ClTATEUTl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova u dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih I aplo* \ povišanja cen, potrebu- I '	ie sodelovanje. Skušajte
vj. ^^nino vnaprej plačano. I
GLAS NARODA
List-sloveffsKih Mavcerr Ameriki.
■ nrt.m« - « O— MH>»	»t tttk. If4t »I Ml Offk» t N«w im N. 1, «1» AH «f Cmmgnm «f Hanb M, IS*.
I IA nouiTMin
I	na dan dobiva*.
l /JC 'GLAS IABODX1' 1
^ ro POta IttMTMOR IA DOM [ ClTAJTK, KAB TAB SAHIM4
No.	4 121.__(Telephone: CHelsea 3-1242) -NEW YORK, THURSDAY, JUNE 24, 1943. — ČETRTEK, 24. JUNIJA, 1943.	YOLUMB LL « JJETNIK Jit
TUDI RIMU NE BO PRIZANEŠENO
V času, ko zavezniški aeroplani bombardirajo ital janske kraje, prihaja vedno bolj v ospredje vprašanje ali bodo bombardirali tudi Rim? — Rim ni bil proglašen kot odprto mesto.
Nek visok 'častnik amgleske zračne sile je glede tega rekel, da zavezniki nimajo nolbenega, pomisleka o tem, aiko 'bi bombardirali večno mesto. Aiko Italijani želijo, da Rim ne bo bombardiran, morajo mesto razglasiti za odprto mesto, v njem mora biti vstavljeno vsako voijaško gibanje in delo, vse tovarne, ki izdelujejo vojaške potrebščine, morajo biti odstranjene iz mesta, vojaški vlaki ne smejo voziti skozi mesto.
Zavezniki se ne bodo nikdar obotavljali boinlba rdi rati kako mesto samo zaradi zgodovinskega i>omena in zgodovinskih spomenikov, ki se nahajajo v njem. Ako so v mestu ali v bližini'mesta vojaške naprave, bodo bombardirane, kjerkoli se nahaijajo. Častnik zračne sile pa je posebno povdaril, da .bodo zavezniški letalci skrbno pazili, da bodo bombardirali samo industrijske in vojaške (naprave, da pa bodo seveda pogosto zadeti tudi predmeti v bližini, 'ki niso vojaškega pomena.
Zavezniški poveljniki so natančno razpravljali o bombardiranju Rimvter so prišli do
zaključka, da Rim od bomfmr~
diranja ne more biti nič bolj izključen, kot katerokoli mesto, ki ima vojaške predmete, ki bodo bombardirani, četudi se na-3iajajo v bližini cerkvenih in zgodovinskih spomenikov, ki bodo mogoče tudi poškodovani.
Z ozirom na naeijsko propagando, ki pravi, da ni mogoče, da ne bi bil tudi Vatikan zadet, ako bi bil bombardiran Rim, je častnik rekel, do je (bila začrtana natančna razlika med Vati-| kanom samim in vatikanskim okrajem in na Vatikan ne bo j vržena nobma bomba, iiambar j dirane pa bodo vs£ tovarne in naprave, ki služijo armadi, ne j glede na to, kako blizu se nahaja ktak zgodovinski spomenik. Jjetalci bodo tudi zelo pazili, da 110 zadenejo kakega tako starega spomenika kot je Kolizej. ali druge zgodovinske gradbe, ki jih ima Rim v izobilju. j
Vatikan se nahaja približno poldrugo miljo od Mussolinije-ve palače Palazzo Venezia in drugih vladnih poslopij, ki bo-: do prav gotovo cilj zavezniških' bomlb. N* vzhodni strani Rima, v bližini Vatikana se nahaja železniška postaja z mnogimi železniškimi progami in vojašnice.
Ako hočejo Italjani obvarovat i Rim bombardiranja, tedaj morajo dovoliti zavezniškim častnikom — kar se seveda ne bo zgodilo, dokler ne bo Italija žena robu propada — da si ogledajo mesto in se prepričajo, da v njem ni nobene naprave, ki ibi (bila v kakoršnikoli zvezi z vojno.
Salerno v Italiji v razvalinah
iZaveznkški aeroplani so v 24 štirikrat bombardirali industrijske kraje okoli Napolja in ee posebno Salerno, ki je sedaj samo še velik kup razvalin. Salerno se nahaja 30 milj južno od Napolja. Pri napadu ni bilo nobene protizračne obrambe im vsi aeroplani eo se vrnili.
O britanski noti jugoslovanski vladi
Washington, (ONA) — Velika Britanija je dostavila i jugoslovanski vladi energično noto v vprašanju sodelova- j nja med partizani in generalom Mihajlovidem. Dobro informirani tukajšnji krogi so mnenja, da je ravno ta nota povzročila včerajšnji (16. junija) odstop predsednika jugoslovanske vlade, Slobodans- Jovanoviča.
Mihajlovič in Jovanovič sta; predstavnika onih konzervativ-, nih krogov, ki skušajo ustvariti dominacijo Srbov v bodočem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Partizani obtožujejo Mihajioviča, da ima izdajalske' zveze z Italijani in da se raje bori proti drugim frakcijam Jugoslovanov nego proti osi-šču. Oni, ki Mihajloviča zagovarjajo, pravijo, da je z Italijani sklepal kupčije le v toliko,' v kolikor mu je fbilo to potrebno, da preskrbi svoje čete z vsem potrebnim za boj proti Nemcem.
O britanski noti misliji, da vseibuje odločno izjavo, da je za z edin j ene narode neobhodno potrelbno poznati one stroje v Jugoslaviji, na katere se more-jrr brezpogojno ^amfsitr "ZiiunTO je, da je Mihajlovič noto dobil, njegov odgovor pa ne. Verjetno je, da so od rtjega zahtevali da se v svojem sporu s partizani onieji le na potrefone boje, na samoobrambo, istočasno tudi, da pretrga vse zveze s srbsko marionetno vlado Nedica.
Britanski in ameriški vladni kro^i so že od nekdaj obsojali navzočnost Mihajloviča v vladi, iker so smatrali, da je bil to le poskus slabotnega režima, da 1 v svoj prid izkoristi njegovo slavo. -
IZelo koristno bi bilo, ako bi [ ugledni predstavniki naroda v okupiram i Jugoslaviji uspeli, da pobegnejo v svobodni svet. Vsi, ki so dozdaj prišli, so potovali ve? ali manj z dovoljenjem osišČa in so radi tega nekoliko sumljivi — ne ve se, aH nameravajo s svojimi predlogi prinesti harmonijo, ali povzročiti nove spore.
Ban Šubačič poklican v London
j Ijondon, 21. junija (ONA).
Danes se je tu razširila vest, da je kralj Peter pozval bana Šu-bašioa, da se vrne zopet nazaj v -London, da pomaga pri rešitvi krize.
Sufbašič, ki je zdaj začasno zopet v New Yorku, je ibil do pred kratkim v Londonu, se je j pa začetkom tega meseca vrnil v New York, ker ni mogel izvesti nobenega svojih načrtov.1
Sodelovanje bana pri reševa-1 nju krize bi tbilo po mneaiju tukajšnjih krogov največje važnosti—začasno pa je njegovo stališče, da noče sodelovati z vlado, ker je v njej velikosrbski vpliv prevelik.
O razvoju krize v Londonu poročajo, da je moral naj res-aejS IwSflJi t" itjr ~ iissiedsfvo
Jovanoviča, Milan Grol, svoj mandat vrniti kroni, ker ni mogel sestaviti vlade.
Kralj je nato poveril nalogo, da sestavi vlado, Iranu Banja-ninu, bivšemu senatorju, ki je; zaveden Jugoslovan in se je I zadnja leta pred izbruhom voj-, ne držal nekoliko v zatišju, — le v parlamentu je večkrat nastopil prf>ti Stojadinoviču.
—i—-
Ženska vojaška zdravnica uspešno službuje
Washington. — Majorka Margaret D. Craighill, je dejala, da če je nioski dovolj bolan, je prav pri volji dovoliti, da ga zdravi ženska zdravnica. Ona mora to vedeti, ker je prva ženska United States Army Medical Corps, ki je aktualno že na delu v kirurškem oddelku.
(Zdravnica pravi, da moški, ki ni posebno bolan, ima raje moškega zdravnika, in ona je mnenja, da to ni nič nenavadnega, ter ne verjame v to, da bi se vojakom vsiljevalo ženske doktorje.
Dr. Craighill ima za seboj (bogate skušnje,- ker je že 13 let prakticirala medicino v Greenwich, Conn. Za zdravnico ee je izučila na ženskem zdravniškem kolegiju v Philadelphiji, iz katerega je izšlo že veldko dobrih zdravnic. Po celi deželi je kaikih tisoč zdravnic, ki so do-j vršile svoje medicinske študije na tem kolegiju.
PREMOG ARSKO VPRAŠANJE
VVashingtin, "«£3. jun. — Vračanje premogarjev nazaj k pro-d Lici ram ju premoga pomeni, da je zaključena splošna majner-ska stavka, a ni pa s tem rešena zadeva spora sama, katera se vleče že skoro tri mesece. I
John L. Lewis je odredil, da' se majnerji vrnejo na delo in siicer pod pogojem, dsa bo maj-ne obratovala vlada, kateri je spet podaljšal dobo premirja do 31. oktobra.
To je razljutilo operatorje, Tki 2sdaj pravijo^OT X«wiš ni i-mel pravico določati kakega premirja ali dobe, tekom katere bodo majnerji na delu. Pravijo, da je Lewisova odredba v nasprotju z odredbami, ki jih je izdal \VLB 18. junija.
Operatorji upajo, da bo predsednik Roosevelt posegel v zadevo in ovrgel Lewisov diktat, kateri pomeni, da Lewis ih drugi predstavniki majnerske unije nameravajo zopet poklicati majnerje na stavko po 31. oktobru.
Glavno vprašanje sedaj je, pravijo operatorji, če sme John L. Lewis še nadalje nasprotovati edini vbdni agenciji, ki je (bila postavljena zato, da rešuje delavske spore v času vojne.
V krogih majnerskih zastopnikov pa se razpravlja o možnosti sodnijskega reševanja zahteve za "portal-to-portal" plačo, do katere pravijo da so majnerji upravičeni, a jim je WliB vlic temu ni hotel priznati, radi česar se bo majnerska unija morda poslužila sodnij -skega postopanja.
