet ali telefonski pogovor. Ucenca zaznavamo na 
daljavo, preko hladnih tipk v mrzlih zimskih dneh. Moj sanj-
ski lik ucitelja, h kateremu strmim pri svojem delu, je biti v 
razredu z ucenci v interakciji. Tako si sam zamišljam lik uci-
telja. 


Homocovidens 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 16 


V casu poucevanja pa s(m)o bili ucitelji vrženi v nov profil 
ucitelja, pedagoga. To je moj delovnik v casu dela na dalja-
vo: sedem za racunalnik, gledam v ekran in doživljam pouk 
preko kamere, racunalnikov in tehnologije – ne zanikam, 
HVALA tehnologiji, ki nas oz. me je »rešila«. Toda nisem 
študiral zato, da bi bil staticen za mizo in gledal v ekran. Uci-
telji, vsaj vecina, rabimo gibanje, dogajanje in akcijo. Takšen 
je moj profil ucitelja: dinamicen, vesel, pozitiven. Vse te oko-
lišcine pa so malo zastrašujoce, zato sem preprican, da ko-
ronavirus ne bo trajal vecno in bomo veseli, ker nas je koro-
nakriza spremenila, osebnostno in profesionalno obogatila v 
ucitelje sodobnega casa. 

Kaj pa zame pomeni ucitelj sodobnega casa? 

Ucitelj sodobnega casa predstavlja strokovnjaka, ki združuje 
znanja, ki jih je pridobil na fakulteti s sodobnimi trendi pou-
cevanja. Vse to pa moramo ucitelji narediti s pomocjo lastne 
iznajdljivosti in medsebojne pomoci med ucitelji, ki smo jo 
deležni na spletnih družabnih omrežjih. Vse navedeno so 
kvalitete posameznika, ki se jih ni mogoce nauciti na fakulte-
ti, ampak morajo biti v tebi. Biti pravicen, spoštljiv, iznajdljiv, 
empaticen so pomembne kvalitete posameznika, s katerimi 
lahko s skupnimi mocmi dvignemo poklic ucitelja v družbi v 
case naših babic in dedkov, v katerih so bili ucitelji spošto-
vane in casti vredne osebe. 

Osebno z ucenci vzpostavljam zaupanja vreden odnos. Ker 
verjamem, da se da vse stvari izboljšati, z ucenci na tri me-
sece izvajam evalvacijo ur dodatne strokovne pomoci. 
Ucencem sem pri zadnji uri v letu 2020 postavil tri glavna 
vprašanja, ki so: kaj jim je bilo všec, kaj jim ni bilo všec in 
kaj bi izboljšali, spremenili pri urah. To se mi zdi najbolj po-
membna stvar (seveda so tudi druge stvari, ki so pomemb-
ne), ki sem jo naredil pri urah. Vprašati ucence in jim dati 
možnost, da odkrito povedo svoje mnenje je nekaj, kar ne 
doživijo vsak dan – s tem sem jim pokazal, da mi je po-
membno njihovo mnenje. Vsi ucenci so bili zadržani in so 
rekli, da je vse ok. Šele ob spodbudah, da ni noben odgovor 
napacen in da bom lahko z njihovim mnenjem ure še izbolj-
šal, so nekateri ucenci predlagali nekaj sprememb. Dati 
možnost ucencem povedati svoje mnenje o izvedbi pouka je 
nekaj, kar bi moral poskusiti vsak ucitelj. S tem ucencem 
damo pomembno informacijo, ki jo bo nesel naprej v življe-
nje, in to je: TUDI TVOJE MNENJE JE POMEMBNO. 

Ob skodelici caja z limono sem se zazrl v zasneženo pokra-
jino in razmišljam o prihodnosti – kaj nam bo prinesla. Zago-
tovo spremembe, ki bodo pomembno vplivale na karierno, 
študentsko in zasebno plat življenja. Sprememb se ne sme-
mo bati – so del življenja. Koronademija bo minila in v naša 
življenja se bodo postopoma vrnili stvari, ki so se nam lan-
sko leto januarja zdela povsem samoumevne – biti v službi, 
v šoli, hoditi na predavanja, se družiti s prijatelji. Z osebnimi 
odlocitvami vsakega posameznika – se razumemo, da jih 
nimamo pravice obsojati in ovrednotiti, dokler ne poznamo 
celotnega posameznikovega ozadja – lahko strmimo v boljši 
jutri. 

