V Gorici, V torek due i 6, aprilu 1012, Izliala trikrat ha teden, in sicer t torea, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse Jeto . . 15 K Za Memčijo K 10'60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posarrjčne številke stanejo J.0 vin. ,30vA'''.irna naslednje izredne priloge: Ob,novem letu »Kažipot po Goriškem ra firadiščanskcra"' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, paraikov in poštnih zv zu. Ha naročita brez doposlane na-ročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se. nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I-. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino.ia oglasi je plačati locp Gorica., • Oglasi in poslanice se računi jo po Letit-vrstah, če: tiskano .l-krat, 16 vin7 2-krat 14 vin., Š-krat' « vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spiši. v uredniškem delu 30 vin. vrsta, -.- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iv'an Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in al. Dr. Hlencinger f Že! Ali ni mogla usoda ma'.o poča-4fc V;atif se par let pustiti starčku življenje, J K kije živel Slovenstvu v čast, zvedočeval kot mladenič in mrež ^a večjo mero Slovenca v duševnem in srčnem oziru! — Dr. Mencinger, k'i je umrl idne \2. 4. v Krškem na Dolenjskem, je visok mejnik azvoju duševnosti slov. naroda. On je uscboval toHko talenta in toliko srčnega ¦azvoja, da ž njim Slovenci lahko stopim© pred mik omikane sosede in jim kažemo: ta je bil sin našega naroda, tega moremo staviti z vašimi najboljšimi v isto vrsto! Dr. Mencinger ni stopil v. areno političnega dela, on tje ljubil mirno življenje. Ali Skoda je le bi''a, da se ta mož ni naselil kot advokat v Ljubljani, bil bi vzlic svojemu miroljubju najboljši 'svetovalec mlajšim in starejšim delavcem v političnem in drugem delovanju in marsikatera zaletelo&t bi se ne bila 'dogodila, to dajal bi vsem vodila tudi v političnem delovanju, bil bi slov. Deak. ' • ; Mencinger je bil visoko izobražen ; človek." Ž njim si še lahko, razgovarja'1 o vseh stvareh in našel si, kdor si tudi bil,' da se še lahko učiš, da dosežeš znanje, duševno obzorje- tega moža. Oa je bil dr. Mencinger eden •mojstrov-juristov na Slovenskem,, o tem smo vsi edini; pa filolog. starih jezikov, zgodovinar; imel si tudi, lep užitek, ko si -se razgovarjal ž mm o kakem fijok>gične/m, zgodovinskem vpra-^nju. Mati narava moii je podelila ljubez-; njiv humor, ki nikdar ni. žalil. Ko je prišel prijatelj profesor Erjavec iz Gorice obiskat dr. Mencingerja v Kranj, kjer je bil le-ta nekaj časa advokat,, doživljali so vsi leipe ure, ki so prisili v družbo teh dviiib, in ko sta oba obiskala v Krškem dr. Kocelija, tedaj so bili najboljši slovenski humoristi vkuo, tedaj so kar. le žarele rakete humorja teh izredno nadarjenih treh Slovencev. Kdor je bil ke-daj v dražbi teh treh, se po preteku veliko let Še zasmeje, spominjajoč se kakega krasnega dovtipa ednega teh treh ša-Ijivcev. Dr. Mencinger je bil novelist. — Slov. Matica izdaja njegove novele. Podajale bodo Mencingerjeve novele lep duševni užitek in tudi dosti poduka. Pred seboj vidim to impozantno, markantno postavo, kakor jih Defreger stika po uzorcih solil ograških tirolskih kmetov, kako je mlajšim in starejšim pripovedoval o življenju Slovenstva v preteklosti in kako je risal hojo istega .po svetu v sedanjosti, in sii-~š:m, ko se je branil misli, da bo to ljudstvo moralo kot slovansko umreti. V takih urah je splamtela .mogočno njegova ljubezen do svojega naroda in nas druge vsplamtela. Skoda, da ta mož ni živel v kraju, kjer bi bil njegov upliv mogoč na širše občinstvo. Dr. Mencingerjev upliv na druge se je udejstvoval najizdatnejše v pogovoru, v obhoji, tedaj je odpiral v njemu simpatični družbi vse registre svojega uma in srca. Bilo je vse v tem možu harmonično. Reči se '.mora o njem: »največja omika, najmilejši sodnik.« Hodim, že tudi navzgor proti Snežnikom starosti, ali v pričo dr. Mencingerja se mi je vedno tudi starejšemu zdelo, da moram sesti k njegovim nogam. mu> gledati v iMeliger-ten obraz in ga poslušati in poslušati, dokler mož ne natakne-na glavo širokega klobuka in reče: »i'jubo lahko noč«. Modrijan Slovenstva je šel ž njim s sveta in ljubeznjiv človek, kakor ga ne najdemo tako lahko med nami. Nekaj ča-stiljulbja, nekaj več strasti bi mu naj bila, podarila mati narava, ko mu je že tako radodarna bila, in Slovenstvo bi danes morda bilo v boljših pozicijah v vseh ozi-rih, zavladal bi bil dr. Mencinger nad • vsemi s svojo plemenitostjo v značaju, znanju, umovanju, sploh s svojo ve:iko duševnostjo in velikim srcem. Nedeljo 14. 