I •Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. • ~ Posamezna številka stane 10 vinarjev. MARIBORSRI DELIVEC Neodvisen delavski list za mesto in okolico. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5. ' Telefon 3|VL ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Letnik 1. Maribor, dne 7. decembra 1918. Štev. 13. Živela Jugoslavija! Drugi december 1918 je postal za nas Jugoslovane zgodovinski dan, kakršnega še nismo doživeli. Naše Narodno viječe v Zagrebu, V katerem so tudi zastopniki slovenskega naroda, je ta dan srbski Vladi izjavilo, da se hočemo združiti v nerazdružljivo državno celoto, da hočemo torej postati podaniki slavne, demokratske srbske oziroma odslej, južnoslovanske kraljevine pod žezlojn srbskega kralja. Prestolonaslednik Aleksander, simpatičen človek, je v imenu svojega odeta to izjavo Narodnega viječa sprejel kot polnoveljavno ter proglasil ujedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov v enotni, jugoslovanski državi. Mi to kot zastopniki slovenskih delavcev brez fazlike strank iz nujnih razlogov odobravamo in iskreno pozdravljamo, tudi ustanovitev kraljevine, zlasti ker je bila srbska vlada doslej vedno demokratska, ravno tako demokratska, kakor Francoska ali katera druga republika. Ako torej popolnoma mirno s hladnim razumom pozdravljamo jugoslovansko kraljevino, storimo to iz teh vzroko^. V* 1 , Četudi bo morala konštituanta ta sklep še odobriti in pripozriati, vendar je prav, da se je Že zdaj proglasila naša jugoslovanska kraljevina, ker bo zdaj srbska vlada kot enotna zastopnica Hrvatov, Srbov in Slovencev pred mirnovno konferenco z veliko večjim uspehom dosegla svoje, torej tudi naše cilje, zlasti kar se tiče razmerja oziroma mej proti Italiji, ki se je na tihem veselila, češ, ti trije bratje se bodo prič kali med sabo, mi pa si bomo napolnili svojo malho z adrijanskimi pristanišči in z našo zemljo Sedaj smo Italjanom prekrižali račune in zdaj bodo morali ti imperijatisti spoznati, da ne bi kazalo zameriti se trdno zvezanemu 'in mogočnemu 14 miljonskemu narodu južnih Slovanov. In to mogočno državo bodo, morali upoštevati in rešpektirati tudi Nemci, Madžari in tudi drugi evropski narodi, kajti naša država leži ob morju, ima torej cesto za svetovno trgovino odprto tn preko naše' države bo tekla' važna trgovska cesta iz srednje Evrope v Azijo, tista železnica Berlin—Bagdad, o kateri so Nemci sanjali pol stoletja, ki pa bo sednj v naših rokah, ker Nemci so poraženi in so sedaj morali prepustiti nam, kar je naši zemlji pripadalo in kar bo na vedno naše ostalo. To tdrej, da nas bo srbska vlada zastopala na mirovni konferenci to je najvažnejša posledica ujedinjenja s kraljevino Drugi razlog, da se veselimo, je ta: s tem ujedinjenjem se baš v sedanjem kritičnem času izognemo notranjim, domačim spletkarijam in prepirom glede bodoče, državne oblike. Sed ij ni čas za prepire! Ker smo že večkrat rekli, da je nerazdeljana Jugoslavija prva in naj- višja zahteva naše politike.vs.eh strank, se moramo temu ukloniti, začasno brezpogojno, ker tu gre za enotno organizacijo naše države in enotna organizacija je najvišja moč ne samo v vsaki stranki ali v vsakem stanu, ‘ temveč še bolj v državi. V tej moči potem1 leži volja ljudstva, našega naroda; j^lo je poglavar, je končno manjše važnosti, ako je ves .ustroj države demokratski. Narodno viječe pa je začasno tudi tista jnštanca/ ki jo morajo pripoznati in tako mo ramo tudi sprejeti njene sklepe, kakor jih je sprejel regent Aleksander. Da ne bi imeli danes take inštance, bi v naših deželah vladala bolj-ševiška anarhija. Narodno viječe je oblast, ki je bila ustanovljena s potrdilom vseh strank srbskih, hrvatskih in slovenskih, v njej je zaspana tudi jugoslovanska socijalno demokratska stranka Kar je priznano, mora obveljati. Ne glede na razloge, -ki jih smatramo Ifot najvažnejše in ki najbolj upravičujejo sklep Narod' nega viječa in proklaerjo srbske vlade, naj le še pristavimo, de naglašati napram temu londonskemu dogovoru, da tudi Italija s svoje strani ni izpolnila yseh onih dolžnosti, ki jih je v terii ' dogovoru prevzela, da zato tudi ni izključeno, da Bosta Anglija in Francija zahtevali