Delavski člani W. L Boarda bodo odstopili
Washington. — V širših linijskih krogih je bilo te dni rečeno, da nameravajo predstavniki organiziranega delavstva, ki so člani Vojnega sveta za delo, odstopiti od tega sveta pred 4. julijem ako predsednik Roosevelt ne vetira protistavkovnega zakona, ki je sedaj pred njim.
Tozadevni zaključek je bil narejen po daljših posvetov«-j njih med William . Greetiom, ■ Philipom Mjurrayem in drugimi1 unijskimi uradniki, vključujoč vodje (bratovščine železničarjev Tekom daljšega razgovora meft Murrayem in Greenom je bilo izraženo mnenje, d» je ta nov zakonski osnutek, iki čaka predsednikovega podpisa, prva uspešna fašistična predloga, ki je prodrla v obeh zbornicah. Beseda.4'fašistična" je bila rabljena v polnem pomenu tega izraza, kajti delavski voditelji so prepričani, da je ta predloga del načrta za potisnenje stalne in močne vlade "enega moža" v Washington v letu 1944.
To je bil tudi vzrok, da je bila začeta spomenica, ki so jo naslovili Green, Murray in Robertson, od unije kurjačev, na predsednika, z besedami, "to je pravo jedro fašizma, ker u-
pogajanja, ki je podlaga strokovnega unijonizma. Uvedenje tega zakonskega osnutka je sledenje stopinjam ali taktiki fašistov, ki so najprej izvedli napad na svobodne strokovne Tt-nije v Italiji in Nemčiji, potem pa uvedli totalitarijanizem."
Delavstvo dozdaj še ni rabilo močnejšega in krepkejšega izraza napram administraciji, ki je bila delavstvu doslej naklonjena.
Delavski člani AVLlB. so: Geo. Mjeany, glavni tajnik AFL.; Matthew Woll, podpredsednik AtRL.; R. J. Thomas, načelnik OlOunije z rak op lovnih delavcev, ter Van Bittner, od jeklarske unije CIO. Res Ignacija teh članov bo zelo oslabil«, vpliv WIjB v delavskih krogih, ker po njih odstopu ne bo v tem odboru nobenega delavskega zastopstva več.
Delavski voditelji smatrajo, da ako je sprejet in uveden protistavkovni zajkon, tedaj nimajo delavski predstavniki nobenega opravka v organizaciji
Vojnega sveta za delo. —-
VELIK NAPAD NA MTJEHLHEIM
Več sto angleških aeroplanov je napadlo Muehlheim, ki ima velike jeklarne v dolini Ruhr a Letalci so po svojem povratku sporočili, da je v mestu nastale mnogo požarov, ki so se slednjič spojili v en sam velik požar. Plameni so segali več ste čevljev visoko v zr«k.
Nemški radio je poročal c tem napadu: "Kaj mora prebivalstvo tega okrožja zadnje čase pretrpeti,- ve samo oni, ki je ibil priča tem napadom.
Poročila, ki so prišla iz Berlina skozi Švico, naznanjajo, da je nemška vlada odredila, dt se mora iz Pornhrja izseliti okoli 3,000,000 prebivalcev. Muehl heim ima 136,000 prebivalcev vsled česar je mogoče domnevati, da jih je bilo mnogo ubi tih, kajti po napadu je .bilo celc mesto v ogntju.
POTRES V TURČIJI
London, 21. jun. — Vest povzeta po berlinskem radiju pravi, da je bil v severmozapa-dnem delu Anatoli je, ki je del Turčije, hud potres, ki je skoro docela uničil mesto Adapa-zar, v katerem je bilo menda libitih okrog 15 tisoč ljudi — polovica prebivalstva.
Mesto je oddaljeno 75 milj od Istanbula. Natančnih poročil ni bilo moč takoj 1 obiti, ker je potres uničil in raztrgal vse zveze. Potres je hudo poškodoval tudi mesto Gryve, ki šteje 36 tisoč prebivalcev. Sunki so bili zaznamovani tudi v Istanbul in ljudstvo je bilo panično, toda škoda je bila neznatna.
---c---
RICKENBACKEB V MOSKVI
Poročilo iz Mjoskve naznanja, da je v nedeljo z ameriškim Liberator bombnikom dospel v Moskvo Eddie Rickenlbaeker v posebnem poslanstvu kot zastopnik vojnega tajnika Hen-ryja L. Stknsona.
Rieke oba oker je bil včeraj navzoč pri svečanosti, na kateri je ameriški poslanik Wiliiam H. Standley podelil ameriška odlikovanja ruskim vojakom in mornarjem.
Rickenft>aclkeiljeva naloga je obiskati razne fronte. Imel bo več razgovorov z raznimi ruskimi vojaškimi poveljniki in morebitti tudi s Stalinom-
Rickenbackerja na njegovem potovanju spremljajo njegov osdhni zdravnik dr. Alexander Dahl, dva zastopnika vojnega urada: polkovnik William Nicholas in major A. B. Sherry.
Na letališču je RicfeeuDacker-ja mod drugimi pozdravil tudi poslanik admiral Standley.
Iz Slovenije
Ix vojaškega sodišča v Ljubljani
(Iz Jutra, z dne 31. marca," 1943 v izvirnem besedilu.)
"Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazija — odsek v Ljdbljami, je izreklo naslednjo sodbo proti:
Lavričn Mirfrn, pok. Ivana in pok. Ruparčič Frančiške, rojenemu U. X. 1923 v Ret j ah in tam bivajoč emu na št. 41;
Debeljaiku Cirilu, pok. Antona in Marije Grže, rojenemu 17. H. 1917 v Travniku pri Loškem potoku, tam bivajočemu na št. 78;
Vesel Frančiški, pok. Franca in-Levstik Antonije, rojeni 1. . IV. 1923 v IŠegovi pri Loškem potoku, tam bivajoči na št. 41, , vsi trije so v begstvu. Obtoženi so bili: a) prevratne družbe po čl. 4. Duoejeve naredbe z dne 3. X. . 1941, ker so v nedoločenem ča-, su v Ljubljanski pokrajini so-
[ delovali v družbi, naperjeni za • - —
Epizoda iz gerilsk«
Londonsiki Daily Telegraph] prinaša izpod peresa svojega) posebnega dopisnika "nekje v j r Evropi" Članek z naslovom— 1 Zvijače jugoslovanskih patrio-. tov:
>	"Ravnokar sem dobil podat-
>	ke o mali epizodi iz bojev v Slo-
-	veniji, ki osvetljuje hralbrost
-	in iznajdljivost jugoslovanskih.]
>	patriotov v njihovih gerilskih pddjetji'h proti \rtailijan£kemu1
>	osvojevalcu.
j '"Kadar potrebujejo gerilci ^ večje količine hrane, je ne gredo konfiscirat, temveč jo knpi-jo od kmeta po primerni ceni.
i "Nedavno so v bližini Po-1 stojne gerilci odgnali živino ne-
-	kega slovenskega toneta. Del
-	nakupne cene so mu takoj pte-t eali in mu obljtftnli, da se povrnejo ee isto noč z ostalim
-	denarjem.
>	"Kmet jim je povedal, da mora stvar brez odloga javiti
nasilni prevrat državnega reda;
b)	pripadništva v oboroženem krdelu (ČL 16, Ducejeve naredibe z dne X 1941), ker so sodelovali pri cjboraženem krdelu, ustavljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	nedovoljene posesti orožja in streliva (čl. 2 Duoejeve naredibe z dne 24. X. 1941), ker so nosili orožje in strelivo brez oblastnega dovoljenja. Zločini so bili ugotovljeni v Loekem potoku 22. EL 1942.
Iz teh razlogov jo sodišče na temelju zakona spoznalo vse tri dbtožence m krive pripisanih fiim zločinov in jih obsodilo v dosmrtno ječo, strodke in posledice, ter na objavo pričujo- _ če sodbe v "Jutru" v Ljubljani.
Ljubljana, 26. marca 1943 -XXL"	JIC.
i vojne v Sloveniji
italijanski oblasti in dodal 'ako tega ne storim, me dbesijo'.,
"Gerilski vodja mn je odgovoril: 'Ne bodo te oibesili*. Takoj po našem odhodu pojdi na italijansko komando — toda mi se bomo vseeno vrnili s tvojim denarjem*. | "Italijani so sevede takoj obkolili kmetijo in na vse strani naperili svoje strojnice . . . | Toda kmalu je slovenski kmet prišel k italijanskemu koman-idantu in mu pokazal šop bankovcev: 'Vseeno so mi plačali*.
"Italijanski komandant j« ves besen začel preiskovati jstvar. Pokazalo se je, da so ge-! rilci, dblečeni v italijanske trni forme prinesli kmetu denar, straži pa povedali, da so prispeli iz Tre ta z natančnimi navodili od glavne komande, kako postopati z geritd. Takoj nato so 9 svojim avtomobilom zopet dbežali."	—JIQ«
IWm.wr.^M_____THUBSDAY, JUNE 24, 1943 -__________________imMMLM
"GLAS NARODA**
" (mi fly m	,»
^ fjJl^l^i^j^^^ijj^flMBIMI (A OKpmttfB)
Hi«	'S'i mttf« —fl iiMwww of ab©r» otflem;
nt WW ISth STfflMT, N*w TOBX. K. X.
a * * »SOtll ^CMf
'-ttu lUnk' li iMi amy W Wtvdaya'Smdavs
Holiday.	*....._
t* eelo IMO veila 04 m AjB*>rl*o la K»l»do jb-^l W poj leta $8,—j
« SI' U. - * M M m («1» nSW-: "S
b liiiawTTn ■erioWo fT^-J m pol Ma 9*00.
uQIu Naroda" lahaja raakl du	aotat, Mdolj la pnualkor.