4. spremili bodemo dr. •Mencingerja, ednega najplemenitejših S'ovencv, k zadnjemu počitku :na pokopališče pri Krškem. Ob Savi se bo mož izročiva!. Tam ob Savi je bil več let kot kencipijent pri dru. RazTagu v Brežicah, živel je v Kranju, v Krškem ob njej, tam doli po lepem Posavju je vesel .ad gledal s Ti&ke gore iz svojega hrama, — zdaj mu ¦.mu bo šumljaia Sava, ob katere izviru mu je tekla v Bohinju zibelka, blizu groba; svoje pesmi: »Ljubo lahko noč!« Novc-mesto, 12. 4. 1912. Dr. Slane. Klerikalci že precej časa radi govorijo, o jugoslovanski državi v okvirju naše monarhije. Govorijo na shodih o jugoslovanski državi ki pišejo o njej po svojih listih. Na shodu v Centralu in pred par dnevi v Št. Petru je govoril o jugoslovanski državi poslanice Fon. Na shodu v Centralu je povdarjal, da smo Slovenci jako lojalen in patriotičen narod in patetično je vskliknil: Kdor se smeje našemu lojal-stvu in patriotizmu, tiče v novi zavod na Št. Peterski cesti (Dosti Ibi jih bilo tam!), potem pa je rekel, da zvestoba proti Avstriji nam ne brani, da rabimo tudi pomoči v zvezi z našimi brati Hrvati. En narod smo z njimi in treba je, da se na jugu monarhije ustanovi novo državiiopravno telo, ki bi naj obsegalo vse dežele, koder bivajo Hrvati in Slovenci. Mi zahtevamo jugoslovansko državo, upamo nanjo, in se borimo zato z vsemi silami za. tria-lizem. Tako je govoril posanec Fon in tako govori, kjerkoli ga hočejo poslušati. Burno in viharno odobravanje sledi njegovim besedam, kakor poročajo klerikalni listi. Novostrujarski list >-Novi Čas« tudi pcgostoma brblja o trializmu, o jugoslovanski državi. V svoji 13. Štev. z dne 29. pr. m. pa piše o sovražniku osamosvojitve slov. naroda in združenja s Hrvati. Piše tako-le: »Enega sovražnika imamo mi Slovenci, ki našim težnjam.po osamosvojitvi in p3 združenju s Hrvati najbolj nasprotuje. Ta sovražnik ni toliko Lah, tudi ne Nemec, ampak ta sovražnik je liberalizem-v telesu slovenskega ljudstva. Slovenci smo združeni v eno telo .potom veliki katoliških izobraževalnih, gospodarskih, mladinskih in političnih organizacij doma; a liberalec je tisti, ki to združenje nepre-, stano napada in bi je najraje razbil. Slovenci so združeni s Hrvati na podlagi katoliških načel na Dunaju; liberalec je tisti, ki se te zveze ogiblje, kakor hudič križa! Kako sitno in mogočno bi bito slovensko ljudstvo, dasi je po številu tako neznatno, če bi ne bilo liberalizma v njegovi sredi. Zato pa bodi prva in največja naša skrb, prvo in največje naše delo, da zamorimo liberalizem v slovenskem ljudstvu* .. Tako piše »Novi Čas». Fon je mnenja« da smo vsi Slovenci za trializem, da naj obsega jugoslovanska država vse Slovence, vse dežele, koder bivajo Hrvati in Slovenci. »Novi Čas« pa meni, da so »liberalni« Slovenci proti združenju s Hrvati. »Liberalci« nasprotujejo klerikalnim organizacijam, »liberalci« se ogiblje jo zvez^ s Hrvati na Dunaju. Na to sledi ikrščansko-socialni vzdih: Kako silno in močno bi bilo slovensko ljudstvo, če bi ne bilo v njega sredi tega prekletega.»liberalizma«. »Zato zamorimo liberalizem!« To je prva skrb, prvo in največje delo najbolj krščanskih ljudij pod.. klerikalno strehrj. Fon je še milostljiv gospod, ki govori le na sploh o združitvi Slovencev in Hrvatov v novem državnop-ravnem telesu, ali »Novi Čas« hoče mas, »liberalce*, najprvo pomoriti, to mu je glavna in prva skrb, glavno in tvo delo. »Novi Čas« bi tor:j nas »lihfc..ileev« ne vzsl v noV:s državnopravne :elo. »Liberalnk ^oven-i bi bili izključni iz jugoslovanske države. Pa »Novi Čas» je tudi ne mara, dokler ne pokc.JJe vseh »liberalcev«, kajti ti so proti katoliškim načelom, jugoslovanska država pa ima biti hudo katoliška. Ker ima biti ta država hudo katoliška, zato ne govorijo čisto nič o Srbih. Srbi so pravoslavni; torej ne tičejo v .katoliško jugoslovansko državo. Slovenski »liberalci« Maksi m Gorki. FOM A GOHDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Gotov sem! ... Pojdiva ...« Do gostilne sta šla clba molče. Foma, ki je videl, da kuni skače med hojo, da bi ne zaostal za njim, je delal nalašč daljše korake in to, da starec ni mogel vzdržati koraka ž njim, je hranilo iri krepita čusitvo burnega protesta, katero, je že sedaj zadrževali v sebi. »Natakar!« je rekel iMajakiin prijazno, ko je stopil v ffostilnico,, ter se spravil v oddaljen ogel. »Daj mi steklenico jagodnega kvasa!« " . »A meni.. .konjaka!« je vetel Foma, »Tako-o Kedar ima slabe karte, mora z zadnjim asom na dan!« mu je porogljivo nasvetoval Majakin. »Vi ne poznate moj .^re!« je rekel Foma in sedel za mizo. »Tako? Menda vendar! Saj jih mnogo tako igra ... »Kako?« »Tako, kakor ti ... hrabro, a -nespametno ...« »Jaz igram tako, da se mora ali glava razbiti, ali stena porušiti!« je dejal Foma razvnet in udaril s pestjo ob mizo ... »Ali danes še nisi pil?