V novem letu 2021 vam želim mnogo osebnih odlocitev, ki 
bodo prinesle srece, zdravja in upanja v boljši jutri. Pa pojdi-
mo v novi, boljši jutri, ki ga bomo ustvarili zase in drug za 
drugega. 

Blaž Teršek 


Tabu klub 


TABU KLUB: 

SAMOPOŠKODOVA-
NJE 

 

Statisticni podatki kažejo, da je število 
mladostnikov v stiski visoko. Ko notranja 
bolecina postane premocna, jim rez 
predstavlja odrešitev. Sprašujem se, 
zakaj vedno naletim na neodobravanje, 
ko pogovor nanese na samomor ali sa-
mopoškodovanje. Še vedno je to takšen 
tabu, da so druge, prav tako zaskrbljujo-
ce družbene anomalije, macji kašelj proti 
temu, da bi si nekdo škodoval ali celo »dvignil roko nad 
seboj«. Zelo malo ljudi razume tiste, ki so v stiski, veliko se 
jim posmehuje, ceš, zakaj bi to nekdo sploh naredil, ko pa 
je življenje tako cudovito. Nekateri res ne razumejo oziro-
ma nocejo razumeti. Raje se ti odrecejo, kot da bi pomagali 
in skušali razumeti. Znanec se je pred casom znašel v hudi 
osebni stiski. Veliko hudega se je cez leta zgodilo in neke-
ga dne mu je prekipelo. Svojih dejanj se ne sramuje in o 
svoji izkušnji s samopoškodovanjem govori odkrito. 

 

Zacelo se je pred približno desetimi leti, ob koncu 
osnovnošolskega izobraževanja. Takrat sem bil še tak-
šen, kot bi si želel biti tudi sedaj. Zakljucevalo se je 
pomembno obdobje v mojem življenju in pred menoj je 
bilo novo, nepoznano. Vsi so mi govorili, da so sred-
nješolska leta nekaj najlepšega in seveda sem bil nav-
dušen. Bolj kot se je približeval zacetek gimnazije, bolj 
sem bil vzhicen. A kmalu sem spoznal, da ni tako, kot 
sem si predstavljal. 

Vedno sem si govoril in sam sebe prepriceval, da bo 
tega obdobja konec - ko bom zakljucil s šolanjem, do-
bil službo, posledicno zaslužil svoj denar, se zaljubil ... 
In prav takrat, ko sem imel vse to, je ''pocilo''. Nek 
vecer sem si z britvijo prerezal žile na zapestju ... Tisto 
noc se je zgodil prelomni trenutek, ki me je na en nacin 
streznil. Postavil me je pred velik izziv – ali nadaljujem 
ali se poberem ... In izbral sem drugo. Za zdaj uspe-
šno ... 

 

Magistrica zakonske in družinske terapije ter izvajalka igral-
ne terapije za otroke Katja Kozlovic lahko skozi terapevt-
sko prakso potrdi statisticne podatke, saj so do sedaj tera-
pevtsko pomoc zaradi samopoškodb vedno iskale mladost-
nice, v povprecju stare med 16 in 17 let. Po vecini izhajajo 
iz družin, v katerih primanjkuje pretocne, sprošcene in 
iskrene komunikacije med družinskimi clani. Prisoten je 
potlacen strah, sram in jeza. Izražanje custev je nezažele-
no ali pa so custva spregledana in neupoštevana. Veliko-
krat je prisotno tudi poniževanje, sramotenje in vzbujanje 
obcutkov krivde. Vse mladostnice brez izjeme so povedale, 
da so se pocutile osamljene, nezacutene in nerazumljene 
ter nesprejete takšne kar so in so zato velikokrat iskale 
oporo izven družine, najveckrat pri vrstnikih. Vendar je bila 
stiska pogosto prevelika in jih je »zarez« sprostil. Situacija, 
v kateri smo se znašli, je dosedanjo statistko še poslabša-
la. Stiske so vse vecje, saj je ohromljeno javno življenje in 
zaprtost izobraževalnih ustanov zahteva svoj davek. Na 
ljubljanski pediatricni kliniki so tako zabeležili 30 % porast 
števila mladostnikov, ki so bili hospitalizirani po neuspelem 
poskusu samomora. Zdaj so to pogovori, ki jih ne smemo 
odlagati. 