■ ' ■ ' .t - !l. , "GLAS NAMtft^ Mt WEST 1Mb §W MH»10tt 11« 1fc X. TdcpkoMt CHelaca fc-WJ
0 OiV AZUI N A BALKAK
Nedeljski New. Yorit Time« prinaša izpod peresa znanega dopisnika Ray Brock-a, ki se nahaja v Ankari, članek o vpra-šdagniavaE^e Balkana. Bay Brock navaja v eypjem članku to-adev*n interview & polkovnikom Prosenom, ki je Slovenee in s katerim je r^Hpravlial o, tem vprašanju pred dvomi leti-
Polkovyiik-P rosen je adaj koaiwicUait jugoslovanskega od-leiluk formtreeaega na-Bližnjem ^Sahodu iz. slovenskih primorskih. ikatov, eo.sq. nahajali med ujetimi laekimi vojaki in se takoj-prpetovoljno prijavili v jugoslovansko armado. Polkovnik Pro*en je 4»il prej vojaki ataae kraljevine Jugoslavije v turški prestolnici Ankari.	; ■• i
Bay Brock opisuje najprej vsakima* posebej vse najvarneje ie otoke, ki so v Egejskem morju ustrjeaie postojanke osišča in ] ,ravi potem, da bodo zavezniki neglede na napad na Sicilijo in Sardinijo, ali Lakrcevamja v zahodni Evropi, vsekakor napadli tudi v vzhodnem Sredozemlju, kjer bodo poskusili udariti v bok nemških pozicij v Evropi in istočasno izločiti iz boja neka tere Hitlerjeve satelite. Nato preide na svoj-raagovor s polkovnikom Prosenom:	* ~'
»'Pred več nego dvonoi leti je bil pisec teh vrst poklican v urad bivšega jugoslovanskega vojaškega atašeja v Ankari. Bilo je kratko-po rasrolu Jugoslavije in Grčije; Kreta je bila ae zasedena, a počasno prodiranje angleških, čet v Sirijo ee je -bilo ravno »čelo približno dva tedna popreje. Povsod drugod, na vseh frontah, pa so bili zavezniki v obramlbi in so le s težavo držali svoje pozicije.	•
* * Polkovnika Milan Prosem je začel brez vsakih uvodnih besed razlagali; po fcataxi poti bodo morali »vezniki začeti svoj proti-napaid, da zavzamejo nazaj balkanske ozemlje in zadenejo Nemčijo v sroe.
1 * Prva. naloga zaveznikov — je povdar jal polkovnik — bo, da popolnoma očistijo Severno Afriko, in vcterejo v Sicilijo i« j ožno Italijo. Od twn bodo montli poslati prvi ofenzivni val v s-everno Italijo, & drugega preko Jadranskega morja v «evernc Grčijo, Albanijo in jugoslovansko Dalmaeijo<. • . - t .
"Posebeti in istočasen napad pa. bo trdba -takrat izvesti na Dodekanez in na Kreto. Preko egijskih otokov bo treba vdreti v.Traoijo in Grčijo in potem, vzdolž Vandsrja in Morale, prodirati na sever in poskusiti prebiti se do poprej omenjeni! zavezniških skupin v Dalmaciji, ali nek j* na Hrvaškem.
"Ako vstopi tndi Turčija v vojno, bo stvar seveda lažja —. je dejal polkovnik Pros en. Bolgare bi potem uničili z dvojnim udarcem — mislim tudi, da «« bodo na koncu koncev Turki le pridružili zavetnikom.	1 " ..<"
.. * 'Toda neglede na to, ali se bodo Turki pridružili ali ne otoke fco treba zasesti. Ne pozabite, da je neobhodno potrebne
zasesti otoke.""1 ..........>"
Polkovnik Prosen je že pred dvema letoma povedal, ka. btitfp morali zavezniki -storiti, da so^anažuSca zadenejo v živo Pred vsem je rekel, da morajo zavezniki popolnoma očistit; Afriko in nato vdreti na Sicilijo in v južno Italijo. Afrika j< ?e očižčenia, kar je polkovnik Prosen postavil za poglavitni pogoj" za vpad v EVropo. Sedad zavezniški aeroplani bamfear dirajo Sicilijo in tudi kraje t Italiji.
Kar je tedaj Proeeo že pred dvema letoma videl kot po trebno, se je nekaj že dovršilo, ostalo ee pride na vrsto. . __——i--—■-—<—*-
Vesti o bojih v Rusiji
Bdaca armada je zelo poveča-j '	j	3
la zpojo. poizvedovalno službo Radio Vidhy poroča, da e< in posebno a napadom na Sui pričeli ofenzivo severih cttltSOi&a križišče v Pekova W od Moskve. Vichy pri tem naj Biga*StanyaJ&fl8a železnici, pq ^rae misli na fronto pri Staraj dohiva nemška armada1	E«*&ega jezera
okoli limenakqga jezera svoje pQ močnem artilerijske^ naloge.	ognju je, rosfka.infantecija vdr
Polnočno poročilo ruskega la v sovražne, oakope- v bfiwn T-riioynega poveljstva nazna- Smolenska. Ubitih je bilo okol aja;,,da je bilo gri podzvedo-^ 100 Nemcev in, več jib je bil« valrdh napadih, pri Štora ji Rtt-! vjetih in vojaki, ki so se vrnili f\ Izmenskem jezera in Smo- J so prinesli važnia poročila < I; i- u ubitih 300 Nemcev. —nemški obrambi. ^ ^ uapade so Rusi izvedli | y rfičnem napadu je bilo pr * i " na irontah pri Belgorodu Belgorojiu lAitih 200 Nemcem jji Sju-sku.	; * --u* t it >,> ;.{ > i
Po^no moskovsko poročilo	■|»|—■" 4-* - ■■■ ■ > ......1
zlasti omenja zračni napad na BAQI BI IZVEDBI«! Pskov. Baski aeropltani so bom-1 za naslove sledečih bratov h bardirali železniško križišče in.seeter: Anzelc John, Matija (aemako letališče v bližini. .TJjji- Baza in Mary. Živijo menda 1 oenih je bilo nmogo aeroplanov Puiuth, Minn. Doma so iz Sv zgorelo ipi več. vlakov in. po- Troji« na Notranjek^ou Ci btaja. Poročilo dodaja, da je kateri bere ta oglas, ga. prosi nastalo mnogo požprov. Dva nao, da se oglasi pismena, na ruska aeroplan* se nista v nji-j Frances Fookar, East Worce ^i-; .	, L (eter, jg; T.t ali pa na: Miarz M
j \ a V	f. *
vJI £ 9\ A* i* •	J *s
Gospodarstvo za1 zmago
Napisal FETEEJJ UPA
[Ko je predsednik nedavso < predložil kongresu svoje poro- ] čilo o razvoju operacij v lend- J lease izmenjavanju, je šele. prišel na dan ogromni obseg pro- i dukcije združenih narodov. : Mc« upaštJcvamo, da je vojaška sila zelo.odvi«na od gospodarskih moči, na katere ise na- : eAanja,, je očividno, da eo po- : datki tega poročila ravno tako vansi za bodoči razvoj in zaključek sedanje vojne, kot katerikoli strategični načrti.
{Združene države so od1 mesteca marca 1941 pa do aprada 1943 dobaviie v okvirju leod-leasa skupno za 11,102,000,000 dolarjev. Ta znfesek odgovarja približno 12- odetotfeoan. vseh naših vojnih izdatkov do da-j nee. Od teh 11 miliard dolarjev, smio porabili 4G odstotkov za orožje in nuunrcijo. Za o-' skabo in stroja dobavljene za-j vezntkomiv cilju, da se izbolj*-; ša in poveča njihova produkcir j ja vojnega materiala, je bilo potresenih 22 odstotkov. Polje-j delaki p ridelki so znašali 15 odstotkov, a ladje in droga j transportna in oskrbovalna! sredstva 17 odstotkov
Vkrcanih ja bilo vojnih dobav — topov, monicije in zračnih bomb — za vsoto 1000 milijonov in še celo nekaj voo. Od I tisoče v in trsooev, letal, katepa j smo dobavili na bojišča, jih je j bilo za 900 milijonov dolarjev vkrcanih na ladje, a še mnogo 1 v^eč jih je letelo naravnost tja, kamor so bila namenjena Vojaška motorna vozila za 600 milijonov dolarjev so bilsa poslana prreko morja in ravno tako za preko 1,000 milijonov do-, .larjev tankov.
Izvozili smo tudi za skoffo 2 tisoč milijonov dolarjerv strojev in orodja^ .kovin m kemikalij — vee to, da pomagamo našim za^zaikom pri fabrika-ciji orožja. Poljedelskih pridelkov je bilo vkrcanih za več *od 1,600- milijonov dolarjev. I Večji del tega živeža je bil poslan v. Buei jo, Veliko Britanijo in Severno Afriko. Na podlagi .leod-aease* dobavljena živila spremljajo armade združenih narodov v dežele, katere te armade osvobode; to živež rešuje --------
>na pjfebivaletva, katera je za-puartil sovražnik v bedi in po- ' manjkanju.
Toda lend-lease nikakor ni transkacija le v eno smer. Ako-ravno dozdaj še nismo prejeli točnih podatkov o dobavah, katere smo prejeli mi od naaih zavfiBsmko«v. in onilv katere so si za^yznika .medsebojno dobavili, imamo vtendarže nekaj približ-' nih številk na raqpolago. Do 1. januarja 1943 je Velika Britanija poslala Sovjetski Rusiji orožja za <yeč nego 680 milijonov dolarjev. Transportna pomoč s konvoji in na sto tiso-( če ton najrazličnejših drugih* ddbav je dobila Busija in nekatere vojske (londonskih vlad v izgnanstvu.
Ogromne so količine živeža in druge oskrbe, katere eo An-gtaŽL dobavili ameriškim četam v Severni Afriki. Indiji, ilgip-tu, Islandiji in drugh delih sve-Uu Le za ameriške vojake, nastanjene v Angliji* je bilo dobavljenih v okvirju lend-lease preko 1,360,000 ladijskih ton orodja in oekrbe. Letališča,,1 barake in najrazličnejše (kuge j priprave v vrednosti od preko 600,000,000 milijonov dolarjeiv tso bil? stavljene na razpolago našim četam.
Dokaz za dejstvo, da vsak od združenih narodov prispeva vse, kar more za skupno zmago, je delež Kanade, ki je dobavila za preko 1,000,000,000 dolar}?v vojaških dobav silam Melifce Britanije^ Brasije, Avstralije in Nove Zelandije. V razmerju s svojim prebivalstvom, je obseg teb dobav tako , velik, da bi odgovarjal 12 bili-I Jonom dolarjev za Združene dar-1 žave.	» ? i-
1 Še Večji obstsg lend-leasa za bodočaos s strani Zde. drnarv nam oesnanjajo številke, katere j je v svojem nedavnem govoru I objava James F. Bymes, direktor vojne mobilizacije.
J Sto bojnih ladij, je bilo dogo-itovlj-nih v teku prvih pet mesecev letošnjega leta — kafr odgovarja eni ladji za ysakih 3€
ur.
(Preko tisoč ladij za suho blago in skoro sto ©r=ternskih Qa-dij je bilo dogotovljenih v te
_____;i--—1—
ku preteklega	T
1,500,000 težkih in lahkih ■ strojnic dogotovljenih v teku lanskega leta.