« ga je vprašal Majakin z nasmehom. Foma.se je vsedel na stolu zložneje in z iicem, izka-ženim od zlega razburjenja, je zagovoril.- »Botrček! ... Umen človek ste in zaradi Vaše razsodnosti vas spoštujem ...« »Hvala, sinko!« se je poklonil Majakin, vstavši in opr-ši se z rokami' ob mizo. »Nimate zakaj ... Reči hočem, da nisem več dvajset let star ... Nisem več mladič. »Seveda nisi!« mu je pritrdil Majakin. »Dovolj časa si že preživel, temu se ne da oporekati. JKo bi čakail komai tako dolgo, Ibi nazadnje zrastel do kokošje velikosti .,.« »Počakajte s svojimi šalami!... ga je posvaril Foma sicer tako mirno, da je Majakin zdrgetal in da so nemirno vzdrhtele gube na njegovem obrazu, »čemu ste prišli sem?« ga je vprašal Foma. »Mnogo škode si napravil tukaj ... in jaz sem prišel pogledat, koliko? Vidiš, tvoj sorodnik sem ... in samo mene imaš ...« »Zaman se vznemirjate ... Veste kaj, očka: dajte mi popoino svobodo, ali pa prevzemite vso mojo kupčijo ... vzemite vse, vse do poslednjega rublja. Ta predlog je prišel Fomi čisto (nepričakovano na um; nikdar poprej se ni ibil misiil o čem podobnem. A sedaj, ko je bil pekel kumu te besede, je umel, da bi bil popolnoma svoboden človek, ako bi mu kum odvizel vse premoženje; potem bi 'iahke šel, kamor bi hotel in storil, kar W mu bilo drago ... Do te minute je bil z nečem zvezan in zadrgnjen, a ni pozna! svojih v?.zi in ni jih znal strgati ra'z sebe; zdaj pa so pade same tako lahko in pri prosto od njega. V njegovih prsih je vzplamtela nemima in radostna nada, videl je takorekoč, da se je vlila od niekod svetloba v njegovo kalno življenje in kakor bi se odprla pred njim široka prostrana cesta ... Nekake slike so se jele porajati v njegovih možganih »in on je začuden sledil njihovim izpremenam ter govoril brezzve^no: ' »Glejte ... to bi bilo sploh najboljše! Vzemite vse in — amen! Jaz pa .. .pojdem v širni svet! Jai aiie morem živeti tako ... Kakor bi bil ves povezan ... ^Niti tega, niti onega ne smem ... Svobodno hočem živeti, da bom sam vede' vse ... in sam si hočem urediti življenje ... Kaj sem .i ii? Jetnik ... Vzemite, prosim, vse to, vrag naj vzarut ! Osvobodite me, prosim vas! Kakšen trgovec seifi. Jo aučesar mi jii... A tako bi ušel ljudem.. in vsemu-... m: -.d bi s; mesto ... in kakšno delo jh de"a! bi... bogate, du«. Očka, izpustite me! ... Saj vidite, popivam ... in z ženskami sl ;ečarti... Majakin ga je gledal -->eslušal z zanimanjem njegovo govorjenje in njegov obraz h ibil strog, nepremičen, kakor okamenel. Med njima se je nosil glasni gostilniški šum; različni ljudje so prihajali mimo, pozdravljali so Majakina, teda on ni videl ničesar, ker je potzorno ogledoval razburjeno iice svojega krSČenea, ki se je razrmš-Ijeno, radostno in oboroem žalobno nasmihalo ... »En, ti, kisla -j.igpda!« je vzdihnii in segel Fomi v besedo. »Zatfodil si, kakor vidim ... In zdaj blebetaš' neumnosti ... Radoveden sem le, ali prihaja to od konjaka, ali od neumnosti?« ¦;f »Očka!« je vzkliknil Foma. »Saj je vendar mogoče! Dogodilo se je vendar že ..: da so ljudje zavnghVvse imetje in so se s tem rešili ...« »To ni bilo za moj'* dni... in to niso toilKljudje, ki so mi mar!« je reKel Majakin strogo. »Jaz bi jim bit že-po-kazal !<> »Mnogi so postali bUueni, ker so ušli ...« 'I ne, Srbi ie f M P*- »liberalci« med-Hr-vati» ail-^-^d^r-ni v&s -tar-vaSki narotf MeAten? Saj so'M *n*4 Hrvati liud- rafcu. L&L>&l-reWnaiRE*vo zajUjoriiti liberalizem jpfed Slovencli, se. mona logično zamSrittl^raifee^tiidi sneci Hrvati, kajti Če je> i«joRBli»«n«:>ed Slovenci talca ne-varesi rtov<3i«I«eRw-Jiwl&tva» da le ntega najvW sovražnike, velja 'tuli za »lifcerali-.zem*itf«sd tirati daleitajvecji sovražnik HrvaŠkega ijttfetv^. Torej tudi med Hrvati tr«3ha ,mjj>rva, aarnoriti »flfoeralteem«, predtoose wore-iuikai o- Za' Srbe? n^ ii*ar*tj!), Že ne. orrieniajo Sili »e.-Med hr\aS^iPA'«fcTO*offl ie" močan napre-, den Jv^li -^ kai torej.pravzaprav ostale. ia 1w^<*wns*i> drŽavo, 'tatfra:Jty če; nočejo *le*Hta3d "V njo *ie slov. »Iibera'1-: cev«, rt€ Srbov in »azimutiivo samo po: sebi ne trrva&rih »Bb6ra&ev«. Kaj samo-»dobro in \emo ljudstvo« naj tvpri novo-•jugoslovansko drŽavo?! -^ aSl*ofeewc^ ifr teni v marcn obtlelovaF ] dr. Krawaf-a r^d njegovih besed o Burh anovi p*olit$ki ter pri tem gov&rjl o tria-; MtznftJ, povda-rjaje ^dri*žei*je tafeolifcov slovanskih in h:\rats5rih. Srbov ne mara. »Skrvetiec*„ k$ ie- ploskal aa&rebškeniu-drža^nežrtiu pravdaiiku AHscurtiju, ko se je-ta ©riptavlja!