sä; '"Ks mm f Ä t APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUZA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 r J'.: ; isutii! AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ Cenjene stranke obveščamo, da smo se 1. 3. 2008 preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki. I PREDELAVA VOSKAV SATNICE SAMO 0,75 €/KG SATNIKI: AŽ-VRTAN, . LEPLJEN, ZBIT 0,79 € /KOS ^^ LR - STANDARD LR 2/3 PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI 7S - 57,40 €, 5S - 52,20 € ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti. ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,75 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 °C. ■ Vosek odkupujemo po 3,12 eur za kilogram. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 €. ■ Pri izvozu z AC proti Vrhniki, desno po magistralni cesti proti Ljubljani, 300 m od izvoza naprej prvo večje križišče desno. Glej smerokaz. grelci za med 179 € kakovostna rsf posoda in točila AKCIJSKA CENA 298 €! standardni lr-panj in dvotretinjski lr-panj AKCIJSKA CENA 89,60 €! ŽICA ZA SATNIKE 250 g 4,5 €, 250 g CINK 2,2 € KAKOVOSTNE POGAČE STIMULANS SUPER AKCIJA SATNICE - AŽ, LR: 0,63 € Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. PRIZNANO VZREJALIŠČE Sprejemamo prednaročila za označene in ČEBELJIH MATIC DEBEVEC selekcionirane matice kranjske pasme. ^Ne zam^iditče? sco^lTiniginciranja čebelarske opreme RS in EU! UVODNIK Vida Čadonič - Špelič NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 197 Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Čebeljo družino, ki jo sestavljajo matica, nekaj deset tisoč čebel delavk ter v letnem obdobju še troti in zalega različnih starosti, pestijo številne bolezni. Navadno zboli en del družine, bodisi matica, čebele ali čebelja zalega, kljub temu pa bolezen vpliva na celotno čebeljo družino in lahko povzroči tudi njen propad. Bolezni pokrite in nepokrite čebelje zalege je razmeroma lahko prepoznati, saj se znaki kažejo na spremenjeni zaleženi površini in na ličinkah. Najnevarnejša od teh bolezni je huda gniloba čebelje zalege ali ameriška gniloba. Njen povzročitelj - bakterija - v neugodnih razmerah sporulira. S sporami, ki so kužne tudi nekaj de- [ setletij, se okužba širi v čebelji družini, čebelnjaku in tudi v oddaljene čebelnjake. V Sloveniji je bolezen navzoča že vrsto let in je, žal, kljub predpisanim in izvedenim ukrepom še nismo izkoreninili. Med številnimi boleznimi čebelje družine naj omenim še okame-nelo zalego, ki jo povzroča Aspergillus flavus, in je zoonoza. Varoza je praviloma bolezen celotne čebelje družine, saj s prostim očesom vidna pršica Varroa destructor zajeda odrasle čebele in čebeljo zalego, v kateri se razmnožuje. Njeno spremljanje in zatiranje mora biti del običajne čebelarske prakse, saj je v nasprotnem čebelja družina ogrožena tako v biološkem kot ekonomskem smislu. Zatiranje varoze zahteva celosten pristop z enotno in sistematično Nadaljevanje na naslednji strani ►► Fotografija na naslovnici: Čebelnjak Gašperja Mraka, postavljen leta 2002, stoji na mirni gozdni jasi v bližini vasi Sv. Duh pri Škofji Loki. Na panjskih poslikavah so upodobljeni Anton Janša, Peter Pavel Glavar, slovenski grb in občinski grb Škofje Loke, kozolec, različni pregovori in ptice. Foto: Jože Langerholc Franc Šivic: Novice iz sveta Mariio Borilo: Novice iz sveta DELO ČEBELARJA PO MESECIH 199 199 Marija Sivec: Čebeiarjeva opraviia v AŽ in nal(iadniii panjiii v juniju 200 VETERINARSKI NASVETI_ Nacionaini veterinarsiii inštitut: Veterinarstvi nasveti za junij 203 Nacionaini veterinarsiii inštitut: Operativni program zatiranja varoj za ieto 2009 204 MEDOVITE RASTLINE_ Trajče Niiioiosiii: Zeiiščni vrt privabija števiine čebeie 206 ČEBELARSKI POTOPIS_ Anže Sobočan: Čebeiarstvo na Kitajsivem (iii. dei) 209 ODMEVI_ Marjan Debeiaii: Z ocenjevanjem in testiranjem do najboijšiti matic 212 OBLETNICE_ ivaniia Poianec: 80 iet radijsive čebeiice ivanive Poianec 213 Janez Miiieiič: Čebeiarsl(o društvo Domžaie praznovaio 90 iet 214 MLADI ČEBELARJI_ Mariio Borilo: Teicmovanje miaditi čebeiarjev - Črna na Korošicem 2009 216 DOGODKI IN OBVESTILA_218 224 OBVESTILA ČZS MALI OGLASI 230 OSMRTNICE 231 INDEX EDITORIAL Vida Čadonič - Špelič 197 NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Šivic: World News Marko Borko: World News BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH 199 199 Marija Sivec: Beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič and Langstroth Bee Hives in June 200 VETERINARY ADVICE_ NVI: Veterinary Advice for June 203 NVI: Operative Programme for Combatting Varroatosis 2009 204 FORAGE PLANTS_ Trajče Nikoloski: Herbal Garden Attracts Numerous Bees 206 BEEKEEPER'S TRAVEL STORY_ Anže Sobočan: Beekeeping in China (Part iii) 209 RESPONSES_ Marjan Debelak: Getting the Best Queen by Valuation and Testing 212 ANNIVERSARIES_ Ivanka Polanec: 80 Years of Radio-Bee Ivanka Polanec 213 Janez Mihelič: Beekeeping Society Domžale Celebrates 90th anniversary 214 YOUNG BEEKEEPERS_ Marko Borko: Young Beekeepers' Contest - Črna na Koroškem 2009 216 NEWS AND EVENTS_218 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 224 SMALL ADS 230 OBITUARIES 231 ^^ Nadaljevanje s prejšnje strani obravnavo celotne epizootiološke enote, ki jo ponazarja preletna razdalja čebel. Pri zdravljenju varoze je treba upoštevati varnost čebeljih družin, čebelarja in okolja ter ne nazadnje tudi čebeljih pridelkov za človeško prehrano. Varoza prav tako povečuje možnost pojava drugih bolezni, še zlasti virusnih. S prehajanjem varoj iz panja v panj se namreč iz čebelje družine v drugo čebeljo družino prenašajo tudi virusi. Poleg varoze naj omenim še protozo-arno bolezen odraslih čebel nosemavost (Nosema apis), s katero je okužena skoraj sleherna čebelja družina, od higiene čebelarjenja pa je odvisno, do kolikšne mere se bo razvila in kakšne posledice bo imela za čebeljo družino. Za najnevarnejšo obliko velja sicer njena akutna oblika, ki se kaže v grižavosti in umiranju čebel, čeprav njena kronična oblika ni nič manj (ali pa še bolj) nevarna. Ta se zaradi slabše prehranjenosti kaže v predčasnem umiranju pašnih čebel -nosemavost je namreč bolezen prebavil, čebele se slabše razvijajo, so manj odporne, zbolevajo za drugimi boleznimi, prej umirajo in so manj donosne. Kronične bolezni odraslih čebel navadno težko spoznamo pravočasno, saj bolne čebele tako kot zdrave umira- jo zunaj panja. To je namreč le eden od številnih obrambnih mehanizmov čebelje družine pred boleznimi. Videti je, da v obdobju globalnega segrevanja, ko se čebelja družina ne more na hitro prilagoditi cvetenju rastlin v različnih (drugačnih) obdobjih in najrazličnejšim zunanjim vplivom, kot sta onesnaženje okolja in uporaba različnih pripravkov za zdravljenje varoze, ti mehanizmi slabijo. Stalno spremljanje zdravstvenega stanja čebelje družine, pravočasno ugotavljanje nekaterih povzročiteljev ter strokovno ustrezno zdravljenje so načini za ohranjanje čebel, ki nam posredno in neposredno bogatijo življenje. Prepričana sem, da bo k temu pripomogel tudi letošnji program zatiranja varoj, ki ga je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravil Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti. Program financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njegovo izvajanje pa bo nadzirala Veterinarska uprava Republike Slovenije. Želim si, da bi se v izvajanje tega programa skupaj z veterinarji dejavno vključili vsi čebelarji. Dr. Vida Čadonič - Špelič, generalna direktorica VURS-a Prašilčki (5s, 7s), AŽ-panji (9s, lOs, lis, 12s), AŽ-Kozinc 11+3, trietažni AZ (9s, lOs), lipovi satnild, phalnild Frančič, distančni vložki Po želji tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. MIZARSTVO K R Ž E Idrijska 10,1360 Vrhnika Telefon/fax 01/7551-317 GSM 041 420 200 E-mail: spelakrze@yahoo.com 198 Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXI JCS;^ ra®WD©© DZ ©w©fia Besedilo: Franc Šivic Nemčija Znanstvenika iz Beegroup Wuer-zburg sta dokazala, da čebele s tem, ko obiskujejo cvetoče rastline, spravljajo »ob živce« različne škodljive gosenice, ki ob-žirajo liste. Te gosenice imajo naravne sovražnike v najezdnikih. Ko zaslišijo vibracijo najezdnikovih kril, otrpnejo ali celo padejo na tla. Čebele imajo podobne vibracije kakor najezdniki, zato se gosenice odzovejo enako, če se jim približa čebela, ko leta s cveta na cvet. Po ugotovitvah obeh znanstvenikov je rezultat nenehnega stresa, ki so mu izpostavljene gosenice na cvetočih kulturah, ki jih pogosto obiskujejo čebele, za 70 % manj ob-žrtega listja. To so pokazala merjenja v mestnem botaničnem vrtu, naslednja stopnja pa bo še preverjanje na večji biokmetiji. Lepo, ni kaj reči! S tem se bo le še povečal ugled naših čebel. ZDA Ameriški čebelar Loren Hale, s katerim si dopisujem o našem AŽ-panju, je sporočil, da je dobil v roke prvo letošnjo številko Slovenskega čebelarja in v njem našel moj članek z naslovom Novice iz sveta. Ob pomoči računalniškega prevajalnika je ugotovil, da pišem o najinem sodelovanju in da omenjam tudi njegovo čebelarsko društvo v Severni Karolini. Ko je to povedal članom društva, so se vsi razveselili, ker so nenadoma postali mednarodno prepoznavni. Kako malo je včasih potrebno, da nekoga razveseliš! Lahko pa se veselimo tudi mi, da postaja Slovenski čebelar prepoznaven celo v Združenih državah Amerike. J No Besedilo (prevod in povzetek): Marko Borko ZDA V ZDA raziskujejo možnost, da bi ozon, ki ga že uporabljajo za izboljšanje kakovosti pitne vode in vode v kopalnih bazenih, lahko pripomogel k čistejšim in bolj zdravim panjem. To možnost nakazujejo ugotovitve laboratorijskih testov, ki jih je izvedla entomologinja Rosalinda R. James iz Kmetijske raziskovalne službe. Jamesova v državi Utah vodi enoto, ki se ukvarja s sistematičnimi raziskavami biologije žuželk opra-ševalk. Testirala je vplive ozona na dve vrsti pesticidov, in sicer na kumafos in tau-fluvalinat, ki ju številni čebelarji uporabljajo za zatiranje varoj. Druge raziskave nakazujejo, da se ostanki teh kemičnih snovi kopičijo v panjih in satju. Kot je znano, čebelarji po navadi znova uporabijo sate, iz katerih iztočijo med. Ob poskusu je steklene posodice s pesticidom namestila v majhno, tesno zaprto komoro, potem pa je kemične snovi izpostavila toku ozona. Pri stalni 50-odstotni vlažnosti v komori je testirala učinkovitost ozona na pesticida pri različnih temperaturah in različnih koncentracijah. Pri uporabi 500 delcev Ozon (O3) na milijon ozona in pri približno 34 °C se je v komori v 10-15 urah znižala nizka koncentracija obeh pesticidov, toda kar 20 ur je bilo potrebnih za znižanje višjih koncentracij tau-fluvalinata. Preučevala je tudi učinkovitost ozona na zatiranje voščene vešče v vseh njenih razvojnih fazah, od jajčeca do odraslega osebka. Mlade ličinke in odrasli osebki voščene vešče so odmrli samo nekaj ur po izpostavitvi ozonu, jajčeca, ki so najbolj odporna, pa so odmrla šele po nekaj dneh. Pri svojem delu je Jamesova ugotovila še, da lahko ozon uniči povzročitelje poapnele zalege in hude gnilobe čebelje zalege, vendar mora biti koncentracija ozona za ta namen večja, potreben pa je tudi daljši čas izparevanja. J Vir: Wood, M. (2008): Ozon lahko pripomore k čistejšim in varnejšim panjem. American Bee Journal, let. 148, št. 7, str. 589. ©prawBDa v AŽ- Bm ih panflBh w _ Besedilo in foto: Marija Sivec - Sužid Narava je v milijonih let poskrbela, da je vse prav. Rastline, ki doslej še niso cvetele - in teh je največ, cvetijo zdaj. Žuželke, katere koli, so na vrhuncu svojega razvoja. Vreme se je ustalilo, primerna toplota in vlaga povzročata, da je v naravi obilo medičine, posledica večnega daj-dam v naravi pa je, da bodo čebele imele dovolj veliko zalogo hrane za preživetje v hudih časih, rastline pa dovolj semen za nadaljevanje svoje vrste. Junij je tudi mesec, ko je pri čebelah skoraj največ dela, zato marsikateri čebelar, ki je med tednom v službi, porabi vse vikende in po možnosti še del dopusta, da poskrbi za svoje čebele. Vsi vemo, da se ob obilju hrane v naravi živalske vrste najbolje razvijajo, so zdrave, odporne in krepke. Zato ni napak, če v tem obdobju vzredimo kako matico in pomladimo družine. Največ čebelarjev se zanaša na kupljene matice, saj je pri nas servis na tem področju zelo kakovosten, kljub temu pa je včasih treba vedeti in znati tudi še kaj več, posebej pri resnih čebelarjih. Vedeti in znati se ne nanaša samo na to, kako vzrediti matico, ampak tudi na to, kako skupaj z menjavo matice doseči ustavitev razvoja varoj in povečati količino pridelanega medu. Prekinjanje zaleganja Da po naših čebelnjakih že več kot dvajset let razsaja varoza, je dejstvo, ki ga ne smemo prezreti. Vsa ta leta proti njej uporabljamo neka sredstva, ki so pravzaprav strupi. Kopičijo se v vosku, v stenah satnih celic in varoje, ki pridejo v stik s to majhno ko- Naš poskus omejitve zaleganja ličino strupa, postanejo odporne tudi proti večji količini enakega strupa, ki ga ob koncu pašne sezone uporabi čebelar. Posledica je uporaba čedalje večjih količin strupov ali propad družine. Eden izmed dobrih ukrepov proti varozi je prekinjanje zaleganja. Vsak čebelar ve, kdaj približno, teden dol ali gor, se bo v njegovi okolici pojavila obilna oziroma t. i. glavna paša. Čebelja družina se brez matice ali matičnika ne vede normalno, zato mora biti eno ali drugo vedno v panju. Če je v panju matica, je v njem tudi veliko zalege in mladih panjskih čebel, ki zase porabijo velikansko količino hrane. Če je v panju matičnik, je v njem malo odkrite zalege ali je sploh ni, mladih čebel je manj in gredo tudi prej na pašo. V panju je veliko več medu, lahko tudi še enkrat več. Zaradi tega je smiselna prekinitev zaleganja neposredno pred glavno pašo - pri nas je to okrog 15. junija lipa. Če imamo tedaj v panju še staro matico, jo poiščemo (če je označena, gre hitreje), vzamemo še en sat pokrite zalege in vse to zložimo v drug panj. Dodamo en izdelan sat in nekaj satnic ter za par tednov »pozabimo« nanj. Tisto, kar je ostalo v panju, nima matičnikov, vendar bodo čebele, če jih ne bomo ustrezno pripravili, takoj potegnile zasilne matičnike. Po navadi so zasilne matice prav tako v redu, vendar jim ne smemo preveč zaupati. Najmanj, kar ob odvzemu matice naredimo, je, da na enem satu s svežo zalego odre-žemo sat neposredno pod jajčeci, da se bo matičnik lahko postavil v pravo lego. Poleg tega bodo čebele tako pripravljen nastavek za matičnik pravilno oblikovale in vanj prinesle več matičnega mlečka. Ugotovila sem namreč, da so skoraj vse zasilne matice na satju pred izvalitvijo pojedle vso razpoložljivo hrano, če so bile pripravljene tako, pa tega niso storile. Zlahka si mislim, da so bile v prvem primeru matice podhranjene. Če ga imamo, lahko v družino, ki smo ji odvzeli matico, dodamo rojev matičnik, nič pa ni narobe, če se na tak poseg pripravimo že precej prej in si vzredimo nove matice. Nov način prekinitve zaleganja je tudi kletka, ki jo vdelamo v sat in vanjo za določen čas zapremo matico. Postavimo jo na sredino gnezda. Čebele imajo tako dostop do matice, jo krmijo in ne vlečejo ma-tičnikov. Ko se vsa zalega izleže, jo spustimo in taka matica po navadi normalno zalega naprej. Jenterjeva kletka za vzrejo matic ^ Kletka za matico je po navadi vgrajena v satnik, ki je že predeljen in namenjen izdelavi trotovine za izrez in s tem za uničevanje varoj. Zanimiv je model, ki mi ga je pokazal čebelar Silvano Ferfolja iz Doberdoba. Sat DB-mere, ki je namenjen za izrezovanje trotovine, je previsok in čebele bi med nosile na zgornjo tretjino. Da se to ne dogaja, je sat vzdolžno predeljen; zgoraj je v pašni sezoni matica (zapre jo dvakrat, prvič med akacijevo pašo in drugič med kostanjevo), spodaj pa so trije deli za trotovino, ki jo dosledno izrezuje. Kaj podobnega je mogoče narediti tudi v AŽ- ali LR-panju. Boste poskusili? Vzreja matic in narejanje družin Vzreja matic ni težko delo, vsaj ne tistih za svoje potrebe. Tudi finančni strošek ni velik, potrebnega je le nekaj potrpljenja in - človeku se mora ljubiti to narediti. Najpreprostejši način za zagotovitev novih matic so rojilni matičniki. Žal je tako, da teh matičnikov ni vedno takrat, kadar bi jih človek potreboval. Drugi, zelo preprost način, ki smo ga pri nas veliko uporabljali, preden smo začeli astno vzrejo pod nadzorom KIS-a, je bil zgoraj omenjeni način spodrezanega sata. Ker smo imeli čebele 180 km daleč, je bil to način kontroliranega preprečevanja rojenja oz. menjave matic takrat in tako, kot smo želeli sami. Tako smo približno teden dni pred glavno pašo poiskali vse matice, ki še niso skušale rojiti, tudi tiste, ki smo jih zgodaj uredili, da niso rojile, in ki so imele zelo močne družine, in jih umaknili iz panjev. Z njimi smo skupaj s satom zalege iz našega panja naredili nove družine, v tako pripravljene panje pa razporedili ro-jilne matičnike, ko jih je zmanjkalo, pa smo spodre-zovali sate. Pri naslednjem pregledu smo uničili vse matičnike, razen enega, in zadeva je bila končana. Po navadi smo točili še enkrat toliko, kolikor so sosednji čebelarji povedali zase ^ Za vzrejo matic uporabljamo Jenterjeve kletke. To so posebne plastične kletke, v katerih je del celic _ in kar spada zraven (dno celic) mogoče izvleči. Matico zapremo za 24 ur, nato jo spustimo in kletko pustimo v panju še 3 dni. Vsa jajčeca so približno enako stara. Četrti dan mlade žerke in jajčeca poberemo in jih precepimo. Pri tem sistemu to pomeni, da z dna kletke potegnemo plastičen nastavek z jajčecem in nanj nataknemo drug nastavek, oblikovan kot matičnik. Vse skupaj vstavimo na letvico z luknjami, jih obesimo v vzrejne satnike in vstavimo v panje, med zalego, seveda v družine, ki smo jim pred tem odvzeli matice in v katerih smo uničili zasilne matičnike. Za majhne količine matic za domačo rabo po mojem čebelarju ni treba ločevati med starterjem in rednikom, mora pa si zapomniti datum, ko so bila zaležena jajčeca, iz katerih bomo vzredili matice. Jenterjeva kletka je čudovita stvar za vse, ki imajo (imamo) nerodne prste in slabe oči. Jajčec oz. mladih žerk ni treba prijemati in prenašati ročno, zato ni nevarnosti, da bi jih med presajanjem poškodovali. Vedeti moramo, da od jajčeca do izleganja matice mine 16 dni, lahko tudi kak dan manj, če je vreme pravo. Ker samo približno vemo, kdaj bo medilo, si vzamemo še nekaj dni rezerve, tako da moramo matico za razplod zapreti v kletko vsaj teden dni pred predvideno pašo, družine pa začnemo urejati takoj, Kletka za matico v kombinaciji z gradilniki ..J.