44,630,000 zračnih bomb je bilo izdelanih vteku zadnjih 3 bet	1.	L
60,000 letal ono dogotovili v teku leta, ki se je ravnokar zaključilo Odkar pa smo začeli svojo vojno-produkcijo, smo, jih izdelal:! ž« preko 100,000, V teku medecerr bo izmenja-
v okvirju lend-leasa nepre- ^ stano naraščala, vse dokler ne ^ bo vojna dobljena; lend*lease £ izmenjava pomeni' da tsdrnženi 12 narodi porr- r^ajo drug druge- ^ mu nr » bojiših in da iz- P iU,Mjavajo svoje dobava tako, da gredo iskat vse potrebno tja '4 kjer je razpoložljivo in najbolj ^ ngodnto ®a prevoz.	n
Ogromni obseg, katerega, je b dosegel ta načrt za medsebojno k pomoč — ki ae vrši brez težkih " in zamotanih finančnih trans-d akcij in ki zaveznikom prihra- n *ni neizmerne količine transportnih sredstev — je najboljši d odgovor na vprašanje, da-li h znajo združeni narodi tudi za- c res združeno in složno delati. ( Pod pritiskom vojne so se zdru- r I žseni narodi naučili, da je treba I včasih pozabiti na interese po-| I sameznika in da se le tako do- (\ 1 seže skupni cilj. Dosegli smo $ produkcijo v tako ogromnem' c obsegu, da o tem dozdaj še ni- t kdo ni niti sanjal Toda tudi g vse ovire za izml:-nja>vanje teh proizvodov so izginile. Izdela- s li smo vzorce za ustanovitev ^ J mednarodnega sodelovanja ^ j' Pod pritiskom vojne pa emo ^ tudi odkriti, nove možnosti pro- f dukcije in nova pota za izmeti- T jarvan je proizvodov — odprli ( [$mo nova obzorja ki bodo ne- < koč ustvai-ila nov boljši svfct,' ( ki bodo svoja ogromna sredstva uporabljala za cil$e mlini.
(ONA) .
I	.	: 1. ...
'.---
_' • _ .]
RUMUIfl IŠČEJO STIKOV 1 Z ZVEZMTKL
(ONLA.) —• Ko so Bnmtuni posku&ali (stopiti v stik z združenima. narodi radi pogojev za . separaten mir, so se posluževali kot posrednika Konstantina 1 Buieana, kakor je to javila Overseas News Agency ae pred . tremi tedni; Bursan je obiskal . Turčijo, da bi tam z zanfezniki . sklenil kupčijo, ki bi Romunijo rešila vojne in jo obenem osvobodila grožnje, da ji bo sklep f miru prinesel tudi zasluženo i kazen.
j UJtoa 30. meja je prinesla I ONA zanesljivo informacijo iz i Evrope, ki je poročala o Bnr-[ sanovi misiji v Ankaro. [ Že tri dni pozneje je javil : neinfeki radio, da so Bosrsana a-e retirali in iuteamirali v Buka-| rešti, ^eš, dji je bil v zvezi z an-j gteškimi in ameriškimi agenti. [ Vesti, ki jih je prejela ONA [ iz iivrope, potrinjejo, da so bi-{ li Bursanovi poskusi stopiti v j Turčiji v zvezo s predstavniki j združenih narodov, dozdaj brez : Trspežrni .
j Resnični cilj Bursanove mi-: sije v Turčijo je bil spretno : tnaskrran s pretek s torn, da pori skuša dose«či sporazum glede transporta v Palestino 70,000 v i 'Bunraniji interniranih Židov., f Bursan, ki je član • bivšega [ romunskega parlamenta in j edten od predstavnikov liberal-: ne stranke, ji? priznano edten I najbolj bista^b in najbolj spret I nih romunskih politikov.
I ? V trenotkn, ko so je Bursan I še trudil, da izvoha pad zavez-r nikib pogoje za mir, je rrnnun-1 ska vlada tudi že drugod iskala I' možnosti da se redi iz vojne in t dobi ugodne mdrovne pogoje. I Glasom zanesljivih vesti, je bil i podpredsednik vlade M. Anto-jyiescu v Vatikanu in si je pri-| .zadeval doseči papeževo posrte-I* do van je. Obljubil je baje Va-I tikanu, da bo rumuudta ortor E dok sna. cerkev v dnčaju,idarhi i >- pomočjo papeža dobila ugod-: jae mirovne ' pogoje, opustila [ svojo šizmatižno, policijo, tako mnmnsfca državna cer-
RAZGLEDNIH
- pa« Anna. P. Krama
NEKAJ MISLI 0 ŽENSKEM SVETU
II.
1	»
Sežiganje "oopernic", zelo 1 ostudna in umazana, priča sil- t nosti moške dblasti nad ženskim svetom, je v starih knji- < gah zelo zanimivo opisano inJ t izredno značilna je knjiga, ki « je bila izdana, v 13. stoletju, s 1 posebnim dovoljenjem papeža t] Innoeenta VIIL V tej knjigi,11 44The Witch Hammer", je "u-^ čeno" razglabljanje o pofcveoe-1' ni ženski naturi, ki je zmirom.; bolj nagnjena k slalbemu n«go. k dobremu ... na podiagi tiUtihj "modi-ih" dognanj se je seveda opravičevalo sežiganje žensk na grmadah.
Vprašanje ženske duše je delalo modrim učenjakom, cerkvenim in posvetnim, skozi I dolga stoletja silne preglavic«.
•	Cerkev je končno po dolgotraj-jnih učenili prerekanjih dogna-j la, da ima tudi ženska dušo . . . f Po drugi straaii je zanimivo (Vedeti, da. so bile svetnice, kot| (tf=v. Marcela, Pavi«, Fabiola in j
druge, učiteljice prvim propa-j ! gatorjem krčanstva. Te ženske so izhajale iz (bogatih rodbin in ker se jim je zastudilo razbr- j zdanio življenje in vf-^eljaeenje ] I v krogu njih lastne družbe, so ustanovile nekakšen samostan, ' kjer so, spreobrnjene v krščanstvo, živele mimo in tiho živi je- \ nje ter vršile dotbra dela. Dobro-j delnost je bila v tistih časih ( ena največjih čednosti, kajti na' eni stremi je vladala strahotna! (revščina, na drugi pa je bilo
kev pripoznaia papeža. Na ta način bi postal katolicizem v Rumuniji uradna cerkev.
L	..	... ---
NAŠI FARMARJI ZA ^	SANS
l
k Zadnjo nedeljo dne 20. junija k je sklicalo -shod dinštvo.^Slo-l venski farmar" št. 393 SNPJ. I Pri tej priliki se je ustanovila i podfrmž. SANSa. Izvoljeni so y bili v odbor sledeči: za pred-_ sodnika A. Uabinc; za blagaj-p nika J. Milatrc in za tajnika P. 0 Bode, Na shodu je bila nabrana čedna vsota $105,00. Iuoe-ft na darovalcev: F, Keržmanc z $10; Math Kenig $5; W. Der-gane $1; F. Pirnai $5; J. Stau-dohar $5; F. Koren #>0; J. Oo-I ja $10; J, Mravlja $2; A. Orgič k_ Sr, $5; W. Orgič $1 J. Mbstai " $1, A. Habinc $5, F, Russ $5: J T, Vodopivc $1; J. Davia Sr, $5; Jack Mravlja Jr. $3; P ^ Bode $3; A. Giankomeli $1; dr
•	"Slovenski farmar" $10; J ~ Milavc $5; J. Zitko $2.
Vsoto $105,00 sem dan^s od-^ poslal na glavni urad SANSa
S pozdravom .	R Rode. taj.
^	"Worcester, N. Y
nakopičeno bogastvo in razkošje/
Te ženske pa. so bile zelo čene, ker njih bogate rodbine so imele na svojih dvorih in v svojih palačah učene može, ki ao (jim poučevali otroke v he-brejščini, grščini in latinščini, ter jih seznanjali z modroslov-jem grških in drugih modrija- -nov. To svoje znanje so bivše poganke dobro uporabile potem v korist nove vere krščanstva. Sv. Jeromim je v svojih pismih, pustil sled, ki kaže, da so bile. te bogate apreobrnjenke prvi vogelni kametn, na katerega se je trdno oprla vera.
Tako se še danes zavzamejo bogate posameznice za kako novo giban je in ga podpro s svojim denarjem in s svojim znanjem ali aktivnostjo.
I Danes, ko ženstvu od strani 1 nafcifašizina zopet grozi nevar-i nost, da bo potisnjeno daleč i nazaj v socialnem pogledu, je dobro, če se ženske sempatja t nekoliko razgleda jo in dozna-jo, ' da ženska ni res talko zanikrna 1 mentalno, da bi spadala samo v kuhinjo.
Ženski razum je že davno ; doznal. da ženska mora rabiti : svoj razum samostojno ia ne 1 podrejeno. Podrejenost vodi v ! suženjstvo ene ali druge vrste, j To opažamo danes v Nemčiji I in v Italiji, kjer se ženske priganja, kakor kake živalske samice, naj vendar hitijo roditi otroke, da bo imel nacifalizem t dovolj topovske krme na razpolago.
! Družba, ki pade tako nizko, da stremi za tem, kako bo ponovno ponižala in usužnjila žensko, ki je bistveni del vsega človekovega napredka, kaže k znake gnilobe, ki nam lahko - prinesejo še kaj hujšega, tot so . bile grmade za coprnice.
1 Iz tega razloga bi morala slednja ženska danes gledati na svetovne dogodke s poseb-, nam zanimanjem, zakaj divjanja nemških hord po slovanskih deželah kaže, da tiči nekje e vroča želja uničiti pridobitve ženstva in s tem preprečiti na-., predek ljudstva v splošnem. . .
največja, garancija za neraote-5 no izkoriščanje mas je namreč j. zabita žena ljudstva. Rosi so ,. ženo dvignili in s tem odprli Slovanom pot k napredku . . . »/nekje to boli in peče in grize -.t. . . zato divjanje . . . poeiljev«-F. nje . . . nsužrtjevanje . . .• vra-ičanje v temne dobe, ko je <bil» l- žena sužnja moža . . . mož pa 1. suženj svojega gospodarja . . . Brez svobodne žene namreč ni svobodnega moža. ne svobodnih \ množio.