 

 


Nina Mohorcic 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 17 


LE NEKAJ ODTENKOV KARANTENE 

Pogovor s prof. dr. Barbaro Baloh 

 

Tako da, vnukec, ti tole povem, rabimo še cepivo proti neumnim ljudem! So zadnje besede letošnje zmagovalne pesmi 
anonimnega avtorja, ki je nastala v sklopu glasovanja in ustvarjanja ob izboru besede leta. Vsako leto SRC SAZU izbere 
nekaj besed, ki so zaznamovale preteklo leto in so tako ali drugace zaznamovala tudi naša življenja. Katera pa je na koncu 
tista zmagovalna, odloca publika in tokrat se je le-ta odlocila, 
da je beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2020 … Karante-
na! Pa jo imamo! Publika iz karantene je glasovala za karan-
teno, ker o karanteni govorimo in karanteno živimo. In ce to ni 
dovolj, jo pomnožimo s 365 ter dobimo »karantensko« leto 
2020. Pa je vse le negativno? Ali nasprotno - pozitivno? Ali 
pozitivno v negativnem smislu, kot nakazuje ena od nominira-
nih besed? To smo preverili v pogovoru z visokošolsko ucite-
ljico naše fakultete dr. Barbaro Baloh, s katero smo se o be-
sedi in njenih pomenih pokramljali preko Zooma. 

Kako bodo nekoc poimenovali leto 2020, bo pokazal cas. Za 
zdaj ga opisuje beseda karantena in vec o zgodovini besede 
smo spregovorili tudi mi. Beseda izhaja iz latinšcine – quaran-
ta giorni oz. 40 dni - odgovornega umika v izolacijo pred vsto-
pom v mesto. »V Benetkah je nastala nekakšna zdravstvena 
policija, ki je ladjam preprecevala vstop v mesto, da se ne bi 
razširile bolezni. In takrat je nastal nekakšne vrste predhodnik NIJZ-ja,« nas je poucila prof Baloh. Samo zavedanje bolezni 
in odgovornosti za zdravje vseh prebivalcev je eticna bitka, ki jo bijemo še danes. Velikokrat besedo zamenjujemo ali ena-
cimo z besedo samoizolacija, ki zanimivo ni bila ena od predlaganih besed v izboru, vendar je beseda, ki »tolce na vrata 
posameznika.« Na vrata posameznikove državljanske dolžnosti in lastne presoje ter socialne odgovornosti. Bi se zadeve 
odvijale drugace, ce bi besedo leta upoštevali bolje? 

Kaj pa dejavnosti, ki so bile v tem casu postavljene na stranski tir? Tako smo spregovorili tudi o izobraževanju na daljavo in 
univerzitetnem študiju, ki je bil potisnjen navzdol po prioritetnem seznamu reševanja izobraževalne krize. »V javnosti se 
veliko govori o šolah, predvsem o ucencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in se pozablja na vrtec, pozablja se na 
to, da vrtec ni le varstvo otrok. To se je zdaj zelo izkazalo. In mi vemo, da ce so v otroštvu dolocene stvari zamujene, jih 
težko nadoknadimo. Ne želim biti crnogleda, na nek nacin se bo preživelo, konec koncev gre za odnos do poklica in clove-
ka v tej situaciji.« No, smo pa menda od vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo. Ali smo 
res lahko ponosni? 

Malo pa se je v javnosti govorilo o študentskem življenju in izobraževanju kadra, ki bo kasneje pouceval, zato smo o tem 
spregovorili tudi mi. »Da ne govorimo o življenju na sploh, ker študentska leta morajo biti živeta, ne za 
ekranom.« In kako lepo je slišati to od nekoga »z druge strani«. 

In kaj karantena pomeni za vas? Profesorica nam je svoje misli po pogovoru zapisala takole: »Še dolgo 
sem razmišljala o besedi karantena in ugotovila, da je karantena pravzaprav pretkana tatica, ki nam je 
ukradla tople objeme, mestni vrvež, glasbo in petje, gledališce in film, tudi knjige, ki smo ji jih nekateri 
spretno izmaknili, da pa nam je pravzaprav podarila nekaj pomembnega: rodila nam je hcer Ustvarjalnost, 
kar je najpomembnejša zapušcina mladim rodovom in upam, da jo boste uspeli spretno vzgojiti v plemeni-
to odraslo gospo/damo.« 

In beseda za leto 2021? Mi nominiramo besedo konec, kaj pa vi? 