^ da obesi 53 nedolžnih Srbov. " Čuttta je torej ta* Ikotioetitraciia, kate-' r-o propagirajo Ke-rikalci iNa. liberalce sekira,, da se Jih zamori, Srii proč, katoliki se zdlm^jjo! Lepa »iujpsiov-ans&a držaja« ! <Če 4)i 3» ostalo pri tem, da raas ne razselkajo Le poprej, marveč milostno sprehnero v«- novo drŽavo in ;bi potegnili v njo tiNii Srbe* Potegu tki bil trializem le sredstvo- za- Širjenj € katolicizma in&C pra-voslarvnM SrJ>i ter širjenje klerikalizrna, ki naj (bi z^jel? «eK> aovo> državšnopravno teb. iafofli^steatolaStchselciraJbi gospodovali v ta?3(i <&ržavi, akc* bi se izpolnile želje kler&ataev. Črna -država — to bi bil ?a •n|o pmrin&lpv.- ' Vse,, kar čvekajo klerikalci o .triallz-; hi in" o 310VH jugoslovanski državi, razodeva te.qnlBxn»-pwgjaEiie želje pa -velikem gospodstvu kterikaltema. na slovantsk^n jugu. Za to pa se ne mo>re noben p-ošten Jugoslov^an ogrevakti. C koncentraciji Jn-goslo-^vanwv jie g)e«je na veroizpovedanjk, o tsfe-i. kviK^eittm^ciji s© da govoriti in z.ž, tako se da delati, tocia Jivaležno »dMa-' . njamo »5ugaslor\affisko državo«, kakor-! š«o h^očajo itflvtfi-ti tlerQcak:i. Ce hočemo*- deslati za. stvoritev države, ki nsj !fcw jhigosfovatfsfca pod-.že^oin halbs^Tirške. Iditfostiie, -srcsno cfelati,. potemni treiba mo-riti slo*-viei*skJh »1-Sberalcfcv« iii ne iAklj^^evrati 5i*ov, potem se n& smo; tolči na Ka-fetJli^i fcjdben, xnarveL imeti sej mora Pred *dhm p^omen m rralogro takega; novsfea <|rž^vtt^prsvntega telesa, ki na| • služi JugosfrovatnatM' v- poilni rarvitelc, —• koncesije pa.-so svotjotane^ Ne maraitio ju-' ¦gosKrvanfcsk^ države s kartoliSko fbar»elikilh..:..od,Pih:l Evrope v aadn}Lh dveh letih. H. Bahr nam -| je že znan s svojo brošuro o i>alniaciji, s katero si je pridoibil ria "mah vse simlpa^ tile Jugoslovanov. Zdaj ga spoznamo'se kot dramatika, Cegar dovršenost in plo-dovitost sta neusahljivi. V tem žanimrveni delu nastopi nocoj .zadnjič ikot gost gospa G. Danilova, v glavni ženski utogi. Vei?ke. tfogs igrajo tudi ;gg. Danilo, Nučič, Pdv-he in dame: Thalerjeva, V. Danilova, Bukšekova, Witrova in Šetfllova. • Slavno občinstvo opozarjamo, da se igra »Koncert« ne ponovi. R Strauss, Zlata skleda. (13.4.) Res izborna in duhovita je ta Straus-sova satira na politično življenje menda vse* dežel in držav. Pa tudi vprizorjena, je bKa nad vse izborno. Q. Bukšek nam je vstvarrl prometnega ministra tako izvrstno kakor da je prišel v resnici /kot tak s cesarske prestolnice, 'kjer mečejo, v pravem ipomenu (besede ti gospodje iz svojih pisani žurna-liste in deputacije. Te slednje odpravljajo s stereotipnimi besedami in obljubami, katere se podedujejo od prednika do naslednika skozi stoletja in so dostikrat to-« liko vredne kakor »bjaž&v.žegen«. Prav^ mojstersko je rešil g, Bukšek posebno vj II. dejanju svojo natego, iko mora ipodlepi-njegova ljubezen časti njegovega dostojanstva in koristi stranke. In ko umre kpt •žrtev spletk lastnega pristaša proti njeniu,, strankinemu ustanovitelju, ker oni hočc: na njegovo mesto k »zlati skledi«. ; ; Druga, prav (poosebljena politika,.je; bil g. Nučič-Sarrau, odvetnik, poslanecJ; Imel je v zakupu vso zvijačnost in pret-); kanost, zmožen se zviti vselej in povsodi iz vsakie zagate. *Na njegovem praporu-se: je »blestel znani: namen posvečuje sred-j •stva. Temu oiatn-enu je žrtvoval Sarrau?. vse, kar je človeku svetega, ter si atnel> roh-e pri vspeihiih, ,pa najsi so ljudje umira-: H radi teh vspehiov. G. Nučič je igral ,ta: značaj a njemai lastno vervo in umet-' fnostjo, . .... \ Ev.genie — gjca Šetrilova —. je bilaj vredna družica odvetnika, poslalnca : Sarrau-a. S svojimi vsestranskimi ljubezenskimi odnošaji, posebno pa ipotom ra?-' merja s prometnim ministrom, pomaga; svojemu možu po lestvici 'karfjere in ibp-, gastva, in s tem*tudi sebi do letne.renteinj svobode. G.ea Šetrilova je bila vseskozi^ na višini, in gotovo je to ena najšbdlj^ihi njenih ulog.................. ; -... | - Poslanci in člani desnice v parlafnen-f tu: g. Šimaček — izlboren kandidat za hi?4 inisterski stolček in-ljubezen lepe Evgeniej kot šestnajsti njen ljubimec, ter opozicijo-' G. Danilo zelo dober v IH. dejanju, kot zaveznik Sarrau-a. — Gospodje: tPovIhe, iD,renovec,: Križaj — popolnoma na mestu. G. Moleik pa je najbolj iz med vseh poslancev skrbel' dasi drugače te vkrmovec«, s svojimi predlogi. Bil je finav dobro res/ena kopija, poosebljen »mekdo« v naši domovini, —-In deputaciji — gospoda Molek in Krržaj —<¦¦ zopet tipična slika mišljenja Širših mašč te&A&k, ~- Zasdhja* štev, a>No»vega bele,, tfeii.:'pV^va; k šitboletaS^ed tetefona', malec med tovariši stranke. k 3>)fepj8*vit ter od. taan ic dx. r^iajikotu; - ¦ * - ....... fe H, yaL ni bo^g' ve kaj Čtato^a-- Vpr'a:Sam!o pa, kdo je;bil; ¦pri .teMoxjjit ju 3*z«]awovftdafci dopisnik »NbVesra Čaisa:«- tei toatajko {Jn^aSf,Sotk^anci veSdo, da iomi res in se jama ^mefcfejojkiinitiiejttii ckps-' , rilcu. Ker si-Me fe^rcSjalke m