Sedaj $ n
C
Prva knjiga, ki jje izšla v slovenščini izza naci-fasi-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v
v-	v • Sr -v. -jgg » *
morje bridkosti^'
Spinal REV. KAZTMTR ZAKRAJŠEK
Veiezamimva knjiga o razmerah in trpljenju našega najpoda v stari domoviiii.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda y polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga .pa Jim l?o dia-la jasno in pregledno slitoo o strašnih dogodkih,, kteo sprejnemli lepo ,in. cv.etooo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori naš slovenski narod na njegovi testni zemlji,
^ .-»ii « ^ v . k 4 -	T^i I 1 Iftf ti
Knjigo labko naro^te pri:1 ' * "
KNJIGARNI SLOW^UBWIWQ 216 West Street New York 11, N. T.
S. ^VH^RSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali
RECEPTI VSEH NARODOV
; Stane samo ^
e^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči I
Recepti aapUaPi v angleškem jeziku, ponekod pa so tudi v jatfku naroda, ki mu je kaka jed,pom,bnQ % navadi
knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kabaaje ia se bodejo v njem čimbolj izvežbati in .
KNJIGARNI SLOVENEC PUBLISHING CO.
216 Weet l$th Street	£«* & & X«
"QLAS hamwm" ** 9m i^i ........................, • " THURSDAY, JTTlSB24,1048 '	v ■	1
In? ^yJjj^^Jj^ yy** I
Vesti iz, slovemsMb naselbin
j rekoe med * mmJ pogovarjaj*.
JAVEN SHOD V PITTSBUEGHU 4. JULIJA
Namen i)ega dopisa, e, da o-ixworkn sirso javnost na va-y^fk shod, ki se bo vršil v ne-Ucltfo dn© 4. juiija ob t. uri bvo Sec Y Slovenskem domu. Svr-uu shoda je, da ae kot zavedni čiipvenci o pet zberemo, in izrazimo na.se simpatije d i trpečc-naroda. Na shodu Iki na-3Lopi! kot guvni govornik splo-<j»it*> poznani Janko Rogfelj iz Cleveianda, ki je eden najagii-, nejših mož v JjFO in SANfiu. ^hod piir .jala r»iit*bi r&ca podružnica S/ii^Sa in JPu SS ki u^ujcta v naselbini za pomoč in političnj podporo nagega ^a^užnjeivega naroda v stari tW>movini.
Ob tej priliki pa želim dodati, da je to gibanja zdravo in <ta bo peljano do konca. Zato ^em prepričan, kajti razmere tukaj in v starem kraju so in bodo take, da ne bo sploh mo-voče naredili ničesar., kar bi hilo proti željam ondotnih re-veiev. Če kdo dvomi, in teh je dovolj, naj te poi-visli, da je naš narod v stari domovini «e-djfcj organwirnn bolj, kakor je K', kdaj prej v svoji burni zgo-lovini. Narod ima svojo ro-(ioljubiio armado, ima evoj pro-vizoričen narodni odbor in ljudsko oblast, ki ni v rokah -tarih koruptnih politikarjev, nmpak je v rokah -resnih narod-nih mož in žena, kakor nam zatrjuje pisatelj Adamič. To je najboljša garancija, da bo pomoč iz Amerike in ostalega sveta prišla v roke nesefoianib ljudi, ki delujejo danes za re--itpv naroda in njogovp novo življenje po končani vojni.
Vsak izgovor, da ne bo pomoč prišla v roke naroda, ne drži vode, nobeno sumničenje, da si bo kdo s tiem denarjem krpal žepe, da bodo ta denar *pot spravili v svoje žepe stani beograjski rla^održci, ki so naš narpd držali v ječa in su-/onjstivu toliko let, co bres podlage, to pa zato, ker bo ljudstvo z vsemi temi naredilo polten obračun, tako da ne bodo nikdar več mogli ponovno varati ljudstva. t
Potreba naše pomoči je nujna. Cele vasi in mesta so uničena, ljudstvo je golo in boso.
rajzgnano po raznih krajih, bivše Jugoslavije. Res je, da bodo nekateri jyxsamezniki sami poslali svojcem vtočje vsote, toda kaj bo z onimi reveži, ki nimajo svojcev v Ameriki? Ali bomo nanje čisto pozabili T Zato zbiuajmo čim večji pomožni sklad tukaj, da bomo pripravljeni poslati znatno pomoč, kadar bo v swtu spet zavladal mir.	j
ITinanca- JPO SS je v; dobrih rokah, naložena tv boadih Združenih držav, tako da bo pomožni sklad deloval za poraz fašistične trozvezte tudi med tem časom. Kako se bo pa stvar delila in kdo bo delili denar, vt?e to bo pa prišlo na dnevni red pozneje, ko bodo spet vpostavljeni stiki z staro domovino, s predstavniki naroda in ko bomo v resnici labko 'Ajkli in pokazali, da imamo kaj za deliti. Zato so potrebni 'javni shodi, da ee razjasnijo nekatere zadeve med nami, da sami uikrdimo nas aparat za povojno sodelovanje in pomoti narodu, ki brani čast in pravice našega ljudstva tako častno in junaško.
Zato je vaino, da vsi poseti-, rao ta shod na praznik 4. julija. Nobeden izgovor ne velja, ker vsako omalovaževanje in brezbrižnost koristi samo Hitlerju, 'Museoliniju in Hirohitu, tem zakl tim sovražnikom slovan-I akiii narodov in demokracije.
Janko Rogelj nam pa bo gotovo povedal kaj zanimivega' in važnega, ker on predstavlja' in-vodi pomožno akcijo, ki jej kljub fvsemu Vendar Obrala že nad 50 tisoč dolarjev. Torej še enkrat valbim vse iz naselbine in bližnje okolice na javen shod 4. julija. Poleg podučnega govora bo sledilo nekaj zabavnih in pevskih točk. V&ak bo žel domov zadovoljen, da je doprinesel e voj dar ljudstvu na oltar.	Frank Oblak. i
-- I
Nepotrebno trošenje denarja vi vojnem času je podzavestna! sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde. namesto. da troSite denar po nepotrebnem
NARODNO GIBANJE V OREATEfe NEW TORKU
1	f	w	I	.	••	! ■ ' .
V nedeljo 6. junija smo imeli skupni sestanek newyorških Slovencev v Slovenskem domu . v Brooklynu, kjer smo ustanovili podružnico SANSa. Zboro-vanje j e jako lepo uspelo. Na-j ^od, kateri je bil navzoč, je po-kaizal svojo dobro voljo za po-! moč svoji domovini Šlovfenjii,1 ker vsi navzoči so se zajvedali,1 da pomoč je nujno potrebna^ ko je prišlo vprašanje, ako eo pripravljeni darovati. Skupno zborovanje je odobrilo vprašanje in prošnjo predsednika zborovanja in tako Se je nabralo' $227,50. In do sedaj so se žf?.| ustanovile 4 podružnice SiANS, to eo: "Slovenija," "Slovan",! "All Americans" in "SlovJ Del. Podp. društvo" Upajmo,' da bodo druga društva sledila1 t en ni "zelo potrebnemu narod-! nemu delti za pontoč domovini.'
(Potem itn teden pozneje smo se zopet skupaj zbrali še v večjem številu in to na prostem, na velikem vrtu, na pikniku pevskega zbora "Slovan."
Tam se je razvila dopalea vesela zabava, katera jj? trajala pozno v noč. Zbor "Slovan" je zapel v treh nastopih krasne narodne pesmi pod vodstvom Mr. L Hudeta iz Mirne Peči.' Petje je bilo tako dobio, da je fpotem začelo grmeti in dL£ padati. Kolikor niso mogli Slo-vanovi pevci s svojim petjem dovolj "forte" graneti, ste jih je pa Bog usmilil, pa je on za-
čet s svojim grmenjem.
Piknik je potekel nio samo po voljno,, ampak krasno, vsem skupaj v zadovoljstvo. Na tem pikniku 'je 'bLO tudi navaočžh j obilo pevcev "Domovine" pevskega zbora, katerega član sem ! tudi jas. Smo gledali, kako se Slovanu dobro godi in na pikniku smo stisnili pevci "Domo-vinki" glave skupaj m smo imeli kratko Seje, da bi tudi "Do-! imovina" naredila kak piknik in res takoj smo poiskali go-! spodarja in ga vprašali.
Vprašano in storjeno, tako da vam vsem Slovencem v New Yorku in BrookSynu sedaj že povem, da 15^ avgusta 1943 bo piknik slovenskega pevskega društva "Domovina" in to bc| na dan Velike maaL-. Takrat bodo imele Marije svoj god.1 Upam, da ne boste pozabili te-j £a velikega dne, kateri je ibi j posebno v. Sloveniji tako slovesno* praonovan. .
Sedaj ffe pa zopet vrnem na tSANfe Na tem narodnem zborovanju sta tndi sodelovala dve kulturni društvi * 'Slovan" in Tamburaši, katerim izrekam v imenu Združenih slovenskih dništev in zavednega slovenskega naroda najlepšo zahvalo.'
(Pojdimo naprej v slogi za dobrobit naše matere Sloveni-je!	' • - ' • .
S pozdravom
Ludwig Mnt« Brooklyn,, N. Y.
V POMOČ S AN S - TJ
i Ja sklepa zadnje seje podružnice SANSa v .Barberton, G., se je določilo za pobiranje prostovoljnih prispevkov, obenem
pa tudi članaaino. Seveda prisiljen ni nobeden, da mora. Ampak, narodni davek naše razkosane in uničene domovine I nas terja, dragi Slovene« in Slovenka, da storimo svojo na-rodno dolžnost naši materi domovini.
Vnaprej že vem, da bodo nekateri mrigtili in rekli, da je akcija JlPO SS ista in so že prispevali. Res je, za jugoslovansko pomožno akcijo se je nabiralo prostovoljne prispevke po naselbini že dvakrat, igrana je bila igra, v bodočnosti bo potreba še in še. SANiS je pa edina akcija ki n*ore pokazati, da dtelaije v političnem ozira vsepovsod v imenu ameriških Slovencev. Naloga je, da mi a-merieki Slovenci dokaaemo združenim vladam vteilesil,, da Slovenija je veliko večja, kot jo predstavljajo, akoprav je razkosana in razdeljena. Zastavimo vse sile in mpči, da to pred vsem svetom dokažemo.
Zakaj pa ne ? Naša laetna Zemlja je! Samo kar je naše, prosimo nazaj in še to za ceno 'krvi 1 Sovražnik ge pa bohotno postavlja ter uživa njf?ne. sadove. Naa lastni srtariši, bi^tje
in sestre pa bogve kje umirajo gladu in tuge.