^lbr . Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXI _201. Kdor si ne zna pomagati sam, bo kupil takšno, industrijsko plastično kletko ko so matičniki zaprti, najpozneje petnajsti dan. Kolikor matičnikov ostane, jih poberemo iz panja, razen enega, da še rednik dobi svojo matico in normalno dela naprej. Voda v medu Dve dobri paši, tj. oljna ogrščica in regrat, sta letos (ponekod) že mimo, preden bo članek objavljen, bo končana tudi akacijeva paša, kljub temu pa ne morem mimo tega, kar me moti pri številnih slovenskih čebelarjih. Velikokrat jih poslušam, kako pripovedujejo, da točijo med šele, ko je vse satje popolnoma pokrito z voščenimi pokrovci. Vsi vemo, da čebele, ko nimajo več prostora za skladiščenje, preprosto ne nabirajo več medičine in lenarijo v panjih, ne glede na to, kolikšna količina hrane je v naravi. Žal so AŽ-panji premajhni, kadar je v naravi obilo nektarja. Dobra stara čebelarska praksa nas uči, da med iz satov iztočimo tedaj, ko je pokritih ena tretjina. Vsakih nekaj dni vzamemo iz medišča krajne sate, srednje premestimo na rob, v sredino pa po- stavimo iztočeno satje. Se vam ne da? Ob dobri letini na ta način iz AŽ-panjev pridobimo kar dvakrat več medu kot naši sosedje. Pri nakladnih panjih težav s prostorom ni, celo nasprotno. Čebele imajo dovolj prostora, zato medu ne osušijo dovolj. Zgodilo se nam je, da je v nakla-dnem panju imel skoraj popolnoma pokrit sat pod pokrovci znatno višji delež vode (24 %) kot odkrit med na istem satu (19 %). Refraktometer je na vsakem satu pokazal drugačno vrednost, skupna vsebnost vode po točenju pa je bila 17,6 %. Po predpisih za blagovno znamko je dovoljena vsebnost vode v medu 18,6 %. Kakor koli že, čebelarji imamo vsak svoj način dela in vsak svoj prav. Če ne poskusiš nič novega, ostajaš na mestu in tako ni niti napredka niti nazadovanja. Delo postane rutina. Usvojitev novih metod dela, še posebej če se izkažejo za uspešne, pa je motivacija, ki človeka spodbuja, da dela bolje. Navsezadnje, zakaj ne bi eksperimentiranje s čebelami za doseganje boljših rezultatov postalo cilj ljubiteljskih čebelarjev, tistih, ki niso ekonomsko odvisni od pridelave medu? In potem bi napisali članek o svojem delu, da bi ga drugi lahko prebrali, skritizi-rali, raztrgali, »prežvečili« in se iz njega kaj novega naučili. Žal, je v glavah čebelarjev zelo veliko znanja, ki ni nikjer zapisano, zato vsake toliko časa znova izumljamo toplo vodo. J V reviji Slovenski čebelar je za članke o izkušnjah čebelarjev namenjena občasna rubrika »Iz prakse za prakso«. Namenjena je inovativnim čebelarjem, ki jim raziskovalna žilica ne da miru. Želimo si, da bi rubrika z njihovo pomočjo postala bolj redna. Uredništvo Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje! Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi samo ene poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava je izvedena z napravo, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas predelave je približno 3 ure za 20 kg surovega voska in 4 ure za 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnike vseh debelin in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Avstrija Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Besedilo: Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Spremljanje poletnega naravnega odpada varoj Od junija naprej (med medenjem) naj čebelar pri kontrolnih družinah na testnih vložkih z mrežami spremlja naravni odpad varoj. Štetje varoj naj ponovi vsaj trikrat v obdobju treh tednov (enkrat na teden). Podatke o povprečnem dnevnem naravnem odpadu varoj naj redno zapisuje v dnevnik veterinarskih posegov. Če čebelar ugotovi, da je povprečni naravni odpad varoj v tem obdobju več kot tri varoje na dan, naj o tem obvesti veterinarja NVI, ta pa bo po svoji strokovni presoji predpisal dodatne ukrepe za zaščito zdravja čebel še pred poletnim zatiranjem. Spremljanje naravnega odpada varoj omogoča pravočasno in učinkovito zatiranje varoj, preden bi se zajedavci tako razmnožili, da bi bil ogrožen obstoj čebelje družine. Za realno oceno napadenosti družin z varojami je treba naravni odpad varoj spremljati vsaj 20 dni oziroma en ciklus razvoja čebele. Odpad varoj naj čebelar spremlja na ustreznem testnem vložku, ki prekriva celotno površino pod-nice, le izjemoma pretežni del podnice panja, in je zaščiten z mrežo. Za realnost ocene odpada varoj je najbolje, da odpad varoj šteje pri vsaki čebelji družini posebej, najbolje pri vseh, sicer pa najmanj pri šestih družinah. Če je na stojišču več kot 60 čebeljih družin, naj odpad varoj šteje najmanj pri 10 odstotkih čebeljih družin. O odpadu varoj čebelar vodi evidenco v dnevniku veterinarskih posegov. Pri ugotavljanju števila va-roj v čebeljih družinah in vodenju evidence o odpadu varoj v dnevniku veterinarskih posegov čebelarju svetuje preglednik ali veterinar. Zatiranje varoj Čebelar izvede zatiranje varoj po navodilu veterinarja NVI. Pri tem mora uporabljati izključno tista zdravila, ki jih je na podlagi zakonskih in podzakonskih določil predpisal veterinar. Ob izdaji zdravila oz. recepta mora čebelar predložiti dnevnik veterinarskih posegov; ta mora biti v ve- Dnevnik veterinarskih posegov zani obliki in z oštevilčenimi listi. Čebelar za vse svoje čebelnjake vodi en dnevnik veterinarskih posegov. V njem mora čebelar navesti splošne podatke: • ime, priimek; • naslov stalnega bivališča; • KMG-MID številko; • naslov in številko SI stojišča čebelnjaka; • število gospodarskih in rezervnih čebeljih družin; • če ima čebelar več kot en čebelnjak, vpiše podatke za vsak čebelnjak posebej v skupni dnevnik veterinarskih posegov; • dnevnik mora biti potrjen pri veterinarski organizaciji in veterinarju, ki izvaja zdravljenje čebel v skladu s predpisi. O neželenih stranskih učinkih zatiranja varoj mora čebelar že med zatiranjem obvestiti veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Čebelar z Nacionalnim veterinarskim inštitutom sodeluje tudi pri izpolnjevanju obrazca za JAZMP. Med izvajanjem zatiranja varoj mora čebelar uporabljati osebna zaščitna sredstva, upoštevati predpise o varstvu okolja in skrbeti za to, da so čebelji pridelki iz njegovega čebelnjaka neoporečni in s tem varni. J Čebelarstvo in vzreia matic JožefJakšič Kapca, Glavna ulica 21, 9220 Lendava, tel.: 051/367 153 ali 051/625 447 Sprejemam naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali po pošti. VETERINARSKI NASVETI vnD gaßoFanja waF®j W Besedilo: Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Namen programa • Poenotiti zatiranje varoj: časovno usklajeno zatiranje va-roj pri vseh čebeljih družinah na zaokroženem geografskem območju z enako zdravilno učinkovino na podlagi ugotovljene populacije varoj. • Načrtno spremljanje učinkovitosti zdravila na varojo, spremljanje zdravstvenega stanja čebel in ugotavljanje stranskih učinkov na čebele, čebelarja in na okolje ter ugotavljanje ostankov zdravila v čebeljih pridelkih. • Zagotoviti varno uporabo učinkovin za zatiranje varoze čebel ob zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. Podatki o napadenosti čebeljih družin z varozo so podlaga za načrtno in pravočasno zatiranje varoj pri čebelji družini. Namen spremljanja odpada varoj • Ugotoviti, kakšna je napadenost čebeljih družin z varozo pred pričetkom zatiranja. • Določiti pravočasno zatiranje varoj. • Ugotoviti stopnjo odpada varoj med zatiranjem. • Primerjati podatke o odpadu varoj pred zatiranjem s podatki o odpadu varoj med zatiranjem. • Oceniti učinkovitost zdravila (odpad varoj med zatiranjem naj bi bil 50 krat večji kot naravni odpad varoj). Spremljanje odpada varoj • Spremljanje odpada varoj in beleženje podatkov omogoča pregled ter nadzor čebelarja in veterinarja nad varozo in zdravstvenim stanjem čebeljih družin. • Je pomemben ukrep, ki omogoča pravočasno in učinkovito ukrepanje. • Imetnik čebel spremlja odpad varoj na testnem vložku, ki prekriva celotno površino podnice panja, izjemoma pretežni del podnice panja in je zaščiten z mrežo. • Odpad varoj spremlja pri najmanj 6 čebeljih družinah; če je na stojišču več kot 60 čebeljih družin, najmanj pri 10-odstotkih čebeljih družin. • Pri spremljanju odpada varoj lahko svetuje imetniku čebel tudi preglednik. Imetnik spremlja odpad varoj: 1. pred uporabo vsakega zdravila, najmanj tri tedne: spomladi, poleti, jeseni 2. med vsakim zatiranjem varoj, od začetka do konca učinkovanja zdravila (1 do 3 tedne po odstranitvi zdravila iz panjev): a) poleti in pozimi b) spomladi ali v jeseni, če opravlja zatiranje Imetnik čebel obvesti veterinarja NVI, ko ugotovi: • da je naravni odpad varoj večji od dopustne meje; • da ni razlike ali je zelo majhna razlika med naravnim odpadom varoj in odpadom varoj med zatiranjem; • da je odpad varoj po prvem zimskem zatiranju večji od 100. Imetnik odpad varoj beleži v dnevnik veterinarskih posegov (DVP). Zatiranje varoj • Zatiranje varoj predpiše po strokovni presoji veterinar NVI. • Da lahko veterinar NVI predpiše zdravilo, mu mora imetnik čebel predložiti Dnevnik veterinarskih posegov, v katerem ima vpisane svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov) in podatke o čebelnjaku: za vsak čebelnjak vpisati številko SI, število gospodarskih in rezervnih čebeljih družin ter lokacijo. Podatke o odpadu varoj ima zapisane v DVP ali jih veterinar pridobi iz anamneze. • Ob predpisovanju zdravila izda veterinar imetniku tudi pisno navodilo za uporabo zdravila in navodilo za ravnanje z ostanki zdravil. Čas zatiranja: • po potrebi spomladi • obvezno poleti po zadnjem točenju medu • po potrebi v jeseni • obvezno pozimi v času, ko je čebelja družina brez zalege • imetnik čebel izvede zatiranje varoj po navodilu veterinarja NVI • upoštevati mora čas pričetka zatiranja, trajanje zatiranja, način uporabe zdravila • IMETNIK MORA VODITI EVIDENCO O OPRAVLJENEM ZATIRANJU PO PISNEM NAVODILU VETERINARJA NVI • imetnik mora delati tako, da bo zagotovil varne čebelje pridelke • po zaključku vsakega zatiranja mora imetnik zdravilo takoj odstraniti iz panjev • zatiranje opravlja v času, ko v panjih ni medu in ob izpraznjenem medišču, satje, ki je bilo obremenjeno z zdravilnimi učinkovinami, naj ne uporablja za pridobivanje medu za prehrano ljudi • med izvajanjem zatiranja varoj imetnik čebel uporablja osebna zaščitna sredstva • neželenih stranskih učinkih zdravljenja imetnik čebel obvesti veterinarja NVI že med samim potekom zdravljenja in sodeluje z veterinarjem pri izpolnjevanju obrazca za Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) Spomladansko spremljanje naravnega odpada varoj in spomladansko zatiranje varoj • Spremljanje naravnega odpada varoj omogoča pravočasno in učinkovito zatiranje varoj, preden bi se tako razmnožile, da bi bil ogrožen obstoj čebelje družine. • V kolikor je pri čebelji družini spomladi ugotovljen povprečni naravni odpad več kot 1 varoja na dan, opravi imetnik čebel zatiranje varoj. • Zatiranje varoj opravi pred začetkom medenja na način, ki ga predpiše veterinar NVI. Poletno spremljanje odpada varoj in poletno zatiranje varoj • Od meseca junija naprej spremlja imetnik čebel vsaj tri tedne naravni odpad varoj. • Imetniki čebel sporočajo veterinarju NVI podatke o naravnem odpadu varoj, ko je povprečni naravni odpad varoj več kot 3 na dan. • Po zadnjem točenju medu morajo vsi imetniki čebel opraviti zatiranje varoj istočasno na zaokroženem geografskem območju. • Termin poletnega zatiranja varoj določi veterinar NVI na podlagi rezultatov naravnega odpada varoj in pašnih razmer na območju. • Poletno zatiranje varoj se prične najkasneje do 31.7.2009, izjemoma lahko veterinar NVI določi tudi drugače. V letu 2009 bo veterinar NVI predpisal zdravilo za poletno zatiranje do konca meseca junija: • Za ekološka čebelarstva: Apiguard z zdravilno učinkovino timol, izjemoma mravljično kislino. • Za konvencionalna čebelarstva: Apivar z zdravilno učinkovino amitraz, izjemoma Bayvarol (flumetrin). Jesensko zatiranje varoj • V kolikor je povprečni naravni odpad varoj v jeseni več kot 3 varoje na teden, obvesti imetnik čebel veterinarja in opravi jesensko zatiranje varoj po njegovem navodilu. Zimsko zatiranje varoj • V zimskem času, ko ni zalege, so vse varoje na čebelah, zato lahko pričakujemo, da bo prav to zatiranje najučinkovitejše. • Zimsko zatiranje varoj je obvezno. • Opravi se pravočasno, natančno in istočasno pri vseh čebeljih družinah na zaokroženem geografskem območju v času, ko ni zalege, od novembra tega leta do konca januarja naslednjega leta. Za zimsko zatiranje varoj v letu 2009/2010 bo veterinar NVI predpisal zdravilo z aktivno učinkovino: • Perizin (kumafos) • mlečna kislina • oksalna kislina Zaradi boljšega obvladovanja varoze je priporočljivo, da imetnik čebel podatke o opravljenem zatiranju in ugotovljenem odpadu varoj vpiše v tabelo v prilogi 6 in jo posreduje veterinarju NVI do 1. 2. 2010 (Priloga 6 - Evidenca o odpadu varoj). Prilogo bo imetnik čebel dobil pri izdaji zdravila. Splošno navodilo za uporabo zdravilnih raztopin, ki se uporabljajo za kapanje ali pršenje neposredno po čebelah je, da je potrebno prilagoditi temperaturo zdravilne raztopine temperaturi gnezda. Pri zimskem zatiranju varoj mora biti zunanja temperatura najmanj +5°C. _l Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bo veterinar NVI predpisoval na posameznih enotah NVI po predhodnem naročilu. Ker je »Operativni program /../« uradni dokument NVI vanj niso bili vneseni lektorski popravki. Uredništvo, Tabela: Način uporabe zdravil za zatiranje varoj v letu 2009 Ime zdravila Način uporabe Čas in trajanje zatiranja Apivar 2 trakova za gospodarsko čebeljo družino, za rezervno družino po 1 trak obesiti v plodišče ob zalego. Poleti po zadnjem točenju medu, 6 tednov. Bayvarol 4 trakove za gospodarsko čebeljo družino, za rezervno družino po 2 trakova obesiti v plodišče ob zalego. Poleti po zadnjem točenju medu, 6 tednov. Perizin Kapanje neposredno po čebelah, na zasedeno ulico po 2-5 ml. Jeseni in pozimi v času brez zalege. Največ dvakrat v presledku 7 dni. Apiguard Posodico z gelom odpremo in postavimo nad plodišče. Poleti po zadnjem točenju medu. Skupni čas zatiranja ie 30 dni (1 posodico na 15 dni). mravljična kislina Kratkotrajno izhlapevanje s podnice panja: 85% hladna raztopina kranjič 3 ml AŽ 10 satar 15 ml AŽ 9 satar 10 ml AŽ 7 satar 7 ml AŽ 5 satar 5 ml LR 1 etaža 15 ml Poleti ali jeseni po zadnjem točenju medu. 2-3 krat v presledku 5 dni. Dnevne temperature: 12-20°C zatiranje podnevi, 20-25°C zgodaj zjutraj ali zvečer, več kot 25 C zgodaj zjutraj. mlečna kislina Pršenje neposredno po čebelah na satju in stenah panja. Jeseni in pozimi v času brez zalege. Po potrebi se lahko ponovi v presledku 7 dni. oksalna kislina Pršenje ali kapanje neposredno po čebelah. Jeseni in pozimi v času brez zalege. Zatiranje se opravi 1 krat. .j.