Ustvarjalni koticek 


ZAKLJUCEK RODARIJE-
VEGA LETA IN 

NAGRAJENE ZGODBE 

Od oktobra do decembra je potekal organiziran niz dogod-
kov imenovanih (Za)govor ustvarjalnosti, ki so jih ob stoti 
obletnici rojstva italijanskega pisatelja in pedagoga Giannija 
Rodarija organizirali UP PEF, Hiša ustvarjalnih zgodb Gajbla 
in založba Malinc pod pokroviteljstvom Mestne obcine Koper 
in v soorganizaciji kulturno izobraževalnega društva PiNA. 
Tekom treh mesecev so na to temo potekale številne delav-
nice, mednarodni simpozij, predstavitve projektov in revije 
Galeb, branje Rodarijevih del ter nagradni natecaj za najbolj-
šo zgodbo. Pred natecajem je v oktobru potekala spletna 
delavnica Ustvarjalno z Rodarijem/ Sulle vie della creativitŕ 
Rodariana, ki sta jo vodili Samanta Kobal, diplomirana dra-
maturginja (Gajbla), in Renata Padovan, vzgojiteljica z dol-
goletnimi in bogatim Pred natecajem je v oktobru potekala 
spletna delavnica Ustvarjalno z Rodarijem/ Sulle vie della 
creativitŕ Rodariana, ki sta jo vodili Samanta Kobal, diplomi-
rana dramaturginja (Gajbla), in Renata Padovan, vzgojitelji-
ca z dolgoletnimi in bogatimi. Projekt se je zakljucil 14. de-
cembra z objavo zmagovalnih zgodb, ki jih je zbrala strokov-
na žirija, v 
sestavi Saman-
ta Kobal, Re-
nata Padovan, 
dr. Barbara 
Baloh, dr. Eda 
Birsa in dr. 
Barbara Pre-
gelj. 

Pohvala in na-
grada za naj-
boljšo zgodbo 
gre tokrat študentki Nini Kržic, ki je žirijo prepricala z svojo 
zgodbo z imenom Strigalica Stanka. 


Krista Sedej 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 18 


Strgalica Stanka 

''Nee, nee, pojdi stran! Nocem, da mi 
zlezeš v uho!'' so vpili otroci, ko so vi-
deli strigalico 

Stanko. Stanka je bila zaradi tega zelo 
žalostna. ''Želim si, da bi se otroci z 
menoj 

pogovarjali. Rada bi jim povedala, kako 
sem se imela, kaj sem jedla za vecerjo 
in kako 

je potekal moj dan. Ko pa pridem zra-
ven, si vsi zatiskajo ušesa. Nocem jim 
zlesti v uho, 

saj ne bi znala priti ven in oni to dobro 
vedo. Ne znam hoditi vzvratno, zato se 
podvigov, 

 
''Nee, nee, pojdi stran! Nocem, da mi 
zlezeš v uho!'' so vpili otroci, ko so vi-
deli strigalico Stanko. Stanka je bila 
zaradi tega zelo žalostna. ''Želim si, da 
bi se otroci z menoj pogovarjali. Rada 
bi jim povedala, kako sem se imela, kaj 
sem jedla za vecerjo in kako je potekal 
moj dan. Ko pa pridem zraven, si vsi 
zatiskajo ušesa. Nocem jim zlesti v 
uho, saj ne bi znala priti ven in oni to 
dobro vedo. Ne znam hoditi vzvratno, 
zato se podvigov, kot je plezanje v uho, 
ne lotevam«. 