ter<#al6ki: toMko k*i®jfa jeszižfeie, »žel, da; sinov ooV -v Cent in -2a koga naj skrbi vse poslanec; bfrrti^ 3Md|n)c$;tft;-ifte- v«nio>,.ka^^je ysef K splošneimu vspehu igre so pripomo- trelba^&^i^i^ gle seveda s svojimi dribrimi nastopi da- me: Buksekova, Thalerjeva, Wintrova, V. Danilova. Reči moramo, da so vsi igralci brez izjeme izborno rešili svoje udoge, in' nam tako podali večer, s katerim'smo bili kar najbolj zadovoljni. — Foteli eo »bili dokaj zasedeni, a drugod je zevalo, žal, precej pnaanih mest. Berr in Guiltemoud, Milijon. (14.4.) • ¦ :•• Občinstvo je napolnilo iiišo, vendar pa je bil obisk dokaj slabši ikakor zadnjo nedeljo. Fotelr so bili skoro prazni. Pred našimi očmi se je razvijala burleska — ime pove doyo j o kakovosti igre. Smeha je b; x polna cela dvorana, in to zadostuje in zadovolji gkdalce. Največji povzročitelj vesetosti je bil g. iKrižaj —-Sopranetii — il .grandissimo tenore, ter je .| s svojo slovensl^o-italijansko mešanico, odn»čsel lovorike večera. Pred njim in za njim so se odlikovaH: g. NučiČ — Bou-; flette, slikar s svojo kemično tragično ulbr-; go," g. PovJie<— Crochard/g1. Molek — po-•ič"jsiki komisar in dr. — Damske uloge so igrale v občo zadovoljnost dame: Won-trova -- Beatricei Setfilbva — Franc in e, m-:del, ter Buksekova In V. Oanilova. — Med odmori je svirala vbjaSka gbdiba, in mnenja smo: da ni bilo žal tistemu, ki 'se, je ootrudil v nedeljo zvečer v gledališče. — e — Predstava v četrtek. ¦V četrtek 18. aprila pride na oder giandijozna drama nemškega' modernega literata Maksa Halbeja »Reka«. (Der Stromm). Halbe nam je bil doslej znan le po svojem talkisto znamenitem delu »Mladost«, ki se je z velikim moralnim- uspehom uprizorila v Ljubljani.'.Zdaj se pridruži še »Reka«, ta znamenita slika življenja ob Vfsli,' slika ostudne goljufije in; brezvestnfln- činov, katerim grozi relta poštenosti, da jih s svojim silnim tokom razdene in uniči. V igri nastopita dva elementa.'Narava grozi, da razbije sila reke s svojimi ledeni:i.w .p-ocami in. splavi moč-j ne.jezove, da uniči večje ipassstvo, ki sii «a je nepošteno prilastili podel lopov.-' Drugi element pa tvorijo poŠte:-?aki; .ki; ,tudi. groze initkazniijeJO:končno - bridko;' izgirbo -neldolžniaga. nrladeniča-.,«. —: . enega' ostudnega brezvestneža. Dva boja, dva .viharj:; olbenem, ki se zgrneta ob kon-': ¦cu.v veliko tragedijo. Glavno žensko ulo4 ¦go igra gdč. Wlntroya, glavne moške' uloge pa gg. Bukšek, Šimaček, Danilo in Nuč',^. Težka a majhna ulega stare Ooor--p.ovke je v .rekah- 'ge. Bnkšekove, ; Predstava v soboto. V soboto 20. aprila se uprizori naj-' 'duhovitejša komedija odličnega madžarskega dramatJka 'Franiica 'Molnarja »Garr list«, ki je cibenem tudi nadvse zabavna. Predstava v Prvačini. V petek 19. aprila bo predstava v Prvačini v Sokolskem domu. Uprizore velazabavno butlko »Nebssa na zem'lji«. V Prvačini lin dkoltoi vlada za to gostovanje veliko .zanimanje; iker gostujejo,naši igralci Ief?s spldi prvič v Prvačini. Gostovanje v Trstu. Jutri v sredo 17. aprila bodo gostovali naši igralci v Trstu v Narodnem, domu. Uprizore naijbolj nspelo izvirno slov. dramo pretekle' sezone Antona Funlka" »Tekmo«. Nadejati se je, da pribiti vsa^ tržaška inteligenca, da spozna ta novi' slovenski umotvor ter pozdravi po več letih zopet ljubljanske igralce v Trstu. Družila sv. Cirila in Metoda. V Podgori je bila v nedeljo lepa veselica podružnice družbe sv. C. in M. in. Sokola. Obširna Bregantova dvorana Je bila natlačeno polna domačega in 'okoliškega občinstva; tudi te Gorice je bilo nekaj, gostov. — iSpored se je dovršil v polno zadovoljnost občinstva. Prav lepo je bilo gledati pevke in pevce v slikovitih narod-? .irih nošah. Čast in hvala vsem! Domače vesti Slovenski trgovci! —: Pomagajno tiuij mi po svoje, bratom Hrvatom' v sedanjem obupnem .boju z madjarskp brniško peto, NavS.Iov.enskO; iln- tudi na Ooriškp prihaja čedalje več ogiskib i'zdelkov. Madjarski agentje so sila vsiljivi, a 'ponavadi' so te kupčij, zveze slabe.- Nešteto je pravd iz ta. kih, kupčij, zvez, a redko 'kdaj jih Madjar zgubi. Za to že skrbi madjarska justica, iki vselej in povsod varuje,le interese Mad'. jarov. —Trgovci,,tovariši!.Rešimo se na lep način madjarskih izalagateljev! Pisec telh vrstic je .žs naznanil, v nedeljo peterim budapestskijn tvirdkam, s katerimi'.je v ¦zvezii da ie pretrgal ž njiimi vsako z;vezo, in sicer zaradi tega,1 ker se mora ves civi. Iizov-ani svet zgražati, nad divjaštvoni madijarske oiho'0'Sti v celi kraljevini Hr-vatsiki,- • ¦ . .. Nedeljski izlet S. P; D. na KobHino gilavo.'