^lbr Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXI 205 SeDagSrnB wFß pFDwabDja ©fiewBDm© Besedilo in foto: spec. Trajče Nikoloski, dipl. inž. agr. in hortikulture Pri gojenju in urejanju zeliščnih vrtov moramo razmisliti, za kaj bomo zelišča z vrta uporabljali. Jih bomo uporabljali v kuhinji ali v zdravilstvu? Med posameznimi zelišči je pogosto težko potegniti ostro ločnico, tako kot poetično opiše W. Shakespeare v svojem delu Romeo in Julija: »Med vlakni drobne te cvetlice, skrit je strup poguben in sok zdravilen: njen vonj srce nam poživi in čute, okus zbudi, vsem udom krče ljute. Tako dva kralja križata si pota v rastlinah in ljudeh: zlo in dobrota.« Številna zelišča uporabljamo tako v kuhinji kot v zdravilstvu, hkrati pa so izdatna in odlična paša za čebele in metulje. Pri izbiri rastlin sledimo določeni tematiki. To so lahko vrtovi za čebele in metulje z medovitimi rastlinami, vrtovi rastlin z užitnimi cvetovi, večerni, grajski vrtovi itd. Vendar bi morali čebelarji stremeti za tem, da v naše vrtove posadimo vse tiste dišavnice in zdravilne rastline, ki so jih v starih časih na vrtu gojile naše babice ter jih uporabljale v kuhinji in domačem zdravilstvu. Ker je večina zelišč pozabljena, ne bo odveč, če prav njim in zeliščnim vrtovom namenimo nekoliko več pozornosti. Zdaj je pravi čas za načrtovanje, tako da bomo pri urejanju zeliščnega vrta marsikaj lahko postorili že letos. Kuhinjski zeliščni vrt Kuhinjska zelišča so poglavitna sestavina številnih zelo okusnih jedi, te rastline pa rade obiskujejo tudi čebele. Na kuhinjskem zeliščnem vrtu lahko pridelujemo začimbnice in dišavnice, ki zmanjšujejo mastnost mesa in pospešujejo prebavo po težko prebavljivih obrokih. Zeliščnice pridelujemo za zači-njanje in spreminjanje okusa vsakdanjih jedi, saj ga z njimi bodisi zaostrimo bodisi osvežimo. Najbolje bo, če kuhinjska zelišča uporabljamo sveža, le nekatera izmed njih lahko tudi dobro posušimo. Odlično posušimo: navadni rožmarin (Rosmarinus officinalis), šetraj (Satureja hortensis), meto (Mentha sp.), materino dušico (Thymus vulgaris) in navadno dobro misel (Origanum vulgare). Različne kuhinje po svetu uporabljajo različna zelišča. Tako skandinavski čebelarji v svojih kuhinjah in v svojem zeliščnem vrtu namenijo več prostora kopru (Anethum graveolens), ki je njihova poglavitna začimba, saj ga stalno uporabljajo z ribami, s kislo vloženo zelenjavo in prekajenim mesom. Italijanski čebelarji za italijansko kuhinjo sadijo baziliko (Ocimum basilicum), ker je obvezna sestavina pri testeninah in v juhah. Slovenski čebelarji se zelo težko odločijo, katerim zeliščem naj dajo prednost, ker je slovenska kuhinja tako bogata z različnimi jedmi, da ima vsak kraj svojo karakteristično zel, ki da izviren okus narodnim jedem. Praviloma so vsa ta zelišča odlična paša za čebele in metulje. Za čebelarje postajajo vedno zanimivejši tudi vegetarijanci, ki zelo radi uporabljajo zelišča z močnim okusom po zemlji ali kvasu. Zaradi tega kot začimbe blagih jedi uporabljajo luštrek (Levisticum officinale), navadno zeleno (Apium graveolens) in šetraj (Satureja hortensis). Načrtovanje kuhinjskega zeliščnega vrta Starejši čebelarji naj si ne omislijo večjega vrta, kot ga bodo zmožni vzdrževati, če nočejo, da bi jim bil vrt v napoto, namesto v veselje. Za vrt je idealna mirna, sončna in zavetrna lega, to pa posebej odgovarja tudi čebelam. Obrnjen naj bo na jug, saj večina ku- Urejen zeliščni vrt V ospredju in skrajno desno pisano listni žajbelj (z belo črto na robovih lista), v ozadju žajbelj z zelenimi listi Več vrst met od navadne do mačje in poprove mete, v ozadju origano hinjskih zelišč, potrebuje za svojo rast obilico sonca. Najbolje bo, če ga uredimo čim bliže hiši ali ob hiši, v neposredni bližini čebelnjaka. Idile te vrste seveda ni mogoče najti na vsakem koraku, vendar jo lahko sami ustvarimo. Poti utrdimo, položimo tlakovce, plošče ali potrosimo lubje, sekance, tudi do čebelnjaka naj bo pot preprosta, naravna, brez dodatkov umetnih materialov. Senčnice ali ute so že domena večjih vrtov. Čebelarji pa imamo namesto ute čebelnjak. Tudi vodni objekti so lahko okras zeliščnega vrta, bolj pomembni pa so kot vir vode za čebele. Razvrstitev zelišč Zeliščni vrt ob hiši bo lepo urejen del našega zunanjega bivalnega okolja. Ko imamo na vrtu že veliko zdravilnih zelišč, se postavi vprašanje, kako jih bomo razvrstili in uredili. Razvrščati jih lahko začnemo po različnih merilih. Pomembne lastnosti, ki jih upoštevamo, so trajanje vegetacije, velikost rastline, rast, barva listov in cvetov, zahtevnost glede lege in velikokrat tudi primerna soseščina. Glede na življenjsko dobo rastlin ločimo: enoletnice, dvoletnice, trajnice. • Enoletnice Enoletnice posejemo ali posadimo vsako sezono na novo. Pogosto je seme takšnih rastlin hitro kaleče, tako da v eni sezoni zrasteta dve ali tri generacije. Semena nekaterih rastlin prezimijo na vrtu in znova skalijo prihodnjo pomlad. • Dvoletnice Prvo sezono največkrat razvijejo bogato listno ro-zeto, cvetijo pa šele naslednjo sezono. To moramo upoštevati, če želimo doseči tudi okrasni učinek. • Trajnice Njihov življenjski ciklus je daljši. Pri njih je treba vedeti, kako jih pripravimo na prezimitev in kaj storimo, da bodo prihodnjo sezono uspešno pognale. Številna zelišča imajo živobarvne cvetove, dekorativna so v barvitosti listov, širijo prijeten vonj, privabljajo čebele in so bujne rasti. Sadimo jih po skupinah. Velikost gredic je odvisna od količine zelišč, V ospredju cvet artičoke v ozadju tudi rabarbara in origano ki jih nameravamo gojiti. Večina gospodinjstev potrebuje le eno ali dve trajni zelišči, npr.: žajbelj (Salvia officinalis), luštrek (Levisticum officinale) in navadni komarček (Foenicuium vulgare), šope enoletnic, npr.: baziliko (Ocimum bazilicum), vrtno krebuljico (Anthriscus cerefolium) in koriander (Coriandrum sativum), ter nekaj dvoletnic, npr.: peteršilj (Petrose-linum crispum), navadno kumino (Carum carvi). Za obrobke lahko uporabimo vrtno materino dušico (Thymus vulgaris), drobnjak {AUium schoenopra-sum) in malo strašnico (Sanguisorba minor). V rahli senci bomo gojili meto (Mentha sp.), vrtno krebuljico (Anthriscus cerefolium), vrtni janež (PinpineHa ani-sum) in kumino (Carum carvi). Vse te rastline imajo močno dišeče liste. Ker za vsako jed raste primerno zelišče, bomo gojili najbolj priljubljena kuhinjska zelišča: angeliko (Angelica arhangelica), baziliko (Ocimum bazilicum), česen (Allium sativum), drobnjak (Allium schoeno-prasum), sladki janež (komarček) (Foeniculum vulgare), koper (Anethum graveolens), kodrasto meto »crispii« (Mentha spicata), meliso (Melissa officinalis), luštrek (Levisticum officinale), koriander (Coriandrum sativum), majaron (Origanum majorana), Vodni objekt ..j.^lbr ■ Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXI 207 Zelenjadnice, dišavnice, začimbnice - pravi čebelji vrt origano (Origanum sp.), francoski pehtran (Artemisia dracunculus), petrešilj (Petroselinum crispum), šetraj (Satureja hortensis), krebuljico (Anthriscus cerefolium), timijan (Thymus vulgaris), zeleno (Api-um graveolens) in žajbelj (Salvia officinalis). Kot posebnost pa še: dišečo pelargonijo (Pelargonium sp.), lovor (Laurus nobilis), rožmarin (Rosmarinus officinalis), žafran (Crocus sativus) in brinove jagode (Juniperus communis). Uživajte v domačem zeliščnem vrtu in pri pripravi okusnih jedi, hkrati pa dovolite, da si z vaše bogato pogrnjene mize »zeliščnega vrta« postrežejo tudi čebele. J Viri: Attenborough, D. (1995): Zasebno življenje rastlin. Ljubljana: Cankarjeva založba. Brickelll, C. (1999): Drevesa, grmovnice in cvetlice. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bernard, A. (1999): Okrasni vrt. Ljubljana: Kmečki glas. Bremness, L. (1997): Velika knjiga o zeliščih. Ljubljana: Mladinska knjiga. Golob, I. (1989): Razmnožujemo okrasne rastline. Ljubljana: Kmečki glas. Hillier, M. (1993): Vrt v malem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Fisher, S. (2004): Vrt na hitro. Ljubljana: Mladinska knjiga. Klauckeja, P. (1994): Naravni zdravnik - zdravje iz zdravilnih rastlin. Ljubljana: Slovenska knjiga. Osvald, J., in Osvald, K. M. (1994): Pridelovanje zelenjave na vrtu. Ljubljana: Kmečki glas. Seymour, J. (1982): Vse o vrtnarjenju. Ljubljana: CZNG. Toplak Gale, K. (2002): Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Škerlj, T. (1987): Zelenjava in zelišča. Ljubljana: Mladinska knjiga. PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. PE ČEBELARNA OB PARKU TyrSeva 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 DelovnUasod marcQ do novembra: Pon., sre., pet. odprto od 9h -13h, julij, avgust zaprto Bliža se sezona točenja in I Voščene satniceAZ, LR NOVO-BIO sotniceAŽ SatnikiAŽ-lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor, zašatna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med... Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Zbiramo naročilo za čebelje matice! Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom!_ JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivat s.p., Maribor Nudimo vam: kozarce za med, pokrovčke s čebeljimi motivi, stekleničke za propolis, steklenice raznih oblik in velikosti, kartonsko in plastično embalažo GSWl:05f/348-426 e-man!:jana.p|}@aiiiisli^ beDar Besedilo: Anže Sobočan, foto: Maja Kozinc Xishuangbanna, pokrajina na jugu Yunnana, je poleg otoka Hainan v Južnem kitajskem morju edino območje s tropskim podnebjem na Kitajskem. Na tem majhnem območju je bila v preteklosti raznovrstnost rastlin in živali pestrejša kot v vsej preostali državi skupaj, žal pa se je v zadnjih desetletjih hitrega razvoja zelo spremenilo tudi to. Večji del tropskega deževnega gozda je uničen, živali so izginile. Pragozd tisočletnih dreves so po hribih zamenjale plantaže kavčuka, po ravninah pa plantaže bananovca. Iz kavčuka pa ne kaplja le guma. Aprila, ko zacveti, je tudi bogat vir medičine, zato so donosi medu velikanski. Z lastnikom čebelarstva smo si ogledali njegova stojišča na robovih plantaž. Z vsakim stojiščem upravlja ena družina ali par. Na vsakem je nameščenih od sto do dvesto panjev, ob njih pa je preprosta lesena baraka, v kateri je domovanje čebelarjev in čebelark. Lastnik jim kupuje panje in drugo opremo ter po točenju pobere med. Ob dobrih letinah so povprečni donosi več kot sto kilogramov medu na panj. Ob najinem obisku, to je bilo sredi januarja, so cvetele limone, mango, buče, fižol, oljna ogrščica, čajevec, slive ter številne divje grmovnice in rože ob potokih in na strminah, ki so ušle uničenju monokulture. Čeprav so se temperature čez dan povzpele na približno 30 °C, so bili premraženi domačini oblečeni v puloverje, večina rastlin in z njimi tudi čebele pa v fazi »zimskega« mirovanja. Maticam so preprečili zaleganje, ker še dva meseca ne potrebujejo močnih družin. Kavčuka sva se hitro naveličala, sita pa sva bila tudi banan, ki so jih prav tedaj obirali in nalagali na tovornjake, namenjene na sever. Zato sva se odpravila v notranjost regije, stran od velikih cest, da bi našla kak košček še neokrnjenega gozda. Xisuhangbanna in otok Hainan sta edini območji Kitajske, na katerih živijo orjaške čebele (Apis dorsata F.) in pritlikave čebele (Apis florea F.), ki jih je na najino srečo še Orjaška čebela (Apis dorsata Fabricius) Mladi čebelar na robu plantaže kavčuka Pritlikava čebela (Apis florea Fabricius) Vodoravno obešena drevesna dupla naseljena z azijskimi čebelami so precej pogosta vedno mogoče opaziti na različnih cvetovih. Obe vrsti gnezdita na prostem, tako da na drevesno vejo obesita en sam sat. Selita se z letnimi časi. Orjaške čebele lahko naberejo približno štirideset kilogramov medu na leto. Shranjujejo ga v zgornjem, deset centimetrov debelem delu sata. Po navadi gnezdijo več kot deset metrov nad tlemi. Ker so le malce manjše od dveh centimetrov in v bližini gnezda zelo napadalne, je nabiranje tega medu lahko precej nevarno opravilo. Kljub temu še vedno obstajajo drzni nabiralci. Avtohtoni prebivalci nabirajo v preostalih koščkih pragozda med vseh čebel, predvsem pa med ceran. Ti ljudje so manjšine, ki živijo v tradicionalnih skupnostih, v vaseh med nasadi sladkornega trsa, čajevca in riža. V večini vasi sva spoznala čebelarke in čebelarje, ki imajo po navadi v nekaj drevesnih duplih naseljene družine cerane. Enkrat na leto nekaj družin uničijo, da iz satja iztisnejo med, enako kot naredijo tudi z družinami, ki jih najdejo v gozdu. Še bolj kot med so hranilne ličinke in bube, ki veljajo za običajne čebelje pridelke tudi v drugih delih Kitajske. Nekaj družin pustijo, in ker cerane pogosto rojijo, so vsa dupla hitro Azijska čebela (Apis cerana) na cvetu čajevca spet polna. Roji se v izpraznjena dupla naselijo sami. Iz vsakega dupla dobijo približno pet kilogramov medu na leto, to pa je za polovico manj, kot ga profesionalni čebelarji, ki cerane prevažajo na intenzivne paše, iztočijo iz enega panja s premičnim satjem. V teh vaseh takih panjev za zdaj še ne poznajo, a tudi to se bo kmalu zgodilo. Tudi če v vasi ni niti enega stranišča, ima vsaka hiša televizijski sprejemnik, osnovno sredstvo za asimilacijo. Pozneje sva v mestu kupila čebelarski film iz zbirke, namenjene za kmetijsko izobraževanje. Film prikazuje, kako izdelamo nakladne panje in kako satje skupaj z zalego iz dupel premestimo na zažičene satnike. Preprost način življenja in s tem tudi čebelarjenja, nedotaknjen tisoče let, bo kmalu podlegel pritiskom napredka. Viri: Zhang Fuxing, Xiandai yangfeng shengchan (Moderno čebelarstvo), Zhongguo nongye daxue chubanshi, Beijing, 2005, tretja izdaja. (Nadaljevanje v prihodnji številki) SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d. o. o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Apimondia 2009, Montpellier, Francija OBISK SVETOVNEGA ČEBELARSKEGA KONGRESA - POTOVANJE Z AVTOBUSOM Termin: 13. do 17. september. Cena: 399 EUR. Cena je izračunana aprila 2009 za 45 oseb. Če bo prijavljenih manjše število oseb, se bo spremenila tudi cena. Cena vključuje: prevoz s kakovostnim turističnim avtobusom po programu, cestnine in parkirnine, 4 polpenzione (zajtrk, večerja) v hotelu 2*lux/3* (v dvoposteljnih sobah, TWC), zunanje oglede po programu, strokovno vodstvo, organizacijo in izvedbo potovanja, nezgodno zavarovanje in DDV. Doplačila: degustacija vina - 5 EUR, obiski čebelarstev, vstopnina za strokovni del v okviru Apimondie. Možna doplačila: enoposteljna soba -100 EUR. Odstopnina: 16 EUR (ob dokumentirani višji sili). Način plačila: 100 EUR ob prijavi, razlika na obroke do 14 dni pred odhodom. Pri plačilu se sklicujte na sklicno številko 919. Splošni pogoji so sestavni del programa. Prijave sprejemamo v agenciji Aritours. Ker je število prostih mest omejeno, pohitite s prijavami! Za programe pokličite v agencijo Aritours, tel. št. 02/252 16 19, ali pišite na info@aritours.si. Program si lahko ogledate tudi na: www.aritours.si. ^Ml APlmondiaiiiklgri FRANCIJA - MONTPELLIER • 15.-20. SEPTEMBER BÄ Z ©©©nflewan maf Besedilo: Marjan Debelak Najprej o majhni lepotni napaki v začetku članka g. Janeza Gregorija »Z ocenjevanjem in testiranjem do najboljših matic« (SČ, št. 4, april 2009, str. 126), v katerem avtor trdi, da je matica »mati vseh članov čebelje družine«. Pri tem namreč ni omenil, da so tudi čebele delavke v določenih pogojih sposobne zalegati neoplojena jajčeca, iz katerih pa se seveda izležejo samo troti. Takoj v nadaljevanju avtor navaja, da obstajajo matice s širokimi in šibkimi oprsji. »Matice s šibkim oprsjem lahko preidejo skozi matično rešetko in čebelar ima z njimi večne težave ...