V petek zjutraj se je Stanka odpravila v 
trgovino, saj ji je zmanjkalo kisa za so-
lato. Ko se je sprehajala, je zagledala 
vrata, na katerih je pisalo: RIKVER-
CMANIJA! Za vse tiste, ki se želite nau-
citi vzvratne hoje! Prijavite se zdaj! Stri-
galica Stanka je razmišljala in spomnila 
se je, da otrok ne bo vec strah, da bi 
jim obticala v ušesu, ce se nauci hoditi 
vzvratno. Hitro se je prijavila in navdu-
šena odhitela domov spat, da ji je dan 
hitreje minil. Naslednje jutro je zgodaj 
vstala, se malo razgibala pred telovad-
bo in odhitela v mesto. Ko se je ucna 
ura zacela, je bilo Stanki strašansko 
težko. Trudila se je, razgibavala, posku-
sila pocepniti, narediti korak, malo po-
migati z nogo … Opazovala je pikapo-
lonice, kako so spretno migale z noga-
mi, pa crve, ki so se zvijali in cebele, 
kako so vzvišene na koncu ure vzvrat-
no odbrencale skozi vrata. Ni in ni ji 
uspelo. Po koncani ucni uri je žalostna 
odšla domov. ''Edina sem, ki tega ne 
zmorem. Odnehala bom, preden se 
osmešim.'' Na poti domov je Stanka 
srecala prepoteno rakovico, ki je sedela 

na skali in jokala. Stanka je pristopila 
do rakovice in jo vprašala, ce ji lahko 
kako pomaga. 

''Bila sem na vadbi...SMRK… na vadbi 
vzvratne 

hoje… Na tisti Rikvercmaniji. Pa mi ni 
šlo! Edina 

sem bila! Nisem in nisem mogla! EDI-
NA!!! In vsi so 

 

Bila sem na vadbi...SMRK… na vadbi 
vzvratne hoje… Na tisti Rikvercmaniji. 
Pa mi ni šlo! Edina 

sem bila! Nisem in nisem mogla! EDI-
NA!!! In vsi so me videli, da ne znam 
…'' 

 

''Tudi ti si bila v Rikvercmaniji?'' Jo je 
vprašala Stanka. ''Nisem te opazila. 
Tudi meni ni in ni uspelo, mislila sem, 
da sem edina.'' 

 

Rakovica je dvignila pogled in si obrisa-
la solze. ''Hoceš reci, da nama obema 
ni uspelo?'' 

 

''Ni nama uspelo, ampak lahko poskusi-
va še enkrat. Želim si, da bi znala hoditi 
vzvratno, da otrok ne 

bi bilo strah, ko pridem zraven. Želim 
se pogovarjati z njimi, ampak jih je 
strah, da bom obticala v njihovem uše-
su, ce se jim prevec približam. Poskusi-
va še enkrat. Skupaj!'' 

 

Rakovici so se zasvetile oci in takoj je 
privolila. ''Zmenjeno, jutri se dobiva 
pred vrati in poskusiva še enkrat. Saj 
res, nisva se niti spoznali. Jaz sem Maj-
da. Segli sta si v roko in zatem odšli 
vsaka svojo pot do doma. Naslednje 
jutro sta se dobili pred vrati, kot sta se 
zmenili prejšnji dan. Znova se je zacela 
ucna ura, in spet ... »Poskušata se ma-
lo prepogniti, pa pogledati nazaj in ho-
diti, pa pocepniti, se raztegniti …» Nika-
kor jima ne uspe. Tako so minevali 
dnevi, ko sta Stanka in Majda hodili na 

vadbe vzvratne hoje, ampak jima ni 
uspelo. 

 

Stanka, mislim, da bom obupala. Ta 
vadba nima 

smisla. Nikakor se ne moreva nauciti. 
Vsi si bodo 

mislili, da sva navadni zgubi, tako da bo 
bolje, 

»Stanka, mislim, da bom obupala. Ta 
vadba nima smisla. Nikakor se ne mo-
reva nauciti. Vsi si bodo 

mislili, da sva navadni zgubi, tako da bo 
bolje, da kar takoj zbeživa domov.'' 

 

''Veš kaj Majda, to da ne znava necesa, 
kar znajo vsi ostali, še ne pomeni, da 
sva manj vredni. Ti 

znaš super hoditi postrani, jaz pa na-
ravnost. Ce boš naletela na oviro, se ji 
lahko izogneš na vec 

nacinov: da skociš, se skloniš, zaviješ v 
levo ali desno, ce pa naletiš na slepo 
ulico, se lahko 

preprosto obrneš in greš nazaj poiskat 
drugo pot. Nihce ne pravi, da moramo 
vsi znati prav vse. 