— Lepo vreme in obljubljeni ninski štruklji so iizvabilr večjo ¦ družbe Goričanov, da se je odivala'vabilu goni ke podružnice S. P. D. in'poletela — češe sme plezanje v strmo goro tako imenovM!, —' na'Kobilino iglavo.!Ta gora doslej ni uživala posebne popularnosti, je pa kakor nalašč postavljena nedeljskim turistom training. Za pot od Podmelca do vrhJ smo-fabili 2-/i> ure. Snega je na severn| strani ležalo še za dva prsta, brila mrzli 'burja, ki nam pa1 ni' ohladila dobre1 volje. Na'dveh »šporherdih« se je varila juha in čaj, sploh se je vsakdo sprva za nimai' !ie za naihrbtnikovo notranjost. Po< tem razgled! Fmirlanska nižin«:, divjezob-časti grebeni Karnskih alp,- 'Mataiur, Stol. Velika in Mala Baba, Kanin, Krm, Leinež, oba Bogatina>.Podrta.Gora, Migovec, v?, rjgaiČrme- Prsti,- skupina Solčajvskm¦ IJln. nin»;,.Porezen, notranjski Snežnik, vse trnovsko .pogorje, morje cd Gradeža do Tržiča, celo obrežje od Devina do Trsta ter istrsko obrežje do Kopra in Pirana, -: to vse je ležalo.pred nami kakor na -dlani-in nampr:p,rayiJo pravcati .vžltek. Vendar smo.-se pri dtfočevajnju vrftov nekaj spe-;iekli,:in me bodi, len, so začele frčati p>» zraku kepe; iadlkovanj.e »ranjencev« li bilo naravnost •pretresljjvo. Posredovanj'! .hladnokrvnih .. diplomatov, . se ie , konCju posrečilo napraviti red; na kar se je vsa ¦družba -odpravlja- proti. Poiubinju. Med-' potoma smo-še taborilina mTRnki travi, ter cgrevali vse .sveje..plati na solnou, končno:-pa nas.je notranji, nagon spravi" v Polubinj, krepčat.se. Na gori dobiš čisto gorski tok...g tem je hil of-icielni-del končam, začela se je potem »prosta zabava*, .ki- jo je po odbodu treh udeležencev v Gorico .ogromna večina ostalih še nadaljevala pri sv. Luciji. Isti dan so tudi Tolminski turisti stopili na Kobilino glave, tako da nas jt bio na yrhai skupaj 30 udelgžencev, W je vsekakor izvanredno lepo število. '/ največjim zadoščenjem pa je treba omeniti, da so se izteta udeležile tudi dame; njihovo vstrajnost smo kar občudovali. Za prihodnjič belimo, da bo samo'gorjš: kih udeležencev 30, in Več dani. Sa: ni ravno treba, da ima vsaka gospica st&ci kako oblastveno cimintir^no »gardeda-mo« (plaininski zmaj ali iintvern, nenišk! SeLscth'an.ge, lat. dracoter-ribilis), kateri' je nima, naj smatra v s o d r u ž b o z a svoj o g a r d e d' a m o. Ravno oiba zadnja izleta S. P. D. sta pokazala, da postaja S. P. D. družaben činitelj prve vrste. in je skrajna -'ik©rek-tiH*V-zd'Fužena l večjo svobodo in veseljem, v interesu S. P. D. samega. Proč torej z okostenelostjo! Prihodnji Izlet bo pravočasno objavljen. Vsakdo naj si oskrbi primerno opremo, da ne bo potem v zadregi, ter naj pristopi 'kot član S. P. 'D., — talko nam ^ pre; mogoče Iztrgati naše planine m' bežljivim,sosedom in jib odpreti živahnejšemu tujskemu prometu, samim sebi pa s številnimi izleti utrjati živce, mišice In dobro vo^jo. Siromak, kdor gleda gore l-' od! spodaj! Za Narodni muzej so darovali: -Gosp. Josip Prijatelj, e. Ikr. učitelj v iKdbaridn. nabral: 1) Gosp. Ida Oevetak, KobarlJ-1 sliko iPagliaruzijeve rodbine (na -platnu). Zdjrav'-asefo vi Čas«,"glasiilo našega nadškofa nukneza. | Pravi, da so se izika'zali Sokoli v pretepu z vojaki ter da vojaki niso pognali šale. Čitatelj dobi utis. da so Sokoli pričeli pretep in vrli vojaki 47. pešp; so se branili in ¦pq.kaza'li, da ne poznajo šale. »iN. C« je bil dobro poučen o vsein, kar se je' zgodilo'V K'č>jskern,"ali kafbt, plrayi;ca je'taka.; 'da''še' oblati sorojaka iin da prav divjemu tujcu, kadar jim to veleva stparikarska strast. Sramota, fej takim.»prijateljem« našega ljudstva! .- Šolnini mrk jutri i 7. t. m. bo viden tudi v naših krajih.' Ker je sedaj solnee malo bližje zemlje, mesec pa malo bolj oddaljen, mesec ne pokrije solnca popolnoma; marveč pusti okoli svetel krog. JVLraik prične pri nas opoldne" cb 12 uri 2 •minuti ter preneha ob 2.45 pop. Zgubljeno — najdeno. — V noči dne 14, t. m. se je našla v Podgan ženska ročna torbica, v ikateni se nalhaja 1 ključ in žepna denarnica; v denarnici je anala svota denarja. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri občinskem slugi Ivanu Trpinu v Pcdgori. 2) Gospod' te. krojač da jih blagovolijo v teku 8 dni vrniti, ker drugače"se bo proti njim sodno-postopalo. • Nagle smrti"je umrl-v.Gorici zidarski mojster R. Tthomann. »VVtodische Hunde«. — Naša vest o dogodkih, v Kojskem, ko so vojaki tuk: 47. pešpolka na skrajno surov način postopali '/. domačini, je v/abudila povsodi veliko ogorčenje. (Kaj z »VVindisdve Hunde« bodo zmeTjali tuji vojaki naše obmejne Slovence? To je višek- impertinence, to je slučaj, ki mera priti na ušesa najvišjim ppedstaviteljeni vojaške'-oblasti, slučaj, ki mora odn.-vati tudi v poslanski zbornici. j>Windisohe Hunde« -— ni hotel prevzeti .