«, povsem logično zatrjuje. S to trditvijo, ki med čebelarji ni tako redka, sem se s prijateljem ukvarjal tudi sam, ko sva preizkušala zamisel o učinkovitosti t. i. lesice in bila v dvomih, ali le ne bo katera matica šla skozi matično rešetko. Več kot desetim najmočnejšim družinam sva v rojilnem obdobju več let za celotno rojilno obdobje poskusno natikala pred žrela lesice (z matično rešetko). Skoznje so iz vsake družine leteli številni roji: prvci, drujci, tretjaki itd. Vsak ne samo enkrat, ampak tudi po večkrat. Skozi matično rešetko so skušale priti tako stara matica kot številne mlade matice, vendar se niti enkrat ni zgodilo, da bi z rojem uspelo skozi matično rešetko priti tudi matici! Glede na to je matico s »šibkim« oprsjem silno težko najti, če sploh! Morda se pripeti, da se komaj izležena matica pri kakem vzrejevalcu matic vendarle zrine skozi matično rešetko, ker še ni imela povsem utrjenega hitina na oprsju ali pa je bila vzrejena iz prestare ličinke. Ali so vsi čebelarji natančno pregledali tudi kakovost matične rešetke in drugih morebitnih prehodov matice iz panja na prosto ali v medišče? Pa še nekaj pripomb na odbiro matic ali selekcijo, ki jo avtor priporoča v članku. Najprej to, da res vsak čebelar vidi, kako neka družina izstopa po la- ©m Bm G©@fiDFanfl©m do stnostih, ki jih čebelarji cenimo, torej po količini nabranega medu, manjši rojivosti in napadalnosti, boljši odpornosti proti boleznim in zajedavcem itd. Te lastnosti družine pa se spremenijo, ko se v družini pojavi druga matica. Za ohranjanje pozitivnih lastnosti je zelo pogosto odločilna tudi lega panja v čebelnjaku. Seveda imamo v vseh primerjavah v mislih normalno zdrave in sprašene matice, ki so v teh družinah. Zato si čebelarji od nekdaj prizadevamo, da bi vzredili ali kupili samo matice s tako dobrimi lastnostmi. Pa jih na ta način, žal, ne najdemo in jih kljub vsem naporom najbrž tudi ne bomo! Avtor prispevka se tega očitno zaveda, zato priporoča predhodno »testiranje matic«. Zamisel je lepa, vendar, kdo jo bo uresničil? Bilo bi sijajno, če bi to zamisel izvedli poklicni vzrejevalci matic. Nato bi tako testirane matice prodajali z garancijo o vseh navedenih pozitivnih lastnostih. O ceni takih matic ne razmišljam. Kaj pa vsi drugi čebelarji, ki naj bi sami opravili priporočeni postopek testiranja? Koliko jih ima možnost in voljo skrbeti za dva čebelnjaka, ki sta med seboj precej oddaljena? Koliko čebelarjev bi izvedlo tako zahteven postopek testiranja, ki traja celo leto ali celo sezono? Za konec pa še pripomba ali predlog. Osnovno odbiro matic le opravljajmo tako, kot jo po večini že znamo in tudi izvajamo. Ni težavna in opravljena je mimogrede. Za večje donose medu, ki so poglavitni smoter večine čebelarjev (le redki s(m)o čisti ljubitelji čebel), pa je »več svetlobnih let« daleč od vsake odbire - izbira najboljše tehnologije čebelarjenja! Še tako dobra matica medarica v družini ne more ustvariti razmer za rekordne donose medu, če v panju ni ustreznega prostora in če čebelar ne uporablja najboljšega načina čebelarjenja. To pa je že druga tema. J 80 let radijske čebelice Ivanke Polanec Zdaj, ko sem že globoko v tretjem življenjskem obdobju, razmišljam, kaj me je pred dolgimi leti zbližalo s čebelico in njenim poslanstvom ter s čebelarji. Naj se vrnem v tisto davno leto 1986. Takrat sem namreč v samostojno vodenje prevzela oddajo »Kmetijski nasveti«, ki je bila na programu vsak dan, razen sobote in nedelje, ob 12.30 uri. Do takrat so bili čebelarski prispevki po navadi na sporedu enkrat na mesec. Čebelarji so svoja besedila pošiljali v pisni obliki, za končno predvajanje pa so besedilo prebrali napovedovalci. Ko so mi moji predpostavljeni na prvem programu tedanjega Radia Ljubljana dali možnost samostojnega oblikovanja in urejanja, sem tej oddaji s tradicijo želela vdihniti več življenja tako v njeni obliki kot tudi vsebini. Zato sem si priskrbela seznam čebelarjev, vzela »pot pod noge« in se skupaj s snemalno tehniko odpravila na teren. Marsikdaj je snemanje potekalo kar pred čebelnjakom, tako da je bilo na posnetkih slišati tudi brenčanje čebel, kar je bil dokaz, da prispevek ni sneman v studiu. Prav snemanja na terenu pa so mi približala čebele in čebelarje. Vedno bolj sem ugotavljala, da bo treba o tej dejavnosti govoriti pošteno in večkrat. Čebelarje sem želela navaditi na določene dneve za njihove prispevke. Še danes ugotavljam, da je bila odločitev o predvajanju oddaje po radiu vsak drugi torek pravilna, prav tako pa tudi, da sem vsebino oddaj in čas predvajanj redno pošiljala takratnemu uredniku mesečnika Slovenski čebelar, gospodu Janezu Miheliču. Tako so bili namreč čebelarji redno obveščeni o tem, kdaj in kaj lahko s čebelarskega področja poslušajo v radijskih Kmetijskih nasvetih. Ivanka Polanec ob prejemu odlikovanja Antona Janše I. stopnje 4. aprila 2009 Ivanka Polanec s tedanjim predsednikom ČZS Lojzetom Peterletom pri čebelarju jubilantu Jožetu Ma-renčetu ob njegovi 100-letnici leta 2001 Danes sem ponosna na to, da sem nekaj več kot dve desetletji redno sodelovala s čebelarji, ČZS in čebelicami. Očitno pa so to sodelovanje opazila tudi čebelarska društva, saj me na to prijazno spominja kar nekaj priznanj za sodelovanje na tem področju in promocijo čebelarstva. Še posebej pa mi je pri srcu odličje Antona Janše II. stopnje, ki mi ga je podelilo ČD Mengeš, katerega častna članica sem še dandanes. Globoko se mi je vtisnil v spomin tudi obisk pri čebelarju Jožetu Marenčetu marca leta 2001, ob njegovem stotem rojstnem dnevu. Takrat sem z jubilantom posnela tudi prijeten pogovor. Preveč bi bilo naštevati, koliko prijetnih srečanj sem doživela z mengeškimi in drugimi čebelarji na strokovnih izletih in na različnih predavanjih, vsak, še tako kratek pogovor o čebelarstvu pa mi je pomagal pri ozaveščanju o pomembnosti dela v tej stroki. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, da sem lahko spoznavala življenje čebel in delo čebelarjev. Ivanka Polanec Čebelarsko društvo Domžale praznovalo 90 let Kar nekaj časa so se člani ČD Domžale pripravljali na praznovanje visokega društvenega jubileja in s tem tudi organiziranega čebelarjenja na območju občine Domžale. V lepo okrašeni dvorani PGD Žeje v Žejah nad Dobom se je 18. aprila 2009 zbralo skoraj dvesto udeležencev, čebelarjev domačega in sosednjih ČD, ljubiteljev čebelarstva in predstavnikov organizacij, ki sodelujejo z društvom. Prireditev je potekala v okviru proslav ob dnevu Občine Domžale. Med gosti so bili domžalski župan g. Toni Dra-gar, svetovalka v uradu župana ga. Vera Vojska, evropski poslanec g. Lojze Peterle, predstavnik ČZS Anton Tomec, direktor tovarne barv in lakov Helios g. Marko Vresk, predstavniki sosednjih čebelarskih društev, tj. ČD Kamnik, ČD Mengeš, ČD Lukovica, ČD Dolsko in ČD Moravče. Že ob vhodu so goste z medenim likerjem in medico sprejeli predsednik ČD Domžale g. Janez Mihelič ter predsedniki treh čebelarskih družin, ki delujejo v okviru društva, in to g. Marjan Koderman (Krtina), g. Edo Rems v imenu družine (Homec) in g. Marjan Košak (Domžale). Praznovanje so počastili praporščaki vseh sodelujočih društev in se poklonili navzočim, čebelarsko himno pa so zapele članice zbora Domžalske ljudske pevke. Nato so z recitacijami in plesom nastopili učenci OŠ Krtina, tamburaški ansambel iz Reteč pri Škofji Loki in narodnozabavni ansambel Jureta Svetlina. Sledili so slavnostni govori. Domžalski župan je med drugim dejal, da se od številnih društev, ki delujejo v občini Domžale, le malokatero lahko pohvali s tako visokim jubilejem delovanja, ter dodal, da se je čebelarstvo na Domžalskem v tem obdobju ne samo ohranjalo, temveč tudi razvijalo in strokovno izpopolnjevalo. Ob tem je izrazil razumevanje in podporo čebelarjem ob lanskem pomoru čebel zaradi zastrupitve. Predsednik ČD Domžale g. Mihelič je orisal dogodke izpred devetdesetih let. Prva čebelarska organizacija, ki je delovala na območju kar petih zdajšnjih občin, med njimi tudi na območju zdajšnje občine Domžale, je nastala leta 1919 in je imela se- --.^iBRNFI ulizl^stvo d. d. d. ilf- 1.-1,1 JI.I ŠOLSKA UL- 14, KAPCA 9220 LENDAVA Tel.: aZSTBSBTe Fa*. L 02S7aea7T a-mntl: m Im rs i vo.tannf Ij^^Lol net » U mwxti/nv^ ^mr^inv^m Jn tcpolowst ft*, spc^ » rogiflc*ni Ot, ClftltMfil. IZBELÖWiNJE ČEBELJIH AflWJEV mOfZVOONf PWOBWAM .- AŽ-paitjl ( ms, trtotainl) l-R-fmnii 1/1. 2/3 DAOAHT BLATT - paitii OADANT BLATT * Lft - pfltago/an xa Al UtlrfJA« PRASlLCKi (3f. 7r) OKVfRJt xa vso vrs to panlfv Rezultati 32. državnega tekmovanja in srečanja mladih slovenskih čebelarjev - Črna na Koroškem 2009 Nižja skupina Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 34 do 39 točk srebrno priznanje 31 do 33 točk bronasto priznanje 28 do 30 točk priznanje o udeležbi do 27 točk Točke Ekipa Mentor 1 Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 39 Matic Palčič, Blaž Otoničar Branko Peternelj OS Miroslava Vilharja Postojna 38 Dan Toškan, Andraž Kofol Andreja Smrdelj OS Dekani 38 Luka Bubnič, Matic Cič Branko Peternelj OS Miroslava Vilharja Postojna 37 Rok Cafuta, Tina Cafuta Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 36 Benjamin Jezernik, Lena Uranjek Anita Kokol OS Dušana Flisa Hoče 36 Jan Gale, Sebastjan Pacek Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 36 Matevž Bone, Maj Peter Pahor Bogdan Bone OS Dobravlje 36 Matej Možek, Lucija Zupevc Mirela Zalokar OS Koprivnica 35 Simon Selih, Bernard Selih Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 35 Saša Krstič, Žan Krebs Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 34 Miha Rožac, Aleks Rener Andreja Smrdelj OS Dekani 34 Anže Dolinar, Val Zupan Viljem Kavčnik OS Senčur 34 Luka Sojer, Blaž Sojer Boštjan Sojer OS Danile Kumar Ljubljana 34 Maja Kuhl, Katja Potisk Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica 34 Melisa Fras, Bojan Roškarič Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 33 Beno Lah, Žiga Novak Nada Mesarič CD Ljutomer 33 Jan Hercog, Rene Kekec Marjetka Kocuvan OS Markovci 33 Luka Hercog, Monika Hercog Andrej Jernej CD Slivnica pri Celju 33 Kristjan Klavžar, Anže Božičnik Mirela Zalokar OS Koprivnica 32 Tina Brcar, Sara Krnc Joži Gole OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 32 Miha Pezdirec, Doroteja Turkovič Danica Fabac OS Metlika 32 Valentina Žabkar, Barbara Pacek Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 32 Anže Vedlin, Simona Korošec Tatjana Vedlin OS Majšperk 32 Primož Cmok, Tilen Cmok Andrej Jernej CD Slivnica pri Celju 32 Miha Gunzek, Miha Gradišnik Andrej Jernej Podružnična šola Blagovna 31 Rok Šilc, David Belaj Brane Borštnik CD Velike Lašče 31 Matej Humar, Benjamin Šoln Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 31 Karin Marin Andrej Kozinc OS Boštanj 31 Davor Horjak, Blaž Planko Andrej Jernej OS Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE 30 Nika Samsa, Klavdija Dolgan Ivan Lavrencij Požar OS Dol. Košana 30 Rok Preskar, Sara Omerzel Martin Dušič OS Maksa Pleteršnika Pišece 30 Jernej Dražnik, Matej Gerl Rudi Zanoškar OS Dobrna 30 Florjan Pahovnik, Marko Vavdi Jože Kumer OS Blaža Arniča Luče 30 Sanja Hošpel, Tina Ozmec Nada Mesarič CD Ljutomer 30 Sara Kovač, Valeria Kučan Brigita Novak Voroš OS Gornji Petrovci 29 Ed Hasanovič, Katja Jerovšek Joži Gole OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 29 Tina Bauman, Tea Obad Anita Kokol OS Dušana Flisa Hoče 29 Jan Sluga, Denis Stepihar Rudi Zanoškar OS Dobrna 29 Ana Stampar, Lucija Pušenjak Nada Mesarič CD Ljutomer 29 Vid Brožič, Andraž Požar Ennio Del Piero OS Pivka 29 Jan Zver, Tomaž Majcen Slavica Golob OS dr. Franja Zgeča Dornava Priloga - Slovenski čebelar 6/2009 Lelmk CXI I 29 Tim Zemljič, Niko Veingerl Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 29 Tinkara Zalokar, Gašper Letnar Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 28 Tim Gregorčič, Urban Oštir Ksenija Pirnar OŠ Mokronog 28 Alen Meznarič, Miha Stampar Nataša Horvatic OŠ Stročja Vas 28 Sara Praznik, Nuša Blatnik Andrej Kozinc OŠ Boštanj 28 David Šegula, Martin Kitak Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 28 Simon Savič, Erik Korošec Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 28 Samuel Plečko, Primož Skledar Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 28 Domen Mali, Urška Tišler Cveto Frelih OŠ Tržič - podružnica Podljubelj 28 Nika Mačkovšek, Darko Zelič Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško 28 Peter Polak, Aljoša Jug Andrej Jernej Podružnična šola Blagovna 28 Sašo Likovič, Nastja Dokl Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 27 Tadej Senič, Matevž Flis Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 27 Timotej Kreft Tomaž Lešnjak OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki 27 Sara Cetl, Matej Krendl Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 27 Matevž Šuštaršič, Sara Vehar Franc Vehar OŠ Dobrnič 27 Sabina Mansutti, Tjaša Terčič Andrej Jernej CD Slivnica pri Celju 27 Špela Vrtačnik Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 26 Jaka Bizjak, Timotej Grm Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 26 Gašper Dušič, Ana Omerzel Jože Žmavc CD Dobova Kapele 26 Sebastjan Bukovec, Špela Laci Jožef Bukovec OŠ Kobilje 26 Mija Zala Smrečnik, Nika Razgoršek Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 26 Matic Močivnik, Gal Germadnik Marjeta Sušnik OŠ Črna na Koroškem 26 Ana Murko Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 26 Jaka Slapnik, Nik Dimitrijevič Andrej Jernej OŠ Ljubečna 26 Monika Kurbus, Sara Smrke Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova 26 Katarina Tement, Bernarda Topolovec Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 25 Sara Juršič Martin Dušič OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 25 Denis Kapčič, Marko Dušič Jože Žmavc CD Dobova Kapele 25 Rok Mastnak, Tomaž Goršek Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 25 Tjaša Šalamun, Aljaž Šalamun Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 25 Urška Uhan, Vanja Ceh Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 25 Jerica Horjak, David Bovha Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško 24 Martin Zagruševcem, Blaž Sluga Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 24 Zala Fotivec, Kaja Koca Brigita Novak Voroš OŠ Gornji Petrovci 24 Tomas Kondič, Eva Lajh Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 23 Klemen Brezovnik, Luka Glažar Ivan Lavrencij Požar OŠ Dol. Košana 23 Januš Grm, Žiga Sodja Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 23 Rok Feuš, Marko Copot Nataša Horvatic OŠ Stročja Vas 23 Špela Sušnik Paradiž, Urša Retko Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 23 Viktorija Kuhar, Tjaša Krof Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 23 Tim Gliebe, Marko Simonič Ivanka Lorenčič JVI in VVZ OŠ Sv. Ana 23 Chiara Franceska Kalamar, Patricija Kranjec Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Aleš Štifter, Žan Lesnik Marjeta Sušnik OŠ Crna na Koroškem 22 Tina Mlinarič Nada Mesarič CD Ljutomer 22 Melani Horvat, Endrina Varga Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Lea Sapač, Dominik Šebok Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Luka Karmelj, Žana Studen Cveto Frelih OŠ Križe 22 Miha Klemenčič, Aaron Veldin Cveto Frelih OŠ Tržič 21 Sara Kurbos, Jan Ivanuša Marija Andrejč OŠ Kapela 20 Lucijan Skube, Žan Gazvoda Franc Vehar OŠ Dobrnič 20 Davor Šegula, Žan Šilak Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 19 Larisa Glažar, Maja Srebot Ivan Lavrencij Požar OŠ Dol. Košana 19 Nina Petkovič, Jasna Horvat Emil Tkalec OŠ Miška Kranjca Velika Polana 19 Nejc Kovačič Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 18 Sara Tamaško, Kaja Sever Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 18 Urh Poglavc, Martin Rakar Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 18 Luka Ropret, Gašper Logar Kavčnik Viljem OŠ Šenčur 17 Kolenko Karolina, Hana Banfi Alenka Kolenko Dvojezična OŠ Lendava 17 Blaž Novak, Rok Murn Franc Vehar OŠ Dobrnič 16 Tadej Štepihar, Tim Sluga Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 16 Tina Uhan, Blažka Smolič Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 15 Gašper Artank, Boštjan Medved Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 15 Lara Čas, Maša Poberžnik Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 15 Ana Kotnik Mačič, Nina Kumprej Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 12 Luka Car, Mitja Vesel Franc Vuk Dvojezična OŠ Dobrovnik TT Priloga - Slovenski čebelar 6/2009 Lelnik CXI » ^^Bfc^i^ APIMEDICA & APIQUALITY 2010 Čebelarjenje zdrav način življenja ÄPIMEDICA ÄPIQUALITY FORUM 2010 3. APIMONDIA MEDNARODNI FORUM O APITERAPIJI IN 2. APIMONDIA MEDNARODNI FORUM O APIKVALITETI 28. september do 2. oktober 2010 Slovenija • Ljubljana, Maribor, Bled, Lipica, Dolenjske Toplice organizatorja Čebelarska zveza Slovenije www.czs.si Apimondia www.apimondia.org vsebina strokovna predavanja satelitski simpoziji API-EXPO - mednarodna razstava čebelarske opreme in izdelkov mednarodno tekmovanje za najboljši med in medeno pijačo predavanja za javnost festival čebelarstva in čebelarski izleti po vsej Sloveniji APIMEDICA& APIQUALITY 2010 Čebelarjenje zdrav način življenja Terme Dolenjske Toplice So eno najstarejših naravnih zdravilišč v Evropi, ki se nahajajo sredi z vinogradi porasle doline Krke. Ta priznani zdraviliški kraj z bogato tradicijo se od lani lahko pohvali z novim, sodobnim Hotelom Balnea, namenjenem vsem, ki želijo preživeti sproščujoč ali aktiven oddih v čudoviti naravi ob pestri ponudbi storitev za dobro počutje. V Wellness centru Balnea, ki novi hotel povezuje z atraktivnim panoramskim hodnikom, se gostje razvajajo v termalnih bazenih, savnah, ob masažah ali s priljubljenimi programi za pare. Za tiste, ki želijo storite nekaj več za svoje zdravje - lepo oblikovati svoje telo, lažje zaspati ali se odvaditi od kajenja - pa v Balnei poskrbijo z novimi programi, ki temeljijo na refleksoterapiji. Sproščujoče počitnice lahko združite s kolesarjenjem, nordijsko hojo, sprehodi ali plavanjem v več termalnih bazenih. Blagodejne učinke termalne vode s temperaturo 36 °C uporabljajo tudi pri programih zdravljenja v Centru za medicinsko rehabilitacijo. Celotno ponudbo Term Dolenjske Toplice dopolnjujeta še hotela Kristal**** in Vital**** ter počitniški kamp***, ki je odprt vse leto. Dobrodošli v Termah Dolenjske Toplice. Za kratek pobeg od hitrega vsakdana ali daljši aktivni oddih, da si naberete novih moči in sveže energije. Urnik izdaje zdravil za čebele za poletno zatiranje varoj Pooblaščena oseba ČD pripravi urnik za svoje ČD (približno 8-10 čebelarjev na uro) in nenaseljen panj s praznim satjem na kraju izdaje zdravila. Ob izdaji zdravila bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. NVI enota Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, Maribor Čebelarji morajo s seboj prinesti lanske dnevnike vet. posegov (zvezke). Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, Maribor, po predhodnem naročilu. Datum Ura ČD Lokacija 2.jun. 8.00-12.00 ekološka čebelarstva NVI enota Maribor-Ptuj 3.jun. 8.00-10.00 Poljčane Čebelarski dom Poljčane 3.jun. 8.00-10.00 Makole Čebelarski dom Poljčane 3.jun. 10.30-15.00 Oplotnica terasa zg. Špar 3.jun. 10.30-15.00 Slovenska Bistrica terasa zg. Špar 3.jun. 15.30-16.30 Rače pri g. HER Podova 51 3.jun. 17.00-18.30 Hoče A. Greif OŠ Hoče 4.jun. 7.00-9.00 Ptuj sedež ČD Trstenjakova, Ptuj 4.jun. 9.15-11.00 Markovci prostori ČD Markovci -GD Nova vas 4.jun. 9.15-11.00 Zavrč prostori ČD Markovci -GD Nova vas 4.jun. 11.15-13.00 Gorišnica Petrol Žiherl - terasa 4.jun. 13.15-14.00 Dornava Gasilski dom Dornava 4.jun. 14.00-15.00 Juršinci Gasilski dom Dornava 5.jun. 7.00-9.00 Črna na Koroškem Čebelarski dom ČD Črna 5.jun. 9.15-11.00 Žerjav Čebelarski dom ČD Žerjav 5.jun. 11.30-13.00 Mežica gostilna Krebs 5.jun. 13.30-15.00 Prevalje gostilna Rifl 5.jun. 15.30-16.30 Ravne na Koroškem gostilna Delalut 5.jun. 17.00-18.00 Kotlje prostori ČD-Kotlje 8.jun. 8.00-9.00 Zg. Kungota NVI enota Maribor-Ptuj 8.jun. 9.00-11.00 Maribor-Tabor NVI enota Maribor-Ptuj 8.jun. 12.15-13.00 Pesnica krajevni urad Pernica 8.jun. 13.30-14.30 Malečnik OŠ Malečnik 8.jun. 15.00-16.00 Pobrežje Pri Bobru (Vauhnik) 8.jun. 16.30-17.00 Kamnica prostori DU Kamnica 9.jun. 7.00-9.00 Maribor- mesto NVI enota Maribor-Ptuj 9.jun. 9.00-11.00 Studenci-Pekre NVI enota Maribor-Ptuj 9.jun. 13.00-14.30 Ruše paviljon ČD Ruše 9.jun. 15.00-16.30 Lovrenc na Pohorju Čebelarski dom ČD Lovrenc 9.jun. 17.00-18.00 Selnica ob Dravi Čebelarski dom ČD Selnica 10.jun. 7.00-11.00 Slovenj Gradec dom upokojencev Slovenj Gradec 10.jun. 11.30-14.00 Dravograd Tenis igrišče elektrarne Dravograd 10.jun. 14.30-15.30 Vuzenica-Muta Sv. Vid-paviljon ŠD 10.jun. 16.00-18.00 Radlje gostilna Erjavec 11.jun. 7.30-10.00 Središče ob Dravi gostilna Prosnik-Ormož 11.jun. 7.30-10.00 Ormož gostilna Prosnik-Ormož 11.jun. 11.00-12.30 Turnišče Pri čebelnjaku ČD Turnišče 11.jun. 13.00-14.30 Majšperk pri g. Peršuhu 12.jun. 7.30-9.00 Cerkvenjak gostišče Petovar 12.jun. 7.30-9.00 Cerkvenjak 1 gostišče Petovar 12.jun. 9.15-13.00 Sveta Trojica-Lenart gostišče Petovar 12.jun. 9.15-13.00 Jurovski dol gostišče Petovar 12.jun. 13.30-14.30 Sveta Ana občina Sv. Ana 12.jun. 15.00-16.30 Velka-Sladki vrh krajevni urad Zg. Velka 15.jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj 16.jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj 22.jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj NVI enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bodo izdajali na sedežu enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje, vendar jih je treba naročiti vnaprej. Imenik čebel mora ob izdaji zdravila predložiti vaterinarju NVI svoj Dnevnik veterinarskih posegov. Datum Ura ČD Lokacija 2.jun. 7.00-14.00 (odmor 10.30-11.00) ekološka čebelarstva NVI enota Celje naročanje od 7.00 do 8.00 na tel. št. 03/541 93 36, 041/900 005 3.jun. 8.00 Podčetrtek Podčetrtek, občina 3.jun. 12.00 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah, Čebelarski dom 4.jun. 8.00 Radeče Radeče, pri Strnadu 4.jun. 11.00 Hrastnik Hrastnik, Čebelarski dom 4.jun. 13.00 Trbovlje Hrastnik, Čebelarski dom 5.jun. 8.00 Solčava Robanov Kot 33, pri Stanislavu Ošepu 5.jun. 11.00 Luče Luče, Kmetijska zadruga 5.jun. 14.00 Ljubno Ljubno, pri Kumru 6.jun. 8.00 Gotovlje Polzela, Čebelarski dom 6.jun. 10.00 Griže Polzela, Čebelarski dom 6.jun. 11.00 Prebold Polzela, Čebelarski dom 6.jun. 13.00 Šempeter Polzela, Čebelarski dom 8.jun. 7.00-14.30 (odmor 11.00-11.30) Ravne pri Šoštanju Gaberke (lokacijo določi ČD) 9.jun. 8.00-11.00 Rogaška Slatina Rogaška Slatina, Kulturni dom 9.jun. 12.00 Rogatec Rogatec, občina 10.jun. 8.00 Slovenske Konjice Slovenske Konjice, krajevna skupnost 10.jun. 11.00 Zreče Slovenske Konjice, krajevna skupnost 10.jun. 13.00 Loče Slovenske Konjice, krajevna skupnost 11.jun. 8.00 Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki, občina 11.jun. 10.00 Mozirje Mozirje, restavracija Gaj 11.jun. 13.00 Rečica ob Savinji Mozirje, restavracija Gaj 12.jun. 8.00 Ponikva Ponikva, pri J. Palčniku 12.jun. 10.00 Planina Planina pri Sevnici, krajevna skupnost 12.jun. 12.00 Dobje Planina pri Sevnici, krajevna skupnost 13.jun. 7.00-14.00 (odmor 10.30-11.00) Celje NVI enota Celje, po vnaprejšnjem naročilu na tel. št. 03/541 93 36 16.jun. 7.00-9.30 Dobrna NVI enota Celje 16.jun. 10.00-15.00 Vojnik NVI enota Celje, po seznamu ČD Vojnik 17.jun. 8.00-14.00 (odmor 11.00-11.30) Zagorje Izlake, čebelarski dom, po seznamu ČD Zagorje 18.jun. 8.00 Blagovna Gorica pri Slivnici, gasilski dom 18.jun. 9.00 Dramlje Gorica pri Slivnici, gasilski dom 18.jun. 10.00 Šentjur Gorica pri Slivnici, Gasilski dom, po seznamu ČD Šentjur 18.jun. 13.00 Slivnica pri Celju Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 19.jun. 8.00-14.00 (odmor11.00 -11.30) Laško Laško, Strmca 81 a, pri Francu Šolarju 20.jun. 8.00 Mlinšek Velenje Velenje, OŠ M. Toledo; po seznamu ČD M. Velenje 20.jun. 13.00 Vinska Gora Velenje, OŠ M. Toledo 23.jun. 8.00 Tabor Polzela, čebelarski dom 23.jun. 10.00 Vransko Polzela, čebelarski dom 23.jun. 12.00 Braslovče Polzela, čebelarski dom 23.jun. 13.00 Polzela Polzela, čebelarski dom 24.jun. 8.00 Kokarje Nazarje, Vrbovec 24.jun. 11.00 Gornji Grad Gornji Grad, pri Jošku Druge delovne dneve od dneva dobave zdravila do konca junija po vnaprejšnjem naročilu na tel. št.: 03/541 93 36, 041/900 005 od 7.00 do 8.00 na naslovu NVI enota Celje. NVI enota Murska Sobota, Noršinska c. 35, 9000 Murska Sobota Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bodo izdajali na sedežu enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35, Murska Sobota, vendar jih je treba naročiti vnaprej. Vsi čebelarji lahko dvignejo zdravilo lahko dobijo osebno na enoti NVI Murska Sobota: dopoldne od 8.00 do 14.00, in to od 1. do 12. junija 2009. Vsak čebelar mora imeti s seboj dnevnik, ki ga je imel pri lanskem razdeljevanju zdravil in ki ima evidenčno številko. Če dnevnik nima evidenčne številke, ni veljaven in pri razdeljevanju zdravil ne bo upoštevan. Prosim, da na terenu prevzemajo zdravila samo čebelarji, ki zdravila ne morejo prevzeti dopoldne, oziroma so službeno zadržani. Datum Ura ČD Lokacija 1.jun. 7.00-9.00 Bakovci NVI enota Murska Sobota 1.jun. 11.00-15.00 Murska Sobota NVI enota Murska Sobota 1.jun. 16.00-17.00 Beltinci Čebelarski dom Beltinci 1.jun. 17.30-19.00 Črenšovci Gostilna ob potoku Črnec 1.jun. 17.30-19.00 Velika Polana Gostilna ob potoku Črnec 2.jun. 8.00-10.00 Tišina NVI enota Murska Sobota 2.jun. 10.00-14.00 Puconci NVI enota Murska Sobota 2.jun. 16.00-18.00 Lendava Gostilna Jakšič Kapca 2.jun. 16.00-18.00 Kapca Gostilna Jakšič Kapca 3.jun. 15.00-16.00 Gornja Radgona Pisarna ČD, Gornja Radgona 3.jun. 16.00-17.00 Radenci Čebelarski dom Radenci 3.jun. 17.00-18.00 Veržej Gostilna Kasač, Veržej 3.jun. 18.00-19.00 Križevci pri Ljutomeru Gasilski dom Križevci pri Ljutomeru 4.jun. 15.00-17.00 Ljutomer Čebelarski dom Ljutomer 4.jun. 15.00-17.00 Razkrižje Čebelarski dom Ljutomer 4.jun. 18.00-20.00 Sveti Jurij ob Ščavnici Kmečki turizem pri Alenki, G. Ivanjci 4.jun. 18.00-20.00 Negova Kmečki turizem pri Alenki, G. Ivanjci 5.jun. 12.00-13.00 Rogaševci Čebelji Gradič, Rogaševci 5.jun. 13.30-15.00 Grad Grad, pri Kočarju 5.jun. 16.00-17.00 Prosenjakovci pri Kozicu, Prosenjakovci 5.jun. 18.00-19.00 Kobilje Dobrovnik pri Antolin Stanku, Kobilje 8.jun. 15.00-17.00 Moravske Toplice po dogovoru 8.jun. 18.00-19.00 Šalovci pri Rudiju, Šalovci Datum Ura ČD Lokacija 3.jun. 8.00-12.00 ekološka čebelarstva NVI enota Novo mesto 4.jun. 8.00-15.00 Novo mesto, Krka tov. NVI enota Novo mesto 5.jun. 9.00-12.30 Straža-Dol. Toplice Gasilski dom, Straža 5.jun. 14.00 Dvor večnamenska dvorana na Dvoru 8.jun. 9.00-13.00 Sevnica Čebelarski dom, Cesta na grad 16a 9.jun. 9.00-11.00 Šentjanž Krajevna skupnost 9.jun. 12.30. Mokronog-Trebelno Lovska koča Trebelno 11.jun. 9.00-12.30 Leskovec Gasilski dom, Leskovec 11.jun. 13.30 Raka Cemič Jože, Zaloke 10a, Raka 15.jun. 9.00-13.30 Črnomelj sedež ČD, Kolodvorska c. 34 16.jun. 9.00-11.00 Senovo-Brestanica Čebelarski dom, Senovo 16.jun. 13.00 Krško OŠ Mihaila Rostoharja, Ul. 4. julija 33 18.jun. 9.00-12.30 Trebnje Lanšprež 18.jun. 13.30 Šentrupert grad na Veseli Gori 19.jun. 9.00-11.30 Semič Občinska zgradba Semič 19.jun. 13.00 Metlika Mestni trg 4 (ČZS-JSSČ) 22.jun. 9.00-12.30 Šentjernej Hram na Pleterskem hribu, Drča 23.jun. 9.00-12.30 Brežice Dobova-Kapele Krajevna skupnost Krška vas 24.jun. 9.00-11.00 Šmarjeta Gasilski dom Šmarjeta 24.jun. 12.30. Kostanjevica na Krki Ljudmila Kuplenik, Grajska cesta 35 26.jun. 9.00-12.30 Krška vas Krajevna skupnost Krška vas 29.jun. 9.00-13.00 zamudniki NVI enota Novo mesto 30.jun. 9.00-13.00 zamudniki NVI enota Novo mesto NVI enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto Kraj izdaje zdravil bodo določili predsedniki čebelarskih društev. Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bomo izdajali na sedežu enote NVI Novo mesto, Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto, dne 3. junija 2009. NVI enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana, po predhodnem naročilu. Datum Ura ČD Lokacija 4.jun. 9.00-11.00 Barje Osnovna šola Livada 4.jun. 12.00-14.00 Ig Gostilna Ulčar, Ig 4.jun. 15.00-16.00 Škofljica in Carnica Grosuplje Šolski čebelnjak Škofljica 5.jun. 12.00-14.00 Videm -Dobrepolje Občinska stavba Videm 5.jun. 15.00-17.00 Grosuplje Čebelarski dom 8.jun. 10.00-13.00 Logatec Gostilna Baron, Logatec 8.jun. 14.00-17.00 Vrhnika Društveni prostori, Tržaška.c. 11, Vrhnika 9.jun. 10.00-12.00 Borovnica Hren Antonu, Pot v jele 4, Borovnica 9.jun. 13.00-15.00 Not.Gorice in Krim Krajevna skupnost Notranje gorice 9.jun. 16.00-19.00 Polhov Gradec Čebelarski dom 10.jun. 9.00-11.00 Ljubljana-Center NVI, Gerbičeva 60 , Ljubljana 10.jun. 11.00-15.00 Ljubljana-Polje Zadružni dom v Zadvoru 10.jun. 16.00-18.00 Dolsko Društveni prostori v Dolskem 11.jun. 9.00-11.00 Stična in Krka Gasilski dom Stična 11.jun. 12.00-16.00 Lukovica in Domžale ČCS , Brdo pri Lukovici 8 12.jun. 9.00-13.00 Moravče in Mengeš ČCS , Brdo pri Lukovici 8 12.jun. 14.00-17.00 Litija Ribiški dom Litija 15.jun. 9.00-12.00 Velike Lašče Gasilski dom Velike Lašče 15.jun. 13.00-16.00 "APIS" Ribnica Čebelarski dom 16.jun. 11.00-15.00 Kočevje Gostilna Marof 17.jun. 11.00-15.00 Skaručna, Tacen in Medvode Tome Tone, Kajakaška 63, Tacen NVI enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo zdajala na sedežu NVI enote Kranj, Kranjska c. 16, 4202 Naklo, po predhodnem naročilu. Datum Ura ČD Lokacija 1.jun. 7.00-9.00 ekološka čebelarstva NVI enota Kranj 2.jun. 8.00-10.00 Breznica - A. Janša Janšev čebelnjak, Breznica 2.jun. 11.00 Jesenice Gasilski dom na Blejski Dobravi 3.jun. 8.00-10.30 Radovljica Prof. Severin Golmajer, Ljubljanska c. 10, Radovljica 3.jun. 11.30-14.00 Bled-Gorje Lovski dom pod gradom na Bledu 4.jun. 8.00 Železniki g. Rado Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 4.jun. 10.30-12.00 Selška dolina Pisarna KS v Selcih 4.jun. 12.30-15.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode 5.jun. 8.00 Bohinj Dom upokojencev v Bohinjski Bistrici 5.jun. 11.00 Begunje Dom upokojencev v Begunjah 5.jun. 14.00 Naklo NVI enota Kranj 6.jun. 7.00-10.00 Tržič Gasilski dom Brezje pri Tržiču 6.jun. 10.30-12.30 Goriče Lovski dom Pangeršica 6.jun. 13.00 Preddvor Jože Kokl, Potoče 24 a, 4205 Preddvor 8.jun. 8.00-12.00 Kamnik Pri Slavki, Podgorje 8.jun. 13.00 Komenda - P. P. Glavar Hram Gorjan na Gori 9.jun. 7.00-10.00 Kranj NVI enota Kranj 9.jun. 11.00-13.00 Besnica Nemilje 10.jun. 8.00-12.00 Cerklje Pri Kernu v Cerkljah 10.jun. 13.00 Britof-Predoslje NVI enota Kranj 11.jun. 8.00-11.00 Žiri Čebelarski dom v Žireh 11.jun. 11.30-12.30 Sovodenj Cvetka Jezeršek, Sovodenj 11.jun. 13.00 Poljane-Gorenja vas Pri Jakuc, Srednja vas 2, Poljane 12.jun. 7.00-14.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode 13.jun. 7.00-9.00 Šenčur G. Kimovec Damjan, Šenčur 13.jun. 11.00-13.00 Radovljica Prof. Severin Golmajer, Ljubljanska c. 10, Radovljica 27.jun. 8.00-11.00 Kranjska Gora G. Tramte Alojz, Dovje 57, Dovje Druge delovne dneve do konca junija po predhodnem naročilu na tel. št.: 04/277 06 20 ali 041/645 769 NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, 5000 Nova Gorica Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bomo izdajali na sedežu enote NVI Nova Gorica, Pri Hrastu 18, Nova Gorica, po vnaprejšnjem naročilu. Datum Ura ČD Lokacija 3.jun. 8.00-12.00 in 13.00-16.00 Tolmin sedež čD Tolmin na čiginju 4.jun. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Šempeter in Bazara NVI enota Nova Gorica 5.jun. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Nova Gorica NVI enota Nova Gorica 8.jun. 15.00-18.00 Postojna sedež ČD Postojna 9.jun. 8.00-13.00 Cerkno Društvo upokojencev Cerkno 10.jun. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Kanal-Brda NVI enota Nova Gorica 11.jun. 8.00-12.00 in 13.00-16.00 Ajdovščina Krajevna skupnost Ajdovščina 15.jun. 14.00-17.00 Bovec Osnovna šola Bovec 16.jun. 15.00-18.00 Pivka Izobraževalni center Slovenska vas 17.jun. 15.00-18.00 Idrija ČD Idrija NVI enota Nova Gorica, Trg 28. avgusta 3, Sežana Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bomo izdajali na sedežu enote NVI Nova Gorica, Trg 28. avgusta 3, Sežana, po vnaprejšnjem naročilu. Datum Ura ČD Lokacija 9.jun. 8.00 Sežana Atelšek Ivan, Povir 52a, 6210 Sežana vsak torek v juniju 8.00-10.00 NVI enota, Trg 28. avgusta 3, 6210 Sežana 11.jun. 8.00 Koper NVI enota, Istrska c. 13, Koper vsak četrtek v juniju 8.00-10.00 NVI enota, Istrska c. 13, Koper 10.jun. 8.00 Ilirska Bistrica čebelarski dom Antona Žnideršiča v IB 24.jun. 12.00-14.00 Ilirska Bistrica čebelarski dom Antona Žnideršiča v IB 15.jun. 9.00 Begunje pri Cerknici 24.jun. 8.00-10.00 Cerknica, Rakek čebelarski dom Cerknica 17.jun. 9.00 Loška dolina Bloke Vesel Stanislav, Ograde 8, 1386 Stari trg pri Ložu Druge delovne dneve do konca junija po vnaprejšnjem naročilu na tel. št. 05/731 02 84 NVI enota Nova Gorica, Trg 28. avgusta 3, Sežana Čebelarjenje zdrav način življenja APIMEDICA & APIOyALITY 2010 Na Gospodarskem razstavišču je kot v panju Slavnostna podelitev nagrad Vino Ljubljana je lani potekala v dvorani Jurček. Gospodarsko razstavišče (GR) - največji prireditveni center v Sloveniji se je v sam vrh tovrstne ponudbe v Sloveniji uvrstil z merili, kot so tradicija, sodobna oprema in profesionalni odnos. V značilni moderni funkcionalistični arhitekturi z znamenito gobasto konstrukcijo pavilijona Jurček je na voljo 20 multifunkcijskih prenovljenih dvoran z 12.680 m2 pokritih in 5.000 m2 zunanjih površin, ki omogočajo celovito ponudbo storitev na področju kongresne, zabavno-razvedrilne in sejemske dejavnosti. Prednosti, ki jih ponuja GR: • Izvrstna lokacija v središču mesta • Prek 3500 parkirnih mest v okolici, 100 na dvorišču GR • Fleksibilne dvorane, ekipe in mreža partnerjev • Dogodki na ključ Vsako leto se na GR odvije prestižna prireditev za imetnike Diners Black Card z uglednimi mednarodnimi gosti. Lani (2008) je GR obiskalo 380.000 ljudi. Na poslovnih konferencah, seminarjih ali kongresih gostimo od 25 do 5000 kongresnih udeležencev hkrati. Ob sejemskih prireditvah - v organizaciji GR jih je 20 letno - pa smo zabeležili tudi več kot 15.000 obiskovalcev dnevno. Osebni pristop ekipe GR sledi željam naročnika tudi glede namestitev, cateringa in ostalega spremljevalnega programa. Na GR je kot v čebelnjaku. Vsak dogodek je kot panjska končnica originalna zgodba zase. Pri nas brenči od dela kot v panju. Vabimo vas, da si izberete svojo panjsko končnico in si, ko je dogodek za vami, kot zadovoljen čebelar obliznete prste. Sejemsko prireditev Narava-zdravje vsako leto začetek oktobra obiščejo tudi čebelarji. Pomembna prelomnica v zgodovini GR je 13. plenarno zasedanje OVSE leta 2005. APIMEDICA& APIQUALITY 2010 Čebelarjenje zdrav način življenja Glavne teme Foruma plenarna predavanja Ljubljana -Gospodarsko razstavišče apiquality forum celovita obravnava uporabe čebeljih pridelkov od pomena kvalitete čebelarske opreme, postopkov pridobivanja in predelave čebeljih pridelkov in načina uživanja oziroma uporabe stanje in potrebe po dopolnitvi mednarodnih predpisov (zakonodaje) in standardov za kvaliteto čebeljih pridelkov uspešnost uvajanja sistemov kontrole kvalitete pri pridobivanju in predelavi čebeljih pridelkov pomen uvajanja lokalnih blagovnih znamk in njihova uspešnost na trgu apimedica forum prehranska vrednost čebeljih pridelkov, še zlasti za prehrano skupin glede na starost in aktivnost s posebnimi prehranskimi potrebami vloga mikroorganizmov za dodano kvaliteto čebeljih pridelkov (primer medu in cvetnega prahu) medicinska uporaba medu, najnovejši trendi in stanje na trgu sateiitski simpoziji Maribor, Bled, Lipica, Dolenjske Toplice Apikvaliteta • kvaliteta čebeljih pridelkov - usmerjenost v ekološko pridelavo • tehnologija čebelarjenja s poudarkom na pridelavi izdelkov visoke kakovosti, predvsem v medicini Apimedica • čebelji pridelki v prehrani in zdravstveni negi ljudi in živali Apiterapija • čebelji pridelki v zdravstveni negi ljudi sekretariat foruma kongresni organizator Čebelarska zveza Slovenije Nataša Lilek Brdo 8, SI-1225 Lukovica, Slovenija +386 (0)1 729 61 33 +386 (0)1 729 61 32 natasa.lilek@czs.si GO®MICE Gorazd Čad Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 430 51 03 +386 (0)1 430 51 04 apimedica@go-mice.eu www.go-mice.eu Rok za oddajo povzetkov: 15. februar 2010 Zadnji rok za zgodnjo prijavo: 15. maj 2010 Več informacij www.apimedica.org,www.apiquality.info Srednja skupina Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 41 do 45 točk srebrno priznanje 36 do 40 točk bronasto priznanje 32 do 35 točk priznanje o udeležbi do 31 točk Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 45 Ema Štefanič, Anja Švajger Andrej Sitar OŠ Dragatuš 45 Tadej Bolner, Aljaž Potočki Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 44 Luka Lešnik, Anže Konečnik Marija Mlaker OŠ Pesnica 43 Tilen Marolt, Jure Vavdi Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 43 Gregor Lekše, Žiga Ajster Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 42 Leon Režek, Žan Vlašič Danica Fabac OŠ Metlika 42 Urška Štajdohar, Ana Gorše Andrej Sitar OŠ Dragatuš 42 Katarina Vrzel, Luka Dekleva Ennio Del Piero OŠ Pivka 42 Igor Ranfl, Miha Prelog Zdravko Roškar Cd Gorišnica 41 Aljaž Mulej, Ana Prek Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 41 Nena Rajšek, Barbara Lešnik Marija Mlaker OŠ Pesnica 41 Matjaž Brdnik Majda Ferk II. OŠ Slovenska Bistrica 41 Matteo Turkovič, Karl Plut Danica Fabac OŠ Metlika 41 Jože Prušnik, Rok Krivec Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 41 Nastja Slaviček, Maja Kneževic Stanka Smojver OŠ Janka Padežnika Maribor 41 Marko Hedl, Endrina Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 41 Domen Robič, Bine Šteger Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 41 Jure Pfajfar Andrej Kozinc OŠ Boštanj 41 Maja Mihalinec Zdravko Roškar OŠ Gorišnica Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 40 Peter Cemažar, Toni Klemen Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar Ljubljana 40 Mark Štor, Samo Gregorčič Bogdan Bone OŠ Dobravlje 40 Naja Verhovčak, Žan Vrzel Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 40 Filip Cernelič, Matjaž Ajster Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 40 Gašper Renko, Svit Burger Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 39 Ana Krnc, Miha Brcar Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 39 Samo Roškar Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 39 Matic Jan Gradišnik, Patrick Vagner Janez Zemljič OŠ Malečnik 38 Sonja Brcar, Petra Jerič Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 38 Aleš Jud, Benjamin Pavel Jože Kuhar POŠ Bodonci 38 Alen Kovač, Aleš Jakoša Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 38 Patricija Nezman, Marcel Nezman Leandra Mernik OŠ Miklavž na Dravskem Polju 37 Ana Matuc, Jernej Režek Drago Kotnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 37 Matej Jud, Patrik Bokan Alenka Cör, Jože Kuhar OŠ Puconci 37 Sara Medvar, Grega Novak Crt Lasbaher Nada Mesarič CD Ljutomer 37 Žan Pfifer, Anja Zafošnik Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 37 Alen Novinc, Jan Likar Bogdan Bone OŠ Dobravlje 36 Bine Tršavec, Žiga Casar Janez Zemljič OŠ Malečnik 36 Grega Grajžl, Matic Kuselj Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Katja Zupančič, Nina Simona Kostelac Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Tine Šteger, Anja Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 36 Doroteja Mihalič, Tadeja Flisar Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE 35 Klementina Kous, Matej Ružič Alenka Cör, Jože Kuhar OŠ Puconci 35 Neža Petan, Karmen Krejan Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 35 Klara Smrdelj, Ana Glažar Ennio Del Piero OŠ Pivka 35 Lucija Fleisinger, Valens Frangež Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 35 Špela Perner, Katja Vojsk Zdravko Roškar Cd Gorišnica 35 Maja Hajdinjak, Eva Horvat Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 34 Ines Matuc, Krištof Mikelj Drago Kotnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 34 Gregor Lugarič Aleš Gracej Majda Ferk OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 34 Nastja Fekonja, Dominika Tkalčič Marija Andrejč OŠ Kapela 34 Jia Ming Qiu, Ana Bakovič Ismet Cenanovič CD Peter Močnik Studenci Pekre 34 Kaja Grušovnik, Mitja Rauh Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 34 Niko Bec, Sara Mravlja Stegenšek Andrej Kozinc OŠ Boštanj 33 Sandi Lovrin, Rika Ružič Janez Vlahovič CD Crnomelj Priloga - Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXT TTT 33 Petra Kristl, Manja Pehan Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 33 Urban Zemlja, Urban Koser Stanko Noč OS Žirovnica 33 Kaja Flegar, Kaja Plošnik Lidija Pfifer OS Rudolfa Maistra Sentilj 33 Nataša Dojnik Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 33 Rene Cetl, Leon Fras Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 33 Rebeka Kovačec, Anja Hribar Zdravko Roškar OS Gorišnica 32 Simon Hozjan, Alen Utroša Emil Tkalec OS Miška Kranjca Velika Polana 32 Jasmina Potnik, Gašper Colja Majda Ferk OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 32 Taja Krenos, Dorina Perger Jože Kuhar POS Bodonci 32 Sara Koštric, Karmen Janžekovič Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci 32 Urška Kur, Bianca Kaučič Rajšp Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 31 Dejan Eržen, Jan Jankovič Ksenija Pirnar OS Mokronog 31 Vid Grašič, Ajda Cop Jurman Helena Cilenšek OS F.S. Finžgarja Lesce 31 Gašper Zevnik, Mitja Verbič Franci Strupi OS Davorina Jenka Cerklje 31 Lara Mernik, Klavdija Pifer Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 31 Zan Vukan, Gregor Trplan Dragica Vereš OS Gornja Radgona 30 Tomaž Purgar, Matjaž Vojsk Franci Strupi OS Davorina Jenka Cerklje 30 Aljoša Klemenčič, Denis Belak Marija Andrejč OS Kapela 30 Martina Belec, Mateja Slihthuber Brigita Novak Voroš OS Gornji Petrovci 30 Blaž Dlopst, Leon Grum Pavel Praper OS Mežica 30 Rebeka Primožič, Blaž Satler Zdravko Roškar OS Gorišnica 29 Nejka Supanič, Anemari Rajšp Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 27 Adriana Gergjek, Patricija Sadl Alenka Cör OS Puconci 27 Spela Bezjak, Monika Kanfl Zdravko Roškar CD Gorišnica 25 Blaž Stifter, Kristina Cofati Marjeta Sušnik OS Crna na Koroškem 25 Amadej Mukenauer, Sandi Recek Ivanka Lorenčič JVI in VVZ OS Sv. Ana 25 Jani Kovačič Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 25 Jana Casar, Gregor Seruga Brigita Novak Voroš OS Gornji Petrovci 25 Ana Cufer, Ema Marc Bogdan Bone OS Dobravlje 24 Sabrina Lorber, Aleksej Cernčič Martin Duh OS Veržej 24 Emil Laslo, Kevin Cerovec Franc Vuk Dvojezična OS Dobrovnik 24 Erik Feher, Grega Novak Alenka Kolenko Dvojezična OS Lendava 24 Mitja Rajzman, Mišel Smigoc Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 23 Tadej Janič, Beno Skledar Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci 22 Sanny Skerban Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci Višja skupina priznanje število zbranih točk zlato priznanje 45 do 50 točk srebrno priznanje 42 do 44 točk bronasto priznanje 38 do 41 točk priznanje o udeležbi do 37 točk Točke Ekipa 1 Mentor 1 Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 46 Crtmir Kuhl Norbert Jedlovčnik Cd Slovenska Bistrica 45 Klemen Dolšak, Jaka Pečnik Brane Borštnik CD Velike Lašče 45 Katja Tomanič, Polona Pavlin Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 44 Simon Ranfl, Tomaž Perner Zdravko Roškar CD Gorišnica 43 Jernej Mazej, Marjeta Sope Trajče Nikoloski Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 42 Urška Lisec, Veronika Planinc Lucija Gradišar Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto 42 Katarina Zalokar, Aristel Skrbič Daniela Zalokar OS Leskovec pri Krškem Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE 41 Janez Sivic Bogdan Jereb OS dr. Ivana Korošca Borovnica 41 Timi Gomboc Jože Kuhar POS Bodonci 41 Patrik Letina, Matej Kranjec Koloman Kozic CD Prosenjakovci 41 Peter Dobravec, Damijan Seme Lucija Gradišar Grm Novo mesto 38 Sebastjan Umek Babič, Gašper Gantar Lucija Gradišar Grm Novo mesto Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 35 Doris Letina Koloman Kozic Cd Prosenjakovci 30 Tamara Kondrič, Sandi Zagoršek Slavica Golob CD Dornava 23 Rok Starešinič, Janez Frankovič Janez Vlahovič CD Crnomelj IV Priloga - Slovenski čebelar 6/2009 Lelnik CXI v^jSfcH^ dež v Krtini, eden njenih vodilnih članov pa je bil učitelj Šmajdek iz Krtine. Nato je predstavnik ČZS g. Anton Tomec čestital društvu ob visokem jubileju in predsedniku izročil najvišje čebelarsko priznanje ČZS, odličje Antona Janše I. stopnje. Društvu so čestitali in se zahvalili članom za njihovo prizadevno delo tudi nekdanji predsednik ČZS in evropski poslanec g. Lojze Peterle in predstavniki sosednjih čebelarskih društev. Predsednik društva je ob pomoči predsednikov družin 22 posameznikom in organizacijam, ki so do zdaj društvu pomagali uresničevati delovni program, izročil priznanja ČD Domžale. Članom, ki so najzaslužnejši za uspehe društva, pa je podelil 14 odličij Antona Janše III. in pet odličij Antona Janše II. stopnje. ČD Domžale je sredstva za prireditev zagotovilo na zanimiv in zabaven način, saj so sponzorji prireditev sponzorirali z izdelki, ki so jih licitirali navzoči. Zelo veselo je bilo pri licitaciji pečene svinjske glave, ki si jo je z uspešno licitacijo zagotovila ga. Olga Pavlin iz Domžal, predsednica Društva narodnih noš Domžale. Janez Mihelič, predsednik ČD Domžale POJASNILO V članku z naslovom »Čebelarski sejem - Celje 2009«, objavljenem v 5. št. SČ, maj 2009, na str. 183, bi bilo prav in potrebno omeniti tudi pomemben podatek, da je bila organizatorica okrogle mize o gozdnem medenju Opazovalno-napovedovalna služba medenja pri MKGP, KIS in ČZS in da jo je vodil vodja ONS g. Pavel Zdešar, ki ga ni v vidnem polju objavljene fotografije. Za izpustitev pomembnega podatka se vodji in številnim zvestim sodelavcem te službe opravičujemo. Uredništvo Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AZ-čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!_ Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ- in AŽ-panje. Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! U . Prilagodljiva, večnamenska podnica PETER ZAKRAJŠEK, s. p. "e cene! za nakladne LR- in GJ-panje. Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje Svetovna novost v čebelarstvu! Tel.: (01) 512 62 51 Tekmovanje mladih čebelarjev - Črna na Koroškem 2009 V votlini gore Peca, pod katero leži Črna na Koroškem, je po ljudski legendi pribežališče kralja Matjaža - dobrega in pravičnega kralja, ki je svojim podložnikom pomagal reševati njihove stiske. Tja je pobegnil pred sovražno vojsko. Kot še pravi legenda, se bo kralj Matjaž prebudil, vrnil in premagal sovražno vojsko, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. Da je napočil ta trenutek, se je zazdelo v soboto, 9. maja 2009, ko je v Črni na Koroškem potekalo 32. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev, ki so ga letos skupaj s ČZS pripravili OŠ Črna na Koroškem, istoimensko čebelarsko društvo in občina. Je Kralj Matjaž prišel na pomoč slovenskim čebelarjem? Na neki način morda res, saj se je letos na tekmovanje mladih čebelarjev prijavilo kar 210 ekip oz. 403 tekmovalci iz 75 čebelarskih krožkov iz vse Slovenije. Tako množične udeležbe ni bilo še na nobenem tekmovanju doslej. Organizatorji so bili rekordnega števila tekmovalcev veseli, saj to Dominika Tkaičič iz OŠ Kapela je biia tokrat drugič na tekmovanju, krožek pa obiskuje že četrto ieto. Na tekmovanju ji je bii všeč zabavni program, vprašanja se ji niso zdeia pretežka, zato bo zadovoljna z rezultatom, kakršen koii že bo. Doma pri deiu s čebeiami pomaga očetu, nekega dne pa bo morda čebeiariia tudi sama aii pomagaia čebeiariti komu drugemu. Staknjene giave iščejo praviine odgovore kaže na popularnost čebel in zanimanje mladih za čebelarjenje. Iz marsikaterega čebelarskega krožka so namreč izšli zdajšnji uspešni čebelarji, ki so pomladili čebelarske vrste in nadaljevali tradicijo čebelarjenja. Eden izmed nekdanjih krožkarjev je Matjaž Brdnik iz II. OŠ Sioven-ska Bistrica je bii na tekmovanju drugič, krožek pa obiskuje drugo ieto. Doma nimajo čebei, vendar občasno pomaga sosedu čebelarju. Ko bo polnoleten, bo morda začei čebeiariti tudi sam. Na tekmovanju je vesei srečanja s prijateiji s čebe-iarskega tabora. Lani je dobii ziato priznanje, V upa, da ga bo ietos tudi. Nastja Slaviček, Maja Kneževič, Ming Jia Qiu in Ana Dijakovič so učenke OŠ Janka Padežni-ka Maribor. Tekmovanja so se udeležile tretjič, krožek pa obiskujejo tretje leto, ker rade preučujejo čebele. Z njimi se ukvarjajo njihovi stari starši in jim včasih priskočijo na pomoč. Tekmovanje je po njihovem mnenju »zakon«, druženje je zanimivo in pestro, saj srečajo znance, s katerimi se ne vidijo celo leto. Mogoče bodo kot odrasle začele čebelariti, če bo za to tudi njihov bodoči mož. v____' zdaj celo na vrhu organiziranega slovenskega čebelarstva. V središče mesta je zjutraj prihajalo vedno več avtobusov, iz njih pa so izstopali zehajoči obrazi mladih čebelarjev. Ob sladkem zajtrku so pozabili na vso utrujenost, njihove sive celice pa so se prebudile za izziv, ki je bil pred njimi. Po zajtrku je sledil še gostoljuben sprejem organizatorjev, na katerem so nas pozdravili predsednik ČD Črna na Koroškem Ludvik Germadnik, ravnateljica OŠ Črna na Koroškem ga. Jožefa Ovnič ter župan g. Janez Švab. Krožkarje pa je prišla pozdravit tudi »moštna d'čva«, najlepše dekle med pridelovalci mošta. Nato se je začelo tekmovanje, sočasno pa je potekal posvet Prejemniki zlatih priznanj se veselijo uspeha mentorjev čebelarskih krožkov. Na posvetu so se mentorji seznanili z letošnjim potekom tekmovanja ter izbrali organizatorja prihodnjega tekmovanja. Leta 2010 bo to v Cerkljah. Po tekmovanju so sledili vodeni ogledi manjše čebelarske razstave ter znamenitosti in lepot kraja gostitelja. Na osrednjem prizorišču pa so prireditelji pripravili zabavni program z glasbo, žrebanjem