Odnehajva z vadbo, a z dvignjeno gla-
vo odidiva skozi vrata. Nisva se naucili 
vzvratne hoje, sva 

pa nekaj pridobili.'' 

 

''Kaj sva pridobili,'' je žalostno vprašala 
Majda. ''Vsaka je dobila novo prijatelji-
co''. ''Prav imaš 

Stanka, ne moremo biti vsi enaki. To, 
da smo razlicni, naredi svet bolj razno-
lik in lepši«. 

 

Objeli sta se in z dvignjeno glavo odšli 
skozi vrata telovadnice. Stanka narav-
nost, Majda pa postrani. 

 

Nina Kržic 


Ustvarjalni koticek 


POD ŽAROMETOM 

 

Toliko mask prisilno nošenih 

na parih metrih miline izgubljenih 

Poteze mehke v prisilnih besedah zbledijo 

V vetru melanholije celoto lovijo. 

 

Pari in pari praznih oci vame strmijo, 

da dušo napolne jim val- ko luci zatemnijo 

in eno samo zlomljeno bitje 

navpicno, z medlo svetlobo osvetlijo. 

 

Koliko krvi prelite za to norijo, 

da kar kažeš prikažeš in je vecini všecno 
ali vsaj razumljivo. 

 

Na koncu, ko se luci zatemnijo 

In dlani iz navade udarce delijo 

Je maska sploh maska ali z obrazom se 
je spojila? 

Je publika resnicna ali je to zgolj prazna 
iluzija? 

Eva Gabrijelcic 

 

POZIV! 

Uredništvo Peferona vas vabi 
zagnane pisce. Pridružite se 
nam v novem semestru! 



____________________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 19 


10 NASVETOV, KAKO PREŽIVETI 

PREDAVANJA NA DALJAVO 

 

Prepricani smo, da si je vsak izmed vas v teh »koronsko-karantenskih« casih predavanja prilagodil predavanja na daljavo. 
Nekateri niso zbrani brez svoje najljubše naprave, drugi brez polne skodelice caja ali kave. 

No, mi pa smo vam pripravili seznam, kako lahko bolj udobno preživite študijski proces na daljavo. 

 

1. Mizo fakultete zamenjaj za domaco, ce pa ti ta ne ustreza, se namesti v posteljo ali po turško na mehko 
preprogo. 

 Brez prigrizkov pa tudi ne gre! Prebrskaj omaro, hladilnik ali skrito 
zalogo. 

2. V primeru hudega mraza, si obuj barocno štrikane nogavice, ce pa 
še to ni dovolj, se ovij v odejo ter natakni rokavice. 

3. Ker se kakšno jutro vsak zbudi enostavno pregrd, naj kamera raje 
gleda v strop ali v prt. 

4. Ker prigrizek je premajhna pojedina, pojdi v kuhinjo in oponašaj 
Gordona Ramseya. 

5. Ce predavanje prepocasen tempo ima, z latino ritmom zamenjaj ga. 

6. Ce pocutiš se bolj aktivno, pospravi še sobo, da bo bolj produktivno. 

*Za vse ekstremiste pa priporocamo globinsko cišcenje hiše do barve 
blešcece ciste. 

7. Da noge ne bodo s stolom eno postale, se pojdi sprehodit do bližnjega gozda ali obale. 

8 Te taka aktivnost ne mika? »Oh, ti, ti!« Saj zdaj ne smeš imeti takega stika! 

9. Ker vcasih na Zoomu se krivica zgodi, v naravo, glasbo in knjige odnesi svoje miselne smeti. 

10. Med predavanji obvezno ne pozabi izklopiti mikrofona, ko o profesorjih pogovarjaš se s prijateljem preko 
telefona. 

 

Ce noben od naštetih nasvetov ti ni v pomoc, zapri luc in reci: 
»Faks, lahko noc!« 

 

Matic Ahcin, Eva Gabrijelcic, Krista Sedej, Blaž Teršek 


Malo za hec 

 


 

 

 

 

 

 


Rezultat iskanja slik za funny stick man school
gorilah 


Sreco na vrvici. 


Pubecev 


Medicinska sestra 


Brezdomcem 


Uredništvo PEF-erona je zakrilo »top secret« infor-
macije. Dešifrirajte naslove s pravilno ustavljenimi 
besedami. 



_______________________________________________________________ 


Novi PEFeron | 20