Častnega posla sodnih izvedencev. Lahi radi prevzemajo, Slovenci se pa otresajo in branijo, ker imajo dovolj boljšega zaslužka! Potem pa Slovenci križe po Časopisih, ikakošne krivice se jim god^l« Po občinskih volitvah v Šetnpasu so klerikalci pridno ovajali naprednjake, ika-kor da bi se bili ti kdo ve ikako pregrešili Proti volilnemu zakonu. Na to pa so prišle m dan klerikalne reči, Znano je,, da se klerikalci pri vsakih volitvaih ^poslužujejo vseh sredstev ter da piskajo na zakom, Sedaj se nekaj plete, bomo videli, kaj se splete. Tudi župmik Grča je vmes. Ko bo vsa ta reč preiskana, ibamo poročali dalje, Seja veseličnega odseka »Sokola« v Gorici. — Naznanjamo, da se bo vršila v četrtek dne 18. t. m. ob 8.30 uri zvečer v društveni telovadnici v ulici sv. Ivana št. 7 seja pomnoženega veseličnega odseka telovadnega društva »Solkol« v Gorici; Ker so na-dnevnem redu jako važne in nujne točke, prosimo, da se seje zraven članov "odseka tudi vsi drugi pismenim potom povabljeni bratje zanesljivo in točno vdel&že. Na zdar! Predsednik. Za Sokolski Dom v Solkanu se je nabralo med veselo družbo z Goriškega K 570 v. Hvala! Na zdar! Sokolu na Dobrovem so darovali: Blagorodna gosipa Josipina Kocjančič, Trst 4 K; brat Turek nabral dne 18. III. na Dobrovem 4 K 3 v; dne .25. XII. se je nabralo v Dolenjah v gostilni Bodigoj 3 K 54 v; blagorodni gospod A. iKlun, »nadzornik »Prve ,Češke na življenje« v Gorici 10 K. Vsem cenj. darovateljem srčna hvala in Na zdar! Odbor, Prispevki cenj. rodoljubov so naim pripomogli do tega, da smo si priskrbeli telovadnico, telov. orodje in ikar je najvažnejše, svojo lastno knjižnico, katera :začne dne 1. majnika redno poslovati. Dcižni smo vsem cenj. darovateijem .največjo zahvalo in- .upamo, da nam tudi za-naprej ostanejo naklonjeni, da nam bo tako možno redno izvrševati nalogo, katero smo si vzeli nase. Vse k v prospeh ljube naše. domovine. Na zdar! Politični pregled i Nemcj za. Hrvate. -- Dunajska »Zeit« je priobčila v nedeljo^ krasen uvodnitk,. v katerem poživlja nemške parlamentarce, da ne smejo prepustiti boja proti razmeram na Hrvaškem le slovanskim poslamcein, marveč Nemci naf se postavijo v prve vrste tega boja. Pravi, da je Hrvaška ob mejali Bakana, kamor so že stoletja obrnjene naše oči, Ali naunesto da bi si tam pridobivali simpatije, se vedno in vedno vzbuja !e sovraštvo, a sedanje brezpravne na Hrvaškem je »kompromitovalo celo državo pred vsem svetom in nam- utegne docela odtujiti cel Balkan. Tu pa ne bodo oškodovani le Madjarji, marveč cela država, in. zato je dolžnost tudi naše dr^ žavne polovice, .našega parlamenta, da se z vso silo pote<*nie za Hrvate." Na HrvaŠkem, — Komisar Čuvaj hoče brezobzirno postopati proti vsalkemu, ki bi razširjat »lažnive .govorice« o njegovem režimu. Policija cibhaja svoje orgije z nečuve-nimi šikanaini časopisja. Zapleoiila je »Ob-zor« zaradi besede »da«, »Algramer: Tag-blatt« radi ibesede »auch«. »Hrva>tsiko« paradi črke »i«. Iz tega postopanja le razvidno, da stremi vlada za tem, !da bi uničila vse opozicij'ohaln.0 časopisje/ ter 'ga vsaj začasno popolnoma .udarila."""'*"' " , ' V Osjeku pričneta v kratkem izhajati dva imadžaronska lista, en dnevnik in en tednik.' ' ' Policija je izvršila bišno preiskavo v uredništvu »Hrvatske«, glasila strnnke prava. iRedarji niso našli ničesar razen dveh lekseniplarov lista, ki sta bila predložena v preventivno cenzuro. Ker pa določa Guvajeva naredba, da se sme list, dokler ga ni odobrila ' preventivna cenzura, tiskati samo v enem izvddu, je bilo uredništvo obsojeno v globo'500 K, ki so bile takoj odtegnene od položene 'kavcije ^''5000 K. — Pripomniti je treba, da se 'frška ^'»Hrvatska« '.n&^dtacijskem štrojii,; 'na ikaterem je tefhnično nemogoče natisniti samo en izvod! . Z ozirom na h>, da je ogrska vlada širšo javnost zlobno, informirala o paktu hrvatsko-srbske koalicije s stranko prava,, priobčuje »Slov. Narod« vsebino zapisnika iz dnie 12. marca 11., ki so ga podpisali zastopniki obeh strank. Zapisnik se nanaša: U na. sporazumno postopanje obeh strank pri bodočih volitvah v hrvatski salbor in 2. ma sporazumno parlamentarno taktiko obeh strank v hrvatskem saboru. — Glede zadnje točke ste se obe stranki zavezali, da bodete z. vsemi silami delovali na to ter posvetili vse svoje sile v to, da priborite 'kraljevini Hrvatski in Slavoniji gospodarsko in fi-uancijelno samostaimost. Jugosjovansko dijaštvo na Dunaju je priredilo 13, t. m. mnogoštevilno obiskano zborovanje, na katerem so posamezni govorniki ostro kritizirali razmere na Hr-vatsikem. Sprejeta je bila enoglasno med ostrimi protestnimi klici proti Čuvaju resolucija, ki pozivlje vse 'ljudi dobre volje v boju proti teorizmu in nasilstvom na •Hrvatskem ter za ustavne pravice tlačenega 'hrvatskega naroda. Proti Čuvaju. — Ali bodo ša