nagrad in razglasitvijo rezultatov, ki so jih mladi čebelarji že nestrpno pričakovali. Nagrade za nagradno žrebanje je prispevala Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, darila za vse udeležence pa je zagotovil Medex. Letošnja posebnost tekmovanja so bile nagrade za prejemnike zlatih priznanj, ki jih je za podporo mladim čebelarjem darovalo podjetje L'Oreal Slovenija. Prejemniki zlatih priznanj bodo ob podpisu potrebnega soglasja upravičeni do nagrade - 10-satnega AŽ-panja s čebeljo družino, s katero bodo lahko začeli svojo čebelarsko pot. Na svojo pot pa čeprav so se nato odpravili vsi udeleženci, nekateri bolj, nekateri manj veseli uspeha, so vsi dali vse od sebe in si prislužili priznanje. MB Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p., Sp. Sorica 1a, 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517, e-pošta: blaz.okorn@siol.net Nakup sušilnice subvencionira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Evalvacija usposabljanj v obdobju od aprila do decembra 2008 Uvod Sestavni del usposabljanj čebelarjev, ki jih izvaja ČZS oz. JSSČ na območju društev, so tudi evalvaci-je oz. ocenjevanje posameznih usposabljanj, saj na ta način spremljamo njihovo kakovost, ki jo želimo zagotavljati tudi v prihodnosti. Udeleženci vsakokratnega usposabljanja v evalvacijskem vprašalniku ocenjujejo vsebino programa, predavatelja, organizacijo izvedbe usposabljanj, pričakovanja itd. Povratne informacije udeležencev so pomemben kazalnik uspešnosti dela predavateljev in izvajalca. Preden predstavimo skupne ocene evalvacij, naj prikažemo nekaj informacij o poteku usposabljanj, zbranih iz podatkov o udeležencih, temah in predavateljih v obdobju od aprila do decembra 2008. Analiza usposabljanj Največ usposabljanj je bilo izvedenih o temah Pridelava in predelava propolisa (15), Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (13), Čebelje paše in značilnosti pašnih virov (10) in Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo (9). Zanimiv je tudi podatek o tem, katere teme so bile najbolje obiskane. Med pestro izbiro tem so bile povprečno najbolje obiskane Vzreja čebeljih matic in čebeljih družin (povprečno 38 udeležencev), Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo (povprečno 37 udeležencev), Vzreja čebeljih družin (povprečno 37 udeležencev), Apitehnični ukrepi (povprečno 35 udeležencev), Pridelava in predelava propolisa (povprečno 32 udeležencev) ter Pridelava in predelava voska (povprečno 30 udeležencev). Največ predavanj so izvedli: Milan Meglič (21), Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (15), Janez Kro-pivšek (13), Franc Šivic (12) in Franc Prezelj (8). Povprečno največje število slušateljev se je udeležilo predavanj Boštjana Noča (42,5), Jožeta Mura (32), Norberta Jedlovčnika in Vlada Pušnika - skupno predavanje (31,8), Franca Prezlja (31,37), Severina Golmajerja (30,2), Saše Mikica in Tanje Arih (30), Milana Megliča (28,48) in Janeza Kropivška (27,92). Analiza evalvacijskih vprašalnikov V obdobju od aprila do decembra 2008 je čebelarska usposabljanja izvajalo 26 predavateljev. Udeleženci so predavatelje in vsebino programov po večini ocenjevali s 6-stopenjsko lestvico (odgovor od 1-3 je pomenil negativno, od 4-6 pa pozitivno oceno). Od 3.128 evidentiranih udeležencev usposabljanj je vprašalnike izpolnilo 2.350 slušateljev. Vsebina programov je na splošno ocenjena pozitivno, 45 % udeležencev pa jo je ocenilo z najvišjo oceno. Predavatelji so bili na splošno ocenjeni še bolje, saj jih je kar 52,4 % udeležencev ocenilo z najvišjo oceno. Poglejmo ocene na posamezna vprašanja. Ocena vsebine programa Iz grafa je razvidno, da na vprašanje o tem, kako so zadovoljni z vsebino programa, ni odgovoril odstotek udeležencev, 2 % jih je obkrožilo oceno med 1 in 3, oceno med 4 in 6 pa je obkrožilo kar 97 % udeležencev usposabljanj. Ocena predavateljev Za udeležence je pomembno, da je predavatelj poznavalec strokovne teme, o kateri predava. OCENA VSEBINE NI ODGOVORILO 1% □ ni odgovorilo hi. 02. ds. U4. de. Hg. Graf 1: Skupna ocena vsebine programa ZAŠČITNA OPREMA ZA ČEBELARJE Ana Kunstelj, s. p., Šiviljstvo Kunstelj čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice (mehko usnje), mini - črpalke TOČILA ZA MED inž. Jože Kunstelj, s. p. točila, deli za točila, motorji, ročna gonila, posode za med Zavrti 41,1234 Mengeš tel./faks: +386 (0)1 723 70 27, GSM 031/352 797 e-pošta: jm-kunstelj@volja.net 6. 45% 40% Med anketiranimi na vprašanje o oceni predavateljev ni odgovoril odstotek vprašanih. Tudi iz spodnjega grafa je razbrati, da so bili anketirani s predavatelji zadovoljni, saj jih je kar 98 % obkrožilo ocene med 4 in 6, nezadovoljen pa je bil le odstotek anketiranih. OCENA PREDAVATELJA □ NI ODGOVORILO Graf 2: Skupna ocena predavateljev Ocena organizacije izvedbe usposabljanj Skupna ocena udeležencev je bila, da so po večini zadovoljni z organizacijo izvedbe predavanj, saj jo je samo 3 % anketiranih ocenilo s 3. Večina udeležencev (46 %) pa je organizacijo izvedbe ocenila s 6. Ali so se vaša pričakovanja uresničila? 87 % anketiranim so se pričakovanja glede usposabljanj uresničila, 9 % pa jih je odgovorilo, da so bila njihova pričakovanja le delno uresničena. Koliko pridobljenega znanja boste uporabili pri svojem delu? Ena poglavitnih povratnih informacij, ki jo želimo prejeti od udeležencev, je uporaba pridobljenega znanja pri njihovem delu. Analiza vprašalnikov zgovorno kaže, da bo kar 66 % vprašanih uporabilo večino pridobljenega znanja, 22 % pa vse pridobljeno znanje. 9 % vprašanih bo pri svojem delu uporabilo le malo pridobljenega znanja. Ali je ta program pomemben za vaše delo? Podobno kot pri gornjem vprašanju je na vprašanje, ali je program pomemben za vaše delo, 84 % anketiranih odgovorilo, da je pomemben. Manj pomemben oz. nepomemben je program za 9 % anketiranih. Ocena dela svetovalne službe Skupna ocena o delu je pomembna tudi za zaposlene na ČZS v JSSČ, saj nam pove, ali smo na pravi poti oz. ali delamo dobro. Iz analize je razbrati, da so anketirani z našim delom zadovoljni, saj jih je 82 % naše delo ocenilo z ocenami od 4 do 6, nezadovoljnih oz. tistih, ki so delo JSSČ ocenili z ocenami od 1 do 3, pa je bilo 11 %. Navajamo tudi abecedni seznam zgornje tretji- ne vseh predavateljev, ki so prejeli največ najvišjih ocen: • Franc Absec (Izdelava medenih pijač), • Tanja Arih (Čebelarski turizem), • Janko Božič (Izbrana poglavja iz biologije čebel), • Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (skupna ocena) (Pridelava in predelava propolisa), • Andreja Kandolf (Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu, Izbrana poglavja iz biologije čebel), • Janez Kropivšek (Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic), • Saša Mikič (Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov), • Boštjan Noč (Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo), • Franc Šivic (Čebelje paše in značilnosti pašnih virov, Čebelarski turizem). Abecedni seznam predavateljev, katerih predavanja so prejela največ najvišjih ocen za vsebino: • Tanja Arih (Čebelarski turizem), • Janko Božič (Izbrana poglavja iz biologije čebel), • Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (skupna ocena) (Pridelava in predelava propolisa), • Andreja Kandolf (Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu, Izbrana poglavja iz biologije čebel), • Janez Kropivšek (Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic), • Nataša Lilek (Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu), • Saša Mikič (Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov), • Boštjan Noč (Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo), • Milan Starovasnik. (Tehnologija čebelarjenja z na-kladnim panjem, Rotacijsko čebelarjenje) Sklep V letu 2008 so bila izvedena številna teoretična usposabljanja. Kot ugotavljamo, bo treba v prihodnje vložiti še precej truda za njihovo nadgradnjo z delavnicami na terenu. Zavedati se moramo, da je obisk predavanj odvisen od potrebe po seznanjanju z neko temo, znanja slušateljev, števila čebelarjev na nekem območju, od tega, ali je bila določena tema na programu pred kratkim, poznavanja predavateljev itd. Predpostavljamo tudi, da so udeleženci usposabljanj na vprašanja v evalvacijskih vprašalnikih odgovarjali realno, kajti le na ta način bomo lahko v prihodnje izboljšali kakovost in organizacijo usposabljanj ter izpolnili pričakovanja slušateljev. Lidija Senič, vodja JSSČ Pravilen naslov članka objavljenega v SČ št. 4, april 2009 na strani 150 se glasi: Novi pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč. Temu ustrezno se spremeni tudi navedba Pravilnika v samem besedilu članka. Uredništvo 1. 0% 3. 1% 0% 5. 36% □ 2. ^3. 6. Slovenjebistriški čebelarji na Goričkem Ker smo se prejšnja leta na strokovne ekskurzije podali v sosednje države, smo se letos odločili ostati v Sloveniji. Na našo prošnjo se je prijazno odzval dr. Ka-pun in pripravil zanimiv načrt spoznavanja čebelarstva in pokrajinskega parka Goričko. Slišali smo za ekološko čebelarstvo, katerega lastnik se je usposabljal tudi s pomočjo evropskih sredstev. V prospektu smo prebrali, da se med cvetočimi griči in travniki razprostira izletniška kmetija z ekološkim čebelarstvom. Na poti tja nam je pogled objel zeleni grič, na široko obdan z gozdom, v sredini te prelepe narave pa smo ugledali »čebelji gradič«. Čebelnjak-muzej iz 19. stoletja v Krapju pri Veržeju Stopili smo na »sladko pot«, na kateri nas je pričakal lastnik - čebelar g. Kisilak z družino. Že na prvi pogled je bilo videti, da je bilo v »gradič« vloženega precej denarja, še več pa vsakodnevnega dela pridnih in skrbnih gospodarjevih rok. Osnovni obrisi turistične kmetije z ekološkim čebelarstvom so končani, vendar je vse še v razvoju. Iz gospodarjevih ust dobesedno vrejo ideje o tem, kaj vse bo še postoril, da bi bil bodisi enodneven ali dalj časa trajajoč obisk za goste čim bolj prijazen in zanimiv. Na turistični kmetiji so apartmaji s štirimi zvezdicami za stacionarne goste, priročni razstavni prostor s prodajalno in degustacijski prostor. Na njej je tudi zoološki oddelek, primeren za majhne mestne otroke, ki prvič vidijo živali od blizu. Tam se jih lahko dotaknejo, jih vzamejo v naročje, se naučijo skrbeti zanje. Na voljo so zajčki, ovčke in oslica. V okviru turistične kmetije nastaja tudi muzej, v katerem je že zdaj na ogled zanimiva zbirka čebelarskega orodja iz tega okoliša. Za čebelarje je zanimiv 100 let star čebelnjak s koši. Postavljen je tudi nov čebelnjak z AŽ-panji, ob gozdu pa v zavetrju domujejo nakladni panji. G. Kisila-ka smo pošteno namučili s številnimi vprašanji o tem, kako se ekološko čebelarjenje obnese v praksi. Zatrdil je, da je zadovoljen in da nima posebnih težav. Vsi navdušeni smo zapustili »čebelji gradič«. Dr. Kapun nas je med vožnjo opozarjal na velike razlike v razvitosti vzhodnega in zahodnega dela krajinskega parka Goričko. V zahodnem delu so domačije sodobno urejene, ljudje pa so zaposleni predvsem v Avstriji. Svoje prihranke vlagajo v urejanje domačij in okolja. V vzhodnem delu je dvojezično območje. Svet je neobdelan, hiše se praznijo, po vaseh domujejo redki, ostareli vaščani. V tem delu so že več domačij odkupili Angleži. V Selu smo obiskali umetnostni biser Prekmurja, znamenito rotundo sv. Nikolaja. Cerkvica je okrogle oblike, nekje iz 13. stoletja. Rotunda ima zdaj status kapelice. Poslikana je s freskami, izdelanimi s posebno risarsko tehniko. Ob vstopu v svetišče te objame neka čudna energija. Vse je skromno, brez vsake po-zlate, kljub temu pa deluje intimno. Dr. Kapun nam je na svoji vzrejni postaji v Mar-tjancih skupaj z ženo pripravil posebno čebelarsko-zeliščarsko doživetje. Gospa je predstavila številna zelišča, ki jih z možem gojita v lesenih rondojih. Ob vsakem zelišču je predstavila njegovo zdravilnost, še posebej v povezavi s čebeljimi pridelki. Dr. Kapun nam je pojasnil svoj način vzreje matic na celem AŽ-satu v posebej prilagojenih prašilčkih. Letos na domačem tržišču po njih ni bilo velikega povpraševanja, izvoz pa zavirajo birokratski postopki, saj mora za spremni dokument odšteti enak znesek za eno ali za sto matic. Ekskurzijo smo sklenili z ogledom čebelnjaka iz 19. stoletja z vso opremo v Krapju. Tudi tam nas je sprejela mlada družina. Vodili so nas po očetovi zapuščini, ki so jo mladi oživili in kot zanimiv muzejček po- VZREJA MATIC AVGUST BUČAR Ulica bratov Učakar 100 1000 Ljubljana VZREJALIŠČE: JANČE - DOLGO BRDO Tel.: 041/696 210 e-pošta: avgust.bucar@siol.net Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem matic osebno ali po pošti. stavili v prostor. Spet veliko truda in pridnih rok. Vsak udeleženec je bil zadovoljen in splošno mnenje je bilo, da so veliko več dobili in pridobili, kot je bil vreden sicer nepričakovani prispevek za ogled, predstavitev in pokušanje bogatih dobrot. V imenu udeležencev ekskurzije naj se vsem go- stiteljem iskreno zahvalim za ves trud, za ure njihovega tihega dela, tudi pionirskega, za prijazen sprejem in prijetno počutje na Goričkem, pa tudi za to, da je bilo naše razpoloženje tako prijetno in sproščeno. Posebej hvala gospe in gospodu Kapun. Norbert Jediovčnik Pokal za prizadevne člane V vsakem društvu je tudi nekaj takih članov, ki izstopajo s svojim delom, odnosom do društva in do drugih članov. Vedno so pripravljeni storiti vse za društvo. Večkrat se potem lahko samo še vprašamo, kako naj se tem ljudem zahvalimo za njihovo požrtvovalnost, za delo v skupnosti. V ČD Rogaška Slatina smo se odločili, da takšnega člana vsako leto nagradimo s prehodnim društvenim pokalom. Tako smo ta pokal prvič podelili na letošnjem občnem zboru. Kot prvi ge je prejel Branko Padjan, ki je hkrati tudi donator pokala. Na njem je zapisano: »Prehodni pokat - najboij prizadevnemu čebeiarju Čebeiarsko društvo Rogaška Siatina«. Na eni strani je vgraviran tudi portret Antona Janše z osnovnimi podatki: »Siovenski siikar in čebeiar, rojen 1734 Breznica na Gorenjskem« in letnico smrti: »1773 Dunaj - deiovai kot prvi učiteij modernega čebe-iarstva.« Na drugi strani sta čebela in cvet. Med Janševim portretom in sliko čebele je prostor za napis imena prejemnika pokala in leto prejema. Pokal so izdelali v Steklarni Rogaška Slatina, graversko delo je opravil priznani steklarski umetnik, graver Remi Kočica iz Rogaške Slatine. Pokal bo krasil društvene prostore. Še kratka utemeljitev podelitve nagrade.»Prvi prejemnik pokala za najprizadevnejšega člana ČD Rogaška Slatina Branko Padjan dobi pokal ne samo za svoje delo v tem letu, ampak za vsa leta njegovega prizadevnega dela v društvu. Več mandatov je bil predsednik društva, več let je skrbel za zdravstveno varstvo čebel v društvu, v zadnjem času pa je bil posebej dejaven pri vseh naših srečanjih in druženjih, še posebej pri srečanjih s člani ČD Turnišče pri Ptuju. V upravnem odboru ga poznamo tudi kot tistega, ki na vsakem sestanku dobesedno iz rokava stresa nove ideje za društveno delo. Člani društva ga poznamo tudi po tem, da si vedno najde čas za strokoven pogovor o čebelah«. Branko Padjan je ob donaciji pokala tudi poudaril: »Ta pokai naj nas ne iočuje, ampak združuje, krepi in prinaša naj nove ideje za skupno korist vseh čianov.« Branko Janžek Prehodni pokai za čebe-iarje Čebelarstvo Festengar - vzreja gospodarskih matic v našem čebelarstvu lahko dobite matice, vzrejene v plemenilčkih, Franc Šolar velikosti treh AŽ-satnikov. Matice so vzrejene pod kontrolo KIS. Podnart 12, 4244 Podnart Matice oz. čebele so gorenjskega in alpskega ekotipa, zanje pa je tel: 04/533 11 43, GSM: 051/603 899 značilno, da zelo dobro izkoriščajo gozdno pašo. Ob nakupu boste e-pošta: france.solar@gmail.com dobili matični list o izvoru plemenskih živali. Vzreja čebeljih matic HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec TEL: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: henrik.zaletelj@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice ter matičnil^e čiste l COBISS > specialne knjižnice, drugo > Čebelarska zveza Slovenije, Lukovica Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652 ali 041/619 524 228 Slovenski čebelar 6/2009 Letnik CXI Urnik usposabljanj ČZS nadaljuje s programom usposabljanja čebelarjev. Vsa usposabljanja in delavnice so namenjene vsem slovenskim čebelarjem. Maja in junija bodo v okviru programa usposabljanj potekale tudi delavnice na terenu. Pogoj za izvedbo delavnic je najmanj 12 in največ 16 udeležencev. Obvezna je vnaprejšnja poimenska prijava udeležencev, pet dni pred izvedbo vsake delavnice kontaktni osebi. Zaradi vremena so mogoče tudi spremembe datumov, zato spremljajte obvestila na naši spletni strani www.czs.si/ Datum Čas Tema Predavatelj Kraj Kontakt 17.jun. 16.