Meseca deoembra lauskega leta na Slovanskem narodnfcm kongresu v Clevelandu je bil ustanovljen SANIS. Nekaj šest-mteseoev je tega in že ae pozna-' jo vidni znaki njegovega delo-i vanja. Knjižica "The Problemi of Trieste"'ki jo je spisau dr.^ Ivan M. Ook založil pa SANIS in k j je dodana <v angleščini, boj pokazala amteiiški javnosti1 Trst ter Primorske Slovenov glavni pogled povojnih vpia-šanj za nas Slovence in bodočo Jugoslavijo. Trst je bil in o-l gtane slovenski, pa naj Italija še tako vztraja, da je italijanski.
Zato pa bodite radodarni; storite. »svojo narodno dolžnost, da bo naša vest čista, ker smo pomagali, da po končam vojni bomo z mirno viestjo in jasnim pogledom v očeh dejali: Storili smo svojo narodno dolžnost tebi, domovina!
Sledeči zastopniki in zastopnice vse obiščejo ta teden in so Razdeljeni po redu:
"Gesta 14, lfr, 116, 17: Mtb. Mary Tauoek in France« Sto-par. — Cesta 18, 19, 20, 21, 22, in 23: Mr. Frank Smrdel in John Ujčič. — Cesta 24—31, Johnston Corners: Mr. Joseph Leksan in Louie Arko, — Sherman: Mr. John Jentz in Jack Verhovec. — Snydertown in East Hill: Mr. Anton Okoliših in George Porok. — V okolici Beiberling: MJr. Anton Yakich, — V mestu: Mrs. Jennie Oko-lish in Mary Seijak.
IfeanOe« Sowdei, taj.
Barberton, O.
popravek;
V zadnjem dopisu, ki vam ga je poslail Matija Otoničar, je pomotoma napisal datum glede radio programa za L julija, kar bo v resnici 4. julija in namesto pesmi "Rožmarin" bo "Dober večer, IjaJbo dekle/' poje ženski zbor.
Prosim, ako vam je mogoče, da priobčite ta popravek čim preje. — S pozdravom j
f	J. Makse,
Chaput BGttgkes, Oat. Gan,
KA NOVEM DOMU JE j LEPO
-Rriloženo vam pošiljam money order za $6,00 za nadaJjno
pošiljanje "Glasa Naroda", ker moja naročnina je že potekla dne 30 maja in upam, da mi boste oprostili mojo zamudo.
i Nadalje naj tudi povem našim znancem m prijateljem po širni Ameriki in Kanadi, da smo se preselili iz K/emmerer, ' Wyo., v Seattle Wash, in ee nam tukaj prav dopade, ker je tako lepa d*ežčla in ker tukaj tako vse raste, kar pose ješ, tako da se moram prav pohvaliti ■z mojim Victory vrtom, ker v Kenjmererju nisem imela takega; tam še v juniju sneži. Tudi je priiŠel k nam takoj, ko je graduiral iz Kemmerer High School letos Otto Kalan, sin naših prejšnjih sosedov od tam. Zelo smo ga bili veseli, da je prišel in se mu tukaj dopade. Pravi, da se mtu nič ne loži po doom. Otto sedaj dela v ladjedelnici, kakor tudi moj mlajši sin. Starejši naš sin sliiai Strica Sama pri letalcih že od noveifjjbra lanskega leta, 'in je sedaj nastanjen v Hotchin son, Kant.
Pozdrav into vse naše prijatelje "in sosede v Kemmerer, "Wyo., posebno pa Mr. in Mfrs. Steve Katalinich in se jima srčno zahvalim za postrežbo, ki sta nam jo dala pri odhodu od tam.
Prances Križale, Seattlte, Wash.
NAiŠI VOJAKI PADAJO.
Iz Washingtona je doela vest da je Viktor J. Kol ene iz Lead-viHe, Colo., padel na fronti v Afriki 2. maja. Star je bil 28 let in rojen v Ameriki. V armadi je s lužil od marca 1941 [in prej je delal v topilnici. Z&-. pušča maflrr, štiri brate in šti-| ri stestre. Kolenc je prvi vojak ' iz Leadville, Colo, ki je d^l življenje v tej vojni.
Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, Id se zanima za ' naravo
'^^E AMERICAN
|p WILD
V knjigi Je nataofino popisano življenje posameznih tirali, živečih na mfeem, ▼ morja In t srtkn, tako da' ko vsakdo, ki ljnbi naravo ln njeno peatro živalstvo, knjigo bral s velikim sanlmanjem, ker bo t.njej naiel marsikaj fa Uvljenja divjih živali, kar oo doeedaj ie nI Mlo anano.
Prvotno j« bilo nameravano to veliko delo Izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednji« isftla v eni aand knjigi, kt P« pri vsem svojem skrčenja prlna£a POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo s niitkoar bral loree, k* navaja in popisuje vse Hvali, ki jih jt dovoljeno ln prepovedano »treljatl; farmer, ker bo popisane Hvali, ki na polja koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker se v kqjlgi naStete VSH BIBE, KI ŽIVB V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljodaegk popisa ln pripore dovanja vsebaje knjiga 3*7 SLIK (fo> tograflj); C slik r naravnih barvah, V velikosti cele rtraAt, ter tea 778 *raoL Vellkest- knjige Je g a • ta«ev. Knjiga apisnje sesavee, ptMe, ribe, ka. <e in živali, ki se ravneUke na snhc« kot v vodi doma. — Vezana, j« v močno platno a zlatimi. Črkami.
POMISLITB, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO;
Sedaj $3.60
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th SXBEET New York 11, N. T.
. ^ . • r ------ ' 0- ' ■ r '
t VABILO na
P1 C JN I C
ki ga priredi
PRU3TVO "NEW YORK ALL AMERICAN"
No. 580 S. N. P. J.
v nedeljo, dne 27. JUNIJA, 19 4 3
v Karl's "DEE OLD HOMESTEAD" PASKU
62-06 Fresh Pond Road, blizu Metropolitan Avenue, Ridgewood, Brooklyn, Ifew York
Zadetek oi> 3. ari popoldne.
Prvovrstno PIVO PROSTO od 4—8 ure popoldne.
HARMONIKA IGRA ZA PLES Vstopnina (vstevši davek) $1.10.
Se priporoča Veselični Odibor.
VESTI IZ CLEVELAND, O.
Une 17. junija je preminila v Lakic^side bolnišnici za nalezljivo boleznijo Sophie Kovacic, ' roj. flutter v starosti 51 let Po-kojnica je bila doma iz Kočevja, odkoder j«e piišla v Ameriko pred 35 leti. Zapušča žalujočega moža Mihaela, dve hčeri Josephino in Daisy, por. Gates, ter sina Williama ki je pri vojakih nekje na Solomoniii.:
Itae 2L junija je po daljši bolezni umrl dobro poznani Louis Hlad. Baš tisti dan bi praznoval svoj rojstni dan in bi bil 59 let star. Zapušča žalujočo soprogo Miaiy, rojeno Šinkovec doma iz vasi Bakerc, fara Am-brus in pet otrok: Mary, por. Zakra jšek, Josephine, por. Ktz-mano. Rose, Louisa in Franka, ki se nahaja p ri mornarici rv Great Lakee, 111^ brata Franka in d\V? sestri: Mary Andolek in Jenni Pockar ter štiri vnuke in veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Velike Slivce, fara Vtelike Lašče, kjeir zapu&ča brata Jchna in več sorodnikov.
V	Ameriki ge je nahajal 33 let.
Dne 20. junlia je preminila dobro poznana Josephine Jereb roj. Lah. Pokoj niča je bolehala par let, zadnjih devet mese-cfcv pa je prestala večinoma <v postelji. Stara je bila 64 let in doma iz Šmarje Sap na Dolenjskem. V Ajnferiki je bivala od leta 1898. Zapušča 7 otrok: Josephine Jeglieh, Thomasa, Julijo Oblak, Franka, Mahne Gubane, Vero Luett? in Char-lesa v Waukegan, HL, kjer se je tudi sama nahajala par let. .Bila ^e stara mati 11 otrokom.
V	stari domovini zapušča sestro Marijo.
Za sriono boleznijo je umrla 20 junija Mrs. Mary Mlinar, soproga Math Mlinarja.. Pokoj-niea se je po očetu pisala Pnek, ter je bila doma iz vasi Krtina pri Dobu na Gorenjskem. Po-' !beg, soproga zapušča dva 6mo-| va: Matha, ki je znan umetnik
napisov in Ivanka, je do-, bro poznan godibtenik. V stari domovini zapušča drve sestri Katarino in Ano, - ter brata Martina. V Ameriko je prišla prttd 30 leti.
STRELA POBILA ŽIVINO FARMARJU
Dne 9. junija je strela uda-rila v čredo krav slovenskega farmarja Joa. Lovska rv Bka-laka, Mžont., ki je bil vtistem času v bližini s konjskim vozom Šest krav se je zgrudilo, Lovi-^ek je skočil h kravam, <la jim pomaga na noge, če je katera še živa in les jih je rešil pet, ena pa je obležala mrtva. Ko ja Lovišek imei opratvek s kra-1 vami, je treščilo drugič v njte-1 gov konjski voz, in oba konja ista bila ubita. Tako je revež ■zgubil tri glave živine in zlasti ;"mu je hudo za par dobrih konj, ' toda vesel je, da se je strela • ognila nJega, i -
•V MONTANI SO NAŠLI
TRUPLO FR POG AOABJA.
Pred osmimi meseci — v o-ktobim 1942 — je rudar Frank jPogačar v Klein, Moot, odšel na lov z družbo v gozdove in I se izgubil v gošči. Iskali so ga j cele tedne, a nobenega sledu . ni bilo za njim. Dne 5. junija 1 letot? so naši njbgovo truplo. , Ležalo je v bližini odprte planote, kakih 6 mdlj od kraja, I kjer so ga zadnjikrat videli ži-ivega. Mrliški oglednik, ki je 'preiakal ostanke trupiia, jte | mnenja, da si je Pogacar sam. K^el življenje v zmedi, ko ga je zatekla noč sredi divjega gozda, iz katere ni vedfel ne kod ne kam. Dokaz tenm je raz-strel jena glav S. in njegova lov-'ska puška je ležala tik ob te-, lesu. Stair je bil 54. let in rojen v Krasni pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je -bil ! okrog 31 let in zapušča ženo, | sina in btter, v Milwaukee, Wis. pa sesftro..
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater Haw Tork in okplfeo,: ink.^
Kdor izmed rojakov aH rojakinj še ni San tega društva, naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljieo ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna, kaj pomeni biti član dobrega društva.