revizijo tega pakta. — V Parizu je ‘stopil v stik dr. Korošec tudi z ameriškim zastopnikom in osebnim prijateljem Wilsona, polkovnikom Housejom. Tudi napram temu je zagovarjal našo narodno stvar ter odnesel jako ugoden vtis. Potom njega je zaprosil ameriško vlado, naj pošlje v Jugoslavijo hrane za kakih pet milijonov prebivalcev, obleke in obutve pa za kakih sedem milijonov prebivalcev, kar mu je bilo tudi obljubljeno. V Earizu je obiskal tudi angleškega in italijanskega poslanika ter jima razložil jugoslovansko stališče. Povsod je poizkušaI\zbuditi zanimanje za našo stvar, pojasnjeval je naše razmerje do bratske Srbije ter porabil priliko, da je na nekem shodu radikalnih: socijalistov v Parizu, ki tvorijo največjo stranko v francoskem parlamentu, informiral javnost o jugoslovanskih aspiracijah. Dosegel je, da je stranjta sprejela fesolutijo, da spremlja s simpatijami naša narodna stremljenja in da obsoja italijanski imperijalizem. — Na poziv osrednjega odbora Narodnega veča je 26. novembra zapustil Pariz, kjer sta ostala še Trumbič in Pašič ' ^ Političen pregled. K včerajšnjemu poročilu iz Medjl-murja si dovoljujem nekaj pripomniti. Meni se 7di, da se v Ljubljani iq v Zagrebu nič kaj ne potrudijo za Medjimurce Pretekle dni so prK uašali listi poročilo o velikih manifestacijah v Zagrebu. Tudi v Ljubljani ne m^jijka takih prireditev' Razvada, manifestirati inf čvekati po shodih, se ji pri nas neznosno razpasla. Mar bi ' i....................................... ''Maribor, dne 7. decembra 1918. Mariborski delavec. ti gospodje manifestantje šli v vojnike na mejo, potem bi se usoda Medjimurcev zlahka izpreme-nila! S papirnatimi protesti in z manifestacijami se Medjimarje gotovo nikoli ne bo rešilo madžarskih grozovitežev. Budimpešta, 5. decembra. Antanta zahteva, da morajo Madžari takoji umakniti vse svoje čete iz Slovaške in severne Ogrske, češ, da je bila čeho - slovaška republikd priznana že od vseh antantnih vlad. Madžarska vlada se je morala tej zahtevi vkloniti. — Pričakuje se, da bo danes vkorala v mesto francoska konjeniška brigada. Ustavljen promet. Dunaj, 4. decembra. Ker je prenehalo dov ižanje. premoga za nemško - avs rij-ke železnice, preti nevarnost, da se železniški promet popolnom i ustavi. Promet dunajske mestne žileznice bo najbrze že v . petek ali v soboto prenehal. Na glavnih železnicah bo prihodnje dni prejkone ostal v prometu samo po en osebni in en vlak, ki vozi v daljavo. Tudi tovorni promet bo še bolj omejen. ’ ‘ x Kako postopajo Italijani! Tržaški guverner je izdal na železniške delavce ukaz, v katerem grozi s kazenskim postopai jem proti vsakemu ki bi se branil delati službo. Južna železnica, kar je od itaijanskega vojaštva zasedena, prišle pod upravo italijanskih državnih železnic. Dotični železničarji, ki želijo premeščenje, morajo vložiti prošnjo, Naša severnd meja. Vojaški oddelki Nemške Avstrije .so dobili iz Gradca ukaz, naj zapustijo Stras in Arnovž ter se umaknejo proti severu do Wiidona’ Južno Wlldoha ne ime biti nič nemških vojakov. — Srbske in naše čete so 4. t. m. zasedle St Pavel v Labudski dolini. — V noči od 3 na 4. dec. so naši zasedli , Grebenj London, 3. dec. List («Morningpost» ostro napada postopanje. Italije zoper Jugoslovane. List . povdarja, da je sicer veliko let simpatizirali z Italijani, da pa sedaj nikakor ne more odobravati njihovi ga stališča. Zagreb, 5. dec. Osrednja vlada za celo Jugoslavijo se sestavi .danes v Belgradu. London, 4. dec. Churchill je rekel na nekem zbordvanju, da kazen za Nemčijo pe bo lahka. ■> Mariborske novice. 1. december — narodni praznik. Zagreb, 4. decembra. V spomin in proslavo njedinjfenja celega jugoslovanskega 'naroda je proglasilo Narodno veče dan 1. decembra za splošni, državni in narodni praznik. Za letos naj se ta praznik praznuje 14. t. m. V šolah naj se vrše šolske slovesnosti, v kateri!' naj se učencem razloži pomen osvobojenja in ujedinjenja .celega jugoslovanskega naroda. Kjer so vojaške posadke, naj se praznuje praznik z vojaškimi slavnostmi. V mestih, kjer so sedeži narodnih vlad, naj se odda 101 strel iz topov. Na javniji in z^seb,nih poslopjih naj se izobešajo slovenske, hrvatske in srbske za