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek Poslovno trgovski center Vojnik g. Kovše 031/267198 Delavnice Datum Čas Tema Predavatelj Kraj Kontakt 5.jun. 12.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 5.jun. 16.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 6.jun. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Franc Gosar ČD Skaručna, Tacen g. Gosar 041/767 595 6.jun. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 6.jun. 13.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 7.jun. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 7.jun. 13.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Žirovnica ga. Podlesnik 01/729 61 24 11.jun. 16.30 Gozdno medenje Franc Šivic Dobrna ga. Podlesnik 01/729 61 24 13.jun. 9.00 Medovite rastline Franc Šivic ČD Rogaška Slatina g.Janžek 031/608 879 17.jun. 17.00 Gozdno medenje Franc Šivic APIS Ribnica g. Škulj 041/368115 27.jun. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Franc Panker Lukovica g. Mihelič 040/209 004 Zakaj ne morete prodati medu na domu? Ali ste se kdaj vprašali, zakaj prodajate med vedno enim in istim strankam - vašim sosedom? Ali se sprašujete, zakaj nikoli ne prodate medu mimoidočim? Ker nimate kvalitetnega medu? NE! Zaupamo vam pravi odgovor. Zato ker nimate označeno, kje se med lahko kupi. Z željo oglaševanja ljubiteljskih čebelarstev, smo izdelali oglaševalske table. Ljubiteljski čebelarji običajno ne investirajo v promocijo, oglaševanje in trženje. Zato smo izdelali enotno oglaševalsko tablo z napisom »ČEBELARSTVO - prodaja čebeljih pridelkov« (na tabli je lahko tudi vaš naslov). Tablo lahko naročite pri predsednikih ČD, ki bodo zbrana naročila posredovali na ČZS. Kontaktna oseba na ČZS je Janez Kert, tel.: 040/436 513. Zbrana naročila prosim pošljite v elektronski obliki na naslov janez.kert@czs.si. Predsednikom ČD je bilo posredova-na barvna fotografija grafike ter razpredelnica, v katero vpišete točne podatke, ki se natisnejo na tablo. čebelarstvo Prodaja čebeljih pridelkov ca) Cena table je 12,00 EUR z DDV. V ceno je vključena; aluminijasta plošča s štirimi luknjami v velikosti 2x300x500mm; izdelava grafike; digitalni tisk na dolgo obstojno folijo, ter lepljenje grafike na podlago. Možno pošiljanje po pošti. Cena table in dostave se plača po povzetju in znaša 16,00 EUR. Če table prevzamete na ČZS, se plačajo z gotovino ali na TRR 02300-0013332037 v roku petih dni (če je prejemnik pravna oseba). Tekmovanje mladih čebelarjev ter čebelarski praznik v letih 2011 in 2012 ČZS vabi vse čebelarske organizacije k sodelovanju pri soorganizaciji državnih tekmovanj mladih čebelarjev ter slovenskega čebelarskega praznika v letih 2011 in 2012. Državna tekmovanja mladih čebelarjev vsako leto potekajo prvo soboto v maju, če prva sobota ni praznična, sicer pa drugo soboto v maju. Slovenski čebelarski praznik praznujemo na soboto, ki je najbližja 20. maju, rojstnemu dnevu Antona Janše. Čebelarske organizacije vabimo, da izrazijo pisno namero za prevzem soorganizacije državnih tekmovanj mladih čebelarjev in slovenskega čebelarskega praznika v letih 2011 in 2012 ter jo do 30. avgusta 2009 posredujejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje. MALI OGLASI RAZPISI ZA STOJIŠČA Avtomatski odzivnik za paše - tel.: 01/729 61 20. Društvo ljubiteljev čebel APIS Ribnica zbira prijave za hojevo pašo na Veliki in Mali gori. Informacije in zbiranje prijav: g. Janez Arko, tel.: 01/836 10 66 in 031/ 836 213. ČD Ig sprejema prijave za hojevo pašo pri svojih poverjenikih: Anton Maček, Iška vas 40, Ig - za katastrsko območje Iška, Iška vas, Gornji Ig, Krim; Jože Piškur, Dobravica 11a, Ig - za katastrsko območje Brdo, Škrilje, Golo, Zapotok in Mo-kerc; Pavel Petrovčič, Iška vas 82a, Ig - za katastrsko območje Kot, Stra-homer. ČD Bohinj sprejema vloge za dovoz čebel na gozdno pašo na Jelovici. Pisne prijave pošljite na naslov: Stanislav Žmitek, Stara Fužina 10, 4265 Bohinjsko Jezero. Dodatne informacije dobite po tel.: 031/838 908. ČD Ljubljana Moste-Polje obvešča, da lahko prijave za kostanjevo pašo pošljete na naslov: Janez Jere, Zgornja Besnica 3a, 1129 Ljubljana-Za-log. Informacije po tel. 01/36 71 119 ali 041 988 965. ČD Loška dolina sprejema pisne vloge za dovoz čebel na gozdno in hojevo pašo do 15. junija 2009. Pisne vloge naj čebelarji v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše pošljejo na naslov poverjenika: Franc Sterle, Kozari-šče 18/a, 1386 Stari trg pri Ložu, tel.: 041/567 330; Branko Kovač, Pod-cerkev 45,1386 Stari trg pri Ložu, tel.: 031/823 346. ČD Selnica ob dravi sprejema pisne prijave za dovoz čebel na pašo na območju občine Selnica ob Dravi na naslov: Anton Vrčko, Široka ul. 14, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02/671 34 41 ali 031/839 036. Obravnavani bodo samo tisti čebelarji, ki bodo podali pisne prijave na predpisanih obrazcih s predloženimi predpisanimi dokazili in tisti, ki so v preteklih letih poravnali svoje obveznosti do ČD Selnica ob Dravi. ČD Dolsko sprejema pisne vloge za dovoz čebel na kostanjevo pašo na naslov: Janez Mihelčič, Petelinje 10, 1262 Dol pri Ljubljani. ČD Litija sprejema prijave za kostanjevo pašo do 6. junija 2009 na naslovu poverjenika: Janez Tehovnik, Kresnice 5, 1281 Kresnice, tel.: 041/358 910. ČEBELARSTVO JUG .J Grant le 5242 Grahovo ob BačI ČEBELJE MATICE Spoštovane čebelarke in cenjeni čebeiarji! Ponujamo Vam kakovostna im označene matice kranjske sivke Matice lahko naročite po tel: 031/254 995 ali 05/380 49 58. Zaradi velikega povpraševanja je zaželena rezervacija. , Odobrimo tudi količinski popust. Se priporočamo! MALI OGLASI PRODAM Cvetni prah osmukanec, tel.: 041/990 360. Sveže zamrznjeni cvetni prah in električno točilo INOX, tel.: 040/249 323. Slivovo in hruškovo žganje za medico, tel.: 01/895 71 99. Paketne čebele - roje, tel.: 031/617 394. 10 AŽ-panjev (10-satarji) s čebeljimi družinami, tel.: 051/426 618. Čebelnjak, star tri leta, v celoti opremljen, panje brez čebel, poceni, ogled po dogovoru (Radovljica), tel.: 04/531 43 61. TAM 5000 za 60 AŽ-panjev, z atestom, tel.: 031/798 426. 8 novih AŽ-panjev 10-satarjev, 20 novih AŽ-panjev 7-satarjev ter nekaj plemenilčkov, tel.: 031/501 801. 8 AŽ-panjev 10-satarjev in lipove AŽ-satnike, tel.: 05/308 84 53. Podnični smukalnik za GJ- in LR-panje za smukanje cvetnega prahu, tel.: 01/512 62 51. 400 kilogramov semena ajde, tel.: 07/308 23 06. Nekaj rezervnih družin, zaradi zmanjšanja čebelarstva (Ptuj), tel.: 041/652 729 (kličite po 8. juniju!). Ročno točilo za med na 4 sate, 60 EUR, tel.: 031/446 031. Kupim I Avtomobilsko prikolico za prevoz čebeljih panjev ali navadno, atestirano, tel.: 040/745 815. Revijo Slovenski čebelar, vse letnike, tel.: 031/619 961. Čebelje družine ali roje, po simbolični ceni, za obnovo čebelarstva, tel.: 051/827 129. Točilo za med na 3 sate z aluminijasto ali nerjavečo posodo na ročni ali motorni pogon, tel.: 04/574 10 15. OSMRTNICE / MIRKO POGAČNIK 1932-2008 Januarja letos nas je pretresla novica, da je umrl naš član Mirko Pogačnik. Rodil se je 13. marca 1932. Čebele je podedoval po očetu in uspešno čebelaril polnih 20 let. Član ČD Selška dolina je bil od začetka svojega čebelarjenja leta 1988. Doma je bil na kmetiji v Pozirnu in tam je ves čas čebelaril z 8 do 10 panji. Od njega smo se poslovili 20. januarja 2009. V spominu nam bo ostal kot dober prijatelj in čebelar. ČD Selška dolina ALOJZ PLEŠEJ 1944-2008 Lani, ko se narava začela prebujati, nas je 20. aprila pretresla novica o nenadni smrti našega dolgoletnega člana Alojza Plešeja. Rodil se je 12. maja 1944 v kraju Selovec pri Slovenj Gradcu, svoja otroška leta pa je preživel v Podvelki. Že kot mlad fant se je izučil za zidarja ter se zaposlil pri Gradisu. Tudi po hudi prometni nesreči z motorjem je ostal zvest svojemu zidarskemu poklicu. Skupaj z ženo sta si tedaj na Prevaljah zgradila hišo, hkrati pa se je začel ukvarjati s čebe- larstvom. Leta 1975 se je včlanil v Čebelarsko družino Ravne na Koroškem, pozneje pa je postal član Čebelarskega društva Pre-valje. Čebelaril je povprečno s 15 čebeljimi družinami - v domačem čebelnjaku ter na kmetiji Ocvirk nad Prevaljami. Njegovo čebelarstvo je zdaj prevzel sin Srečko. Kljub invalidnosti je pomagal okoliškim kmetom pri negi in čiščenju gozdov. Prevaljskim čebelarjem bo ostal še posebej v lepem spominu kot dober solopevec, saj je vedno znal poskrbeti za odlično razpoloženje, bil pa je tudi član nekaj pevskih zborov. Z njegovim odhodom smo izgubili dobrega prijatelja in pevca. Čebelarji ČD Prevalje ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Prevalje Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1 - Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. IVAN DAMEJ 1914-2008 Pivški čebelarji smo se julija lani poslovili od našega dolgoletnega člana Ivana Dameja. Rojen je bil v Pivki, l^jer si je zgradil svojo hišo, poleg nje pa je postavil čebelnjak, da je bil lahko vsak dan pri čebelicah. Tudi v poznejših letih je čebelaril z velikim veseljem. Bil je vnet prevaževalec na ho-jevo pašo, zato je čebele vsako leto prevažal na Javornike. Imel je sodoben sadovnjak in bil velik ljubitelj narave. Od leta 1 950 je bil član Čebelarskega društva in Čebelarske družine Košana, ki je del ČD Pivka in je bila ustanovljena leta 1 952. Sodeloval je v upravnih organih društva. Za svoje delo je prejel več priznanj. Zadnje je prejel leta 2007. Za delo v društvu je prejel tudi odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Pivka, Viadimir Jenček MAKS NARALOČNIK 1924-2009 Sredi zime smo se mozirski čebelarji poslovili od dolgoletnega člana našega društva Maksa Na-raločnil^a. Rojen je bil leta 1924 v kmečki družini v Šmihelu nad Mozirjem. V takratno Čebelarsko družino Mozirje se je včlanil že leta 1949 in ji bil zvest vse do konca. Nikoli ni čebelaril z več kot desetimi čebeljimi družinami. S čebelami se je ukvarjal z velikim veseljem in ljubeznijo, saj se je ob njih umiril in sprostil. Zadnjih nekaj let pa mu je bolezen vzela to veselje, njegov čebelnjak pa, žal, ostaja prazen. Kakršen je bil do čebel, tak je bil tudi do ljudi: vedno miren, preudaren in razumevajoč, zato so ga cenili tako njegovi sokrajani kot tudi stanovski tovariši - čebelarji. Za svoje neutrudno delo na področju čebelarjenja je leta 1985 prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Ob visokih življenjskih jubilejih - 70- in 80-letnici - pa je prejel tudi odličji Čebelarske zveze Savinjsko-šaleškega območja SAŠA. Mozirski čebelarji se bomo Maksa spominjali s hvaležnostjo za vse, kar je dobrega storil za napredek čebelarstva. Za njim bo ostala praznina, ki je ne bo mogoče zapolniti. Naj mirno počiva! ČD Mozirje CIRIL RENGEO 1954-2008 Ko so se začele čebele pripravljati na zimski počitek, nas je presenetila žalostna novica, da nas je za vedno zapustil naš zvesti prijatelj in član ČD Beltinci. Kljub hudi bolezni je bil do zadnjega predan čebelam, za katere je lepo skrbel, saj so mu bile nekaj najdragocenejšega. Čebelaril je s 30 čebeljimi družinami, in to na treh lokacijah, da bi jim zagotovil kar najboljšo pašo. S srcem in dušo je bil tudi praporščak. Čeprav je bil hudo bolan, se je vsake uradne prireditve udeležil v čebelarski uniformi ter s častnim društvenim praporom. Bil je tudi oskrbnik čebelarskega doma. Obiskoval ga je vsak dan, tudi večkrat na dan, ter skrbno kosil travo in urejal okolico. Za tabo, dragi Ciril, je ostala velika praznina. Pogrešali te bomo prijatelji in člani ČD Beltinci. Štefan Šemen, predsednik ČD Beitinci JOŽEF NOVAK 1914-2009 C, Čebelarji ČD Rogatec smo živeli v upanju, da se bomo prihodnje leto lahko skupaj veselili 110-letni-oe delovanja društva in pridobitve društvenega prapora. V nedeljo, 5. aprila 2009, pa nas je pretresla novica, da smo izgubili Novakovega Jožefa. Pa prav spomladi, ki jo je imel najraje, saj je številne pomladi pred svojim čebelnjakom opazoval prebujanje čebel in se s čebelami veselil prvega cvetja. Rodil se je 22. februarja 1914 v Logu, in to kot edinec v kmečki družini. Kot kmečki otrok je bil navajen trdega kmečkega dela, zaposlil pa se je kot sprevodnik na železnici. Preselil se je v Rogatec, kjer je živel vse do svoje smrti. V dveh zakonih - prva žena mu je umrla - je postal oče dveh hčera in sina. Čebelam je dal svoje srce že davnega leta 1936, ko je postal tudi član ČD Rogatec. Naš član je bil vse do leta 2000, zadnjih devet let pa je bil tudi častni član. V ČD je s svojim poštenim in vzornim delom vtisnil nepozaben pečat, za svoje delo pa je prejel tudi odličji Antona Janše III. in II. stopnje. V ČD je opravljal pomembne naloge, kot so odbornik, tajnik in tudi predsednik, predvsem pa nam je bil vzor dobrega čebelarja. Čeprav je praznoval že 95. rojstni dan, je še vedno rad pokramljal s svojimi prijatelji čebelarji. Zaradi njegovih misli, besed in dejanj ter nepozabnih srečanj, ki smo jih preživeli z njim, bomo Jožefa ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Jožef, hvala ti za vse, kar si storil za nas in našo čebelarsko družino. Čebeiarji ČD Rogatec ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELARSTVO-IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME-TRGOVINA IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča - kožice - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke Delovni čas: pon. - čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Revijo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Naslov spletne sirani ČZS: www.czs.sl Spletna stran revije: www.czs.sl/slovensklcebelar.php Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (01) 729 61 20. Elektronska pošta: urednik Marko Borko: marko.borko@czs.si - tajnik Anton Tomec: anton.tomec@czs.si - poslovna sekretarka Barbara Dimc: barbara.dimc@czs.si - predsednik Boštjan Noč: nocb@czs.si Tel.: tajništvo: (01) 729 61 00, faks: (01) 729 61 32, Barbara Dimc: 041 370 409, Anton Tomec: (01) 729 61 02, Boštjan Noč: 040 436 512, uredništvo: (01) 729 61 14, Marko Borko: 051 637 204. Kontaktni podatki Javne svetovalne službe v čebelarstvu: Lidija Senič, vodja službe: 040 436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo: 040 436 516, vlado.augustin@czs.si, Janez Kert, spec. za ekonomiko: 040 436 513, janez.kert@czs.si, Nataša Lilek, spec. za varno hrano: 040 436 514, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, spec. za varno hrano: 040 436 517, tomaz.samec@czs.si, Janja Podlesnik, administrativna delavka, 01 729 61 24, janja.podlesnik@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, dr. Janez Grad, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Borut Preinfalk, dr. vet. med. Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2009 za nečlane je 45 €, za naročnike iz tujine je 50 €. Posamezna številka stane 4 € za člane oz. 7 € za nečlane. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dva na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Priprava za tisk in tisk: Littera Picta, d. o. o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode Naklada: 6450, Tiskano: 26. 5. 2009 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME !N TRGOVINA ■ft IPgar Delovni čai trgovine: od ponedeEjka do petka; 9,00 - 12.00 in 13.00-17.00 ob sobotah: 9.00-12.00 h - vf h k "1- Čebefarji izkoristiteTnbžnost ugodoega nakuprš^omočjo sofinanciranja nakupa čebelarske opreme s strani RS in EU. Prfvo£^?ite si najboljše. V AKCIJSKA PONUDBA V MESECÜ JUNIJU SOMČMI TOPI LNIK ZA DVA SATA NOVO S lopifrtlkcinfi lahko na soncu lopUe slafe sale Ima neilomljiv zgornji pokirov iz vetalojne poFikartionalre PId££», pod katerim na soncu lahko dosežemo lemparaluro d0120" C, Akcijska cena 127,8B € - s stojalom RednaDenBl59.00€-9 stoialorn Akcijska cena 105,80 € - brez stojala Redna oena 11€ > brez stojala ČEBELARSKA OBLEKA S KLOBUKOM ČEBELARSKI JOPIČ S KLOBUKOM VELIKOSTI ^6-62 Biološkesatnlcescertiffkatom VELIKOSTU6-62 Akcijska cena 37.40 € Redna «na 42,50 € ijS V" Akcijskacena27Ji9€ " Redna cera 30,90 e V Ahcajskfl »ne veljajo od 1 e. do 30 6-2009 Cf do pfodaje ^^ ^ I Popusti sa med saboj ne seštevajo. ^^ Rri golovrnskein nahupj 6ebelarskie opreme v vrednosl nad 42. EUR LOGAR TRADE d o o priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko Izkaznico 4% popjsta. Poslovna tona A 4l', 4200 Šen^ur "aRo^^^no bi^go vam lahko odpoSuemo s paketno posto te L; 04 2S 19 410^ e-poita: info@logar-trade,i)j internet: wwwJogar-tfade.ii >