•
TEKOM 31-LETNEGA POSLOVANJA je društvo izplačalo $10,600.00 amrtnine in $18,537.00 bolnine in ima v blagajni $17,348.23. -
Naloženi denar je: $12,850.00 U. S. Savings Bonds I 5,000.00 Defense Bonds **	$ 4^9832 naložen v bankah
Skupno $17^48.22 .	Odbor za Leto 1043:
PradMdnlk: MTHAWTj UBBK	Tajnik: JOSEPH POGACHNTK
n WaWflel« Bt.,	M? Ubertjr Avnuw.
Brooklyn, N. T.	WUlliton Park. L. L
ANDBU IVANSBK . Bi^jmk: > Zaplwdlw:	#	AJTTHONT CVETKOVICH
5S0 Hanr.cn Bt,	98* Seneca A vena«
Brooklyn, N. T. *	Brooklyn. N. T.
Ibtoattl:
L FRED VKLEPEC	n. VINKO ZALOKAB
7 m — <71 h PUlc«	71-99 — *»th BtnU
Glendal«, L. L	Glcndal*. L. L
HI. JQHN TURKA 8
m Hlmrod Btraet, Brooklyn. N. T.	'
Arhivar: JOSEPH POOACHNIK, 111 Ubmrtr Av^, WlUUton Park. U L Druitvo zboruj« vsako Četrto aoboto v avojlh društvenih proctorlk v
Amarloan Slovenian Auditorium. 183 Irving A v«., Brooklyn. M. V.
__________
<'» '' f. U k * ^ ' t- A« * •
4 4 - LETNO preiskušnjo
IMA
- . / .	'	, e	i' V • 4
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:s AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA
KI IMA ~
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE * ■ " f 1 ■ ■" .......
DOLARJEV PREMOŽENJA -
" . , ^ . . ^ , j; t	' L ...•••■>•. * i I
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
AJto je društvo A.B.Z. v vaši n*a«J-
* * *	x
bini, vprašajte krajevnega tajnika «s pojasnila, 5e ne, pišite na giftid a rad, Ely, Minnesota. - : .
_ _______ _____.
INVESTIRAJTE v *MFRIKO
KUPUJTE CNFTfH) WAlte WAB
BONDS fai STAMPS
WWitUM "_S** ffHUBSDAY, JUNE 24, 1943
Visoška kronika
ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR.
Pri tem mojem, vprašanju so postali pozorni mati in sinova pri mizi, ker so vedeli vsi, da bo nekaj odločilo, kar je bilo pomenljivo za celo hišo. tz
Oče Jeremija mi je takoj odgovoril:
4'Dejati veš, vs*taja£ zgodaj, prepiraš se ue tad, kakor sem videl včeraj, in hvale si vreden. — Tudi Margareta se «'o straši dt*a. Govorica, ki je govorica vaše hiše, ji ne te-1-3 gladko,, a privadi ji. ker se gospodinja vedno ravna p> svojem gospodarju. Na Visokem sta dva, in obema bo lahko Poli-karp vežiko dal. Pri meni jih je nekaj več, praznih rok pa ne bodo odhajali iz hiše. Tjko je! Prinesi torej očetu odgovor: 'Dvesto 'beneških cekinov, katerim priložim Se sto be Deških kron. To je nioj odgovor."
Ponudba je bila na vse- strani častna in zadostna. Dedič, ki naj bi prevzei visoška dva grunta, bi ne mogel računati z i.udtejšo nevesto. Vendar pa je moral blekniti hlapi t: Lu-kei nepotrebne besede:
*4Nekaj starov žita bo se," s tem je razpalil ogenj, ki je tlel pod streho, da se ie v hipu prikazal visok plam* n
Jetvmija nekoliko užaljen je sicer hladno odgovoril: "Kadar tffrm dejal, sem dejal!" Ali zahmmela sta sinova z enim glasom: "Dvesto cekinov in še sto beneških kron!" Vzdignila sta se kakor obsedena medveda in s pestjo mlatila po mizi, da je na nji rožljlao namizno orodje, kolikor ga ni bila poprej Margareta vzela s sabo.
"Dvesto beneških cekinov!" je tulil Othinrih. *4Veliko več ni vredna oela naš® beračija!"
"In povrhu 6e sto beneških kron!" je rjtfl Maks. Prodati se bo morala zadnja slava iz hleva, midva pa naj greva prosjačit ali pa k ciganom na Blegaš!"
Tu je Mate popadel skledioo na mizi ter jo vrgel za hišne duri, da se je zdrobila v kosce.
Jeremija Wulffiug je >*ioer prebl'edel, a odgovoril še ni ničesar. Ni pa mogla molčati Margaretina mati in jokajfe je izpregovorila:
"Delali sva pa vendar tudi veliko! Z Margareto nisva nikdar držali križem rok!"
Skoraj bi mislil, da sta sinova komaj čakala, da bi planila po pisani svoji materi, ki je bila podobna kupu gospodinjske revščine.
"Ti pa tiho bodi!" -sta tulila oba in po gorjaneki sirovi navadi sta jo tikala, kakor bi bila 'zadnja dekla pii gmntn.
4'Ti pa čisto molči," se je dtrl Masks. Kaj pa si ti k hiši prinesla!"	T	^
Zopet sta razbijala po mizi, a Jerenfija Woiffing je ee vedno molčal. Čudno je hilo, da ni vzel prav nič v varstvo druge svoje žene, ki ie pred hrupom svojih polnsinov kar skupaj' zlezla.
Onadva se nialta mogla pomiriti, nasprotno hitela sta iz enega v drugo, in še tako sta bila zaslepljena, da 6ta se lotila tudi svojega roditelja in gospodarja.
'Kričala »ta: "Kaj boste i al i naiila, ko dosedaj še prav nič dobrega imela nisva? Bila sva vola pri hiši in vedno v jarmu."
"Vi ste »spali" bc je norčeval starejši, "a zmerom je bilo v.ie obdelano."
"Veliko niete nikoli delali," je dodal mtlaj&i, "<še takrat ne, ko smo kosili in mlatili."
Očetu Jeremiju >o ste pričele mešati vse &rte po obrazu. Bil je mož, ki se je nerad razgreval, razvnel pa <st? je tedaj^ če se ga je zadelo pri najobčutnejšem, če se mu je posedalo, kar je v. svojem življenju najbolj neiad po.-lusal, ali tu.h to sta mu povedala nerodna tanova tisti dan.
**Ako se prav. pomisli," ee je ogla-it Maks, *-je bilo skoraj vse materino, vašega p^av malo."
"MkU,'.* je slikal .Othinrih, "je rada rekla: Ko >em jemala cčn&^ni imel drugega, kar je nosil na sebi."
(Peklensko sta se zagrohotala. Miaks je še dostavil: "Najbolj? bo, če posadiva rdečega petelina na strehe! Potenj bodo jemali beneške kronice, če bodo vedeli kjie!"
In Otinrr:h: "Potem ooste toliko imeli, kakor tedaj, ko vrs je najina mati jemala!"
Tako trta dva xaslepljenca lestnega očeta napadala, kate-| rejnu sta dolževala pOkorotino in ljubezen!
.fetemija Wulffing ee je bliskoma vzdignil z mesta, kjer je fcaedel, z roko pa postegeJ k svetim podobam ter izvtlekel iztza teh podofo dolg in debel 'brezovea, kakor ga jemljemo na polje, da priganjamo ž njim leno živino.
Tedaj sta sinova postala plaha in od mize sta hitela, da bi rešila kožo udarcev. Ali pri hišnih durih jn je stari do-t'bel in nista mu mogla uiti. Brezovec je pel svojo glasno pesem, da je tteskalo po hrbtu, po glavi in roki, prav kjer je zadelo in kamor je padlo. Oče Wullffing ni pri tem izpre-govoiil niti najmanjše besedice, samo tepel ji?..
V šumu se je esačul glasek, t enak, skrhan, prav kakor bi prihajal globoko izpod zemlje, kakor bi ga čail v sanjah ali v poluspanju. Na peči je pela stara mati:
Takoj se je pomirila hiša. Fanta sta izginila in o6& je blagodejni «voj brezo vec zopet vtaknil za table. V srcu sem občudoval te Nemce, da si vzgajajo otroke tako, da jih tepo, in najsi eo že odrasli in prvi delavci v hiši. V Pol janah bi težko dobil dvajsetletnega mladeniča, ki bi se svojemu očetu & silo ne uprl, če bi ta imel voljo, ponižati ga pred tujci ter govoriti ž njim z brezovcem.
Jeremija Wxjlffing je Spregovoril:
"Tako tare j! Kar sem govwril, je izgovorjeno! Cez dva tedna bo dan sv. Akacija. Sporoči očetu, da pridemo tisti dan v Loko. Grajski pisar ali pa mestni pisač — ta je cenejši — bo zapisal, kar se mora zapisati, da bo vse v pravem in postavnem redu!"
• Raagovarjali «no ste še o enem in drugem, nakar sva z Lukežem odrinila. In lažja je bila hoja ker sta bili bisagi prozni	'
(Nadaljevanj prihodnjič.)
Balkan je ključ Evrope
Vplivni lisi " Washington Post" je objavil pod gornjim naslovom članek bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu, Koste Todoiova iz katerega prinašamo naslednje izvlečke:
Alko se bodo zavezniki odločili napasti Italijo iz Severne Afrike, ,bodo v istem položaju — toda v obratnem smislu, kakor rv Tuniziji. Invazija Evrope z velikimi sredstvi — in le invazija z velikimi sredstvi se utegne posrečiti — je mogoča le v dveh smereh. Zavezniki morejo napasti v za pa dni Evropi — Franciji,, Belgiji ali Nizozemski — pri čemter bi se o-pirali na bazo v Veliki Britaniji, alli pa morejo napeeti iz jugovzhoda. prek> Turčije na balkanski polotok.
Invazija Balkana bi nudila združenih narodov velike n-_godnosti. Te open* i je bi se o-piraHle na Turčijo, na njene močnte vojaške sile in zaloge sn-trorm, ter na Bližnji Vzhod, kjer zaveznik: razpolagajo z vtelikimi'iezervami ljudi in materiala. Pole«? tega pa bi invazijo podpimle politične 'i Vojaseke razmere v različnih bal'kanekih deželah.
LTm<estno je, da se spomin jamo dejstva, da se je prva svetovna vojna zaključila na Balkanu. Zavezniška vojska je prebila fironto bolgarskih! čet dne 14 septemJia 1918 in že dne 29. septembra irsilila' bitezpogojno predaje. Turčijo.1 ki je bila radi tega odtrgana od svojih zaveznikov v centrali:!, Evropi, se je predsJa dne 29 oktobra; armade Nemčije eo o-' stale osamljene na svojem un;«-ku na zapadni fionti m so ko-' Una j 12 dni pozneje tudi kapitulirale.
Okupacij'* Balkana bi združenim narodom nudila naslednje :
1.	Zavezniki bi kontrolirali Bospor in Dardanele ter dobiti v roke najkrajše- pot v Rusijo.
2.	.Zavezniki bi tako postali gost)tolarji ("'mesa morja o vboda v najvažnejšo evropeko povcino pot, Dona\o. Dobave iz Nemčije, »namenjene njenim Vojskam, ki ^e nahujajo v južni Fjsiji, bi bile silno otežko-čene — ka.* bi podprto rusko' ofenzivo v trn: sektorju.
3 Nemčija h: i?^uoila neka tere • robhodno potrebne goro vine. Rumunija, Bolgarija in JugV.avija dobavljajo Nemčiji ogromne količim. živeža, a Rumnnija p . .-rh tega edini važn; produeent petioleja, iti zalay-n Ner.it i jo.
4. Vsi balkanski "arodi b brtez J v orna- r»odpiruli invazij-sko n.-rpado. To «odelovanje pa bi morali zaveznik? skrbno pripraviti še pied začetkom invazije.
I V 'em slupajn je zelo verjetno, da bi bilareki narod in njegova voiska prešla na stran 'izdmr.enih narodov. Isto vei,a Tza Rumunijo, kjer j'e zvteza z jUemčijo v narodu skrajno ne-
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker teli, &m w\Um bolj rssitri ia
PIANO HARMONIKO
prtrejem
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Ur. Jerry W. Koprt^ek uredil
i saleiaikom, da rajakl lahke dobe
diaA* pe niffenl eeni. te Je
Sedaj 35c
On keanda se 71 carter.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 W. 18th Street New York 11, N. T.
popaiama. V Jugoslaviji pj Grč<ji, prav pGTi 10 'pa v Jugoslaviji, so voj&ŠKe sile že de janskr» organizirane in pripravljen- na to. da podpirajo ip. vazi r ke armade združenih na-rodor.
'Zavezniška okupacija Balkana bi pomagala sovjetskim \oi-skam dočim bi Nlemčijo odrekla od /bistveno važnih dobav. Cim bi zavezniške vojske prodrle na obalo Jadranskega morja, bi postal položaj Italije ne-taiogoč. Politična situacija na Balkanu in zavezniška akcija na tem polotoku, je največje važnosti za bodoči razvoj dogodkov v tej vojni. — (JTC.)
Pravica v Nemčiji
Naciji pravijo, da ima Nemčija vzlie nacizmu nepristranski sodni sistem, toda v resnici je to samo pravljica, kajti nacijski in vsi drugi sodniki v Nemčiji dobe vsaki mesec oziroma vsaki teden kopijo " Richterbrie-fa", v katerem je natančno povedano, kako morajo soditi posamezne slučaje te ali one vrste prestopkov iin zločinov, ter tako (morajo voditi in zaključevati obravnave v posebnih zadevah.
Paško Kaliterna ustreljen kot talec
! London, 21. junija. (ONA.) • Jugoslovanski krogi poročajo, I da so Italijani ustrelili enega od interniranih prvakov Hrvaške mecke Stranke, narodnega I poslanika Pasko Kaliterna, . katerega so vzeli za talca o pri-1 liki uboja fašističnega podpre-Ifekta in sekretarja stranke v iSplitu, Giovanni-a Savo. Spli-6«ni so olbraounali s krvoločnim fašistom v mesecu marcu.
Kaliterna. je bil v internaciji še od začetka italijanske o-kupacije — za talca pa je bil določen takoj po smrti Giovanni-a Savo-a.
. VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
(JIO) — Dopisnik švicarskega lista "vNepe Zuricher Zeit-ung" je dne 14. aprila poročal svojemu listu:
4'Na HrvaŠko je prispelo iz Nemeijte 3,000 ton krompirja in 150 ton sladkorja. To je prvi dokaz skupne dobave od 5,150 vagonov krompirja in 1,000 vagonov sladkorja, katere ima Nemčija dobaviti v teku meseca apri!!a."
' Ta vest je zanimiva za vse one, ,'ki vedo koliko krompirja je Hrvaška pridelal a vnormal-nih časih.	>
Jugoslovanska zfemlja slabo rodi, kadar seji? osišče. A vendar si prizadevajo zgraditi na tej sovražni zemlji marijonet-sko vlado.
(One 'kmetije v poljedelski dr-'žavi Jugoslaviji, ki Še niso popolnoma porušene ;n opustoše-
DBŽAVLJAHSP PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje peUodaa aaredlla. kake
ameriški državi i an.
Pole« Tpcaian]. ki jih aavadno •odnlki itarljo pri Ixpita sa dr-iavljamtvo, vsebuje knjižica «e r n. delo nekaj Tatnlb letnic la stodorlne Zed lojenih drihr, r III. delu pod uriofna Razno, pa Pro^aa neodrinoeti. Ustava Zedi-njenlb driar, Lincoln or govor v Gettyaborgn, Predsedniki Zedlnje-nih drtav In Poedln* drfava Cena kvJttM Je
samo 50 centov.
ta ae dobi pri: SL0VKNIC PUBLISHING CO.
Hf^ Waet 1Kb 8C _
NEW TOBK 11
-NOVA IZDAJA--
Dobri Atlas
je nujno potreben
-..rn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. HEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta-abecedni seznam	Zemljepisni svetovalni odbor Je librml lined
1 ~ i v.	vet ti«* slik samo najboljfte barvane alike—
aezel, provinc-navaja površino, U Zbirka je tako popolna, da je za vsakega ne-
prebivalstvo, glavna mesta in »bbod:« potrebna tekom vojne m p. vejnL I	. ,	\Tilju<eui so nanaslednjl zemljevidi: — svet,
kraj na zemljevidu.	Evropa (danes), osrednja Evropa (ob Isbrn-
bn vojne), Anglefiko otoije, Francija, Nem-
Seznam mest in trgov-navaja HJa. Italija, Švica, nolandska, Belgija, Sved-
1	1 - .__I v	____■»«. Norveška. Danska. Unija sovjetskih aoeja-
ime kraja, okraj, in državo, pre- n,ti«nlh republik. Bolgarska, Rumoroka. Jogo-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.	c^ka Aib»ija. Azija, Tnraj., sinj^
J	Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otoCje In
Zastave vodilnih držav—v pol-	Ind,i»> Barma, Kiujska.
...	.	.	IHtn'Ita, P«^f!k Jaina Amerika (severni del).
nin barvan, vsega 8kupaj ce- lain* Amerika (Jnžnt del), Afrika. Severns la vrsta narodnih barv.	^^TJZŽZ.mZ ^
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih rado-	S E D • A J
vednost nima obzorja	Jk i^V
Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen	/| ■ ■ ^ „ _ ,
reilti marsikatera nasprotujoča al vpraftanja.	m W ^"M/V
ki naatanejo v raznih razgovorih. Strani so	^^^r sklsdi^e svetovnega znanja in podajajo ras-
sežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	PO POŠTI jlne In globoflno oceanov ln jezer, dolgost naj-
rialjftlb rek ln prekopov, povrfiino poglavitnih	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln vi"^ko»t svetovnih gora. To eo o<lgo-	____________
vorl aa mnoga danaftnja vpraHanja.
-—	48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y. 4
tie od nasilja okupatorja, so ee same opustašile več kot za polovico. Polnil 50 odstotkov ■zemlje je namenoma ostalo ne-preor&iH) in neobdelano. # Komaj četrtina živine in konjev je še na paši.
Jugoslovanski narod noče sodelovati, on dajt* vzgled drugim v * '.trdnjavi Evropi/ " Kaj ti vsaka trdnjava ima svoja zadnja vrata. Poljedelstvo v Jugoslaviji.
Jugoslavija je razdeljena na tri pasove:	t
1.	Centfralni deJ, ki se sam vzdržuje;
2.	Severovzhodni pas — v katerem se nahaja tudi viečji del Srbije in Hrvaške — kate-ga prideleik je bogat. Večji del pridelkov iz tega pasu je namenjenih za ravaz.
3.	Gorato ozemlje na jugozahodu, (ki mora svojo hrano uvažati.
Lani so morali v poljedelsko
SONART
REKORDI Lepe Melodije I
St. 8*571—Na Marij anee, polka Kje so moje roCce » MarlCka pegla—polka Dnqaeane University tamhnrlca orkester
St. M575—Terealnka polka
Na pUnincah—valček Jerry KoprlvSek ln orkester
Za toa. cenik in cene ploiC ae
obrnite na: JOHN MABSICH,
Iht, 40 W. 42nd St. New York
bogatem oženil ju pobirati žetev v navzočnosti oboroženih straž — toda žetev je bila vseeno revna in nad vse siromašna.
Jugoslovansko gospodarstvo pred vojno je bilo zelo pomanjk ljivo. Toda država je bilia vendar že našla svoje gospodansiko ravnovesje, posamezni deli so se naslanjali drug na drugega. •Nlepotrebno je bilo uvažati krompir in sladko^ ravno v one kraje, v katerih sta bila oba v izdbilju. Se bolj nezaslišano pa je, da uvažajo žito in meso
I Rojake prosimo, ko 1 pošljejo za naročnino, 1 da se poslužujejo — (
UNITED STATES oziroma
CANADIAN J POSTAL MONEY |
I	ORDER,
ako je vam le priročno §
v obrežna ozemlja, ne morda iz bogate severne Jugoslavije, temveč iz lačne Italije.
O 0Q
CQ
0
N
1 >
O g
co
a g
cn
2
m >
Z >
< >
Z
o
r-m
cr>
m
.
>—i C
THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Števcu 1 Institute of Technology t angleftUnl
George W. Barnwell
^——————Podlago sa mehanično znanje al morete dobiti s to knjigo. Ta velika knjiga popisuje ln t slikah pokaie temeljna dela mehanika. Raxlofl
vse natanko, kar mora znati najbolj« mehanik. Poj a snuje vpora-bo vsakega stroja, orodje ln meril, načrte (blue prints.) 1000 slik in risb. 570 str.
Cena $1.98
Ne glede na te, ali ste šele potetnik. Vam be ta knjiga tele koristna ln mnoge vredna. NAROČITE JO DANES!
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
M« WEST 18th STREET	NEW YORK 11, N. Y