dolgo trajale škandaLozne razmere na Hrvaš-skem? Z Dunaja poročajo, da raste ogorčenje proti Cuvajeveinu režimu v najine-rodajniših krogih ter da Se vlada boji jugoslovanske cbstrukcije v parilameiitu. Ogorčenost v -Bosni, Hercegovini in Dalmaciji je narastla tako, da vzbuja strah na visokih mestih. — Vse dalmatinske ^olitiške str^nfoe so se sporazumele za enoten nastop o hrvaškem vprašanju v dunajskem parlamentu. Pripravljeni so tudi- na obstrukcijo. Pravaši so Člani Šu-steršičevega 'kluba in bodo zahtevali od rijega, da pojdejo Iklerikalni Slovenci ž ftj:,mi v boj proti nasilstvom na Hrvaškem. Kako se iizkaže klub?! Zagotavlja se, da se je v seji minister-stva debatirato na dolgo o nasilnostih ha Hrvaškem. Dogodki tam imajo velik vpliv na Avstrijo; ogroženo je redno delovanje parlamenta — zato je pričakovati padec Čuvajev in 'Khuenov! Zasedanje poslanske zbornice avstrijske prične dne 18. aprila in traja do 20. junija. Kratek odmor nastane med 23.-26. odnosno 25.—28. aprilom, ker. •bodo med tem zborovale skupne deleča-, cije, katerih zasedanje traja saihio tri dni. np V ma'inikir za binkoštne pravnike bo 8* dnevna pavza. Vladni komisar na Češkem? — »Češke Slovo« vzdržuje vkijub vsem. uradnim dementijem svojo vest, da pripravlja vlada posebne odredbe za slučaj, da se v kratkem ne urede deželne tatice na Češkem legalnim potom. iMimisterski predsednik, deželni namestnik -kinez. Thun in poslanci konservativnega veleposestva obeh narodnosti so baje že dogovorjeni, da vlada za kraljevino Češko imenuje cesarskega komisarja, ki naj bi prevzel vodstvo deželne uprave in uredil pred vsem-deželne finance. »Češke Slovo« imenom narodno socijalne stranke odločno protestira proti trajvi ' ustave na Hrvaškem; Shod' .Je zatote^1! -dd poslancev' energičen nastop proti.ua&fl-stvu na HrvaŠkem in revizijo dtoafetič^e ustave. Vojna med rfnrijiio m miijo. -" SidiSaid blizu Tunisa so za^i^i hfc> iijani, toda Zuare, na katero' mebj^; itf$V mogli Še zasesti. Tuiki in Arabfcj'io (dobro branijo. 'Obstreljevali so Zftaro, in napravili tudi precej Škode. — Pri Ailiaari in Oargare^u so bili mali iboji. — /MemSki listi trdijo, da jč ipoložaj za Italijane v Cirenaiki vedno slabši, S težavo Vi^držiiK jejo svoje utrdbe, ki so od brega oddaljene največ 4 km. Razne vesti. Zborovanje poštarjev In ooštaljs odpravnikov. — Dež. skupina 2a Krantj" sko in Primorsko osr. druStva poštarjev in poštnih 'Odpravnikov je imela v Ljub' Ijani svoj redni dbčni' ztt^or. iGlavrtf aalite' ve poštarjev h ekspedijentov so: -ca' sovni avanzma, uvrstitev .poštarjev v spodnje 4 Činovne razrede, 36 letJia sil-uŽr bena doba itd. Skupina je imela J%ni -dohodkov 2664 K37v; stroškov H07 K 71 v. Skupina šteje članov l6l. V odboru j«? tudi 'nadpoštar L. Kovačič iiz Sv, Lucrije-. Zveza jugoslovanskih žete«jiiLaii&v je imela v nedeljo svoj redni obod ^bo>r y Trstu. Zbor je bil.dobro obiskan. iPsodrmŽ" riice :ila Ooriškem so':" \r da sklepe državne zbornice tu«dj i#ošte-» vala. Iz Trsta v Benetke v aerOjplaiMu — Znani.tržaški aviatik Widmer jiaanetav^ zleteti 25. t. m. na dain sv. Marka, v §v*n jem aeroplatm iz trsta v.Benetke. Dalje na 4. strani. ¦Maji^tcicnei.! ¦pri,rodni vtreisc .magn .Zaloga: A. SeppBiihofer - Borica,. vm:^ ^icfe: Jh;Cse:ie »VifiltK ^eBfeJn^fe'. .spojn^fcivsla^nčstilCosciu^ave gmaige .nadTusiktf; afrin^;Tew]OTka poročajo;^; je veliki -parnik »Titanie«. >zadel ob ledesMNgoro ter -se začel potapljati. Prišli so napomoč rešilni pamiki. . Sleparijam z industrijskimi papirji so prišli a;a sled Milanu. Zaprli so agenta Castigfionija* in več člaiiov velitkie sleparske drrižbe, ki Je izdajala ponarejene industrijska papirje; oSkodovamih }e mnogo bartk za^več^totisočlir..- . Na južnem Tirolskem je vzročil mrafc, •kr traja že več dni. po sadnih vrtovih veliko Škodo; RKuafnr proces v Kijevu na Ruskem. — Koncem aprila-ali začetkom maja se bo vršil pred sodhijo v Kijevu proces o »ritualnem umoru«. Gre za umor 13 letnega' dečka Andreja Jusčimsikega, katerega (bifeji umoril ,žid Beilis Smrt na grmadi. — Iz Cirkvenice poročajo, da je neka žena izakurila gnhatip ter šia na iijo s svojo rejenko. Obe sta zgoreli. Baje je storila to, ker jej je občina: hotela vzeti, rejeniko. , Sneg in viharji na Balkanu. — V Gor. Albaniji so bii!i zadnie dneve veliki snežni zameti. Pritisnil je tudi velik mraz., iako da Se ni mogel vršiti'semenj v Ipekn. Tudi okoli Soluna ie padfo dbilo snega. Mednarodni ko-igres proti jetiki le bil otvorjen v Rkim 14. -i m. To je sedmi kongres.-Na1 kongres je.prišlo okoli 4000 odposlancev. Pri otvoritvi 'je govoril tudi rimsTfci župan-iNatJian. Navzoča Sta bila tudi kralj, an kraljica. Naglonra jte iftmrl v MonaSku baron Korff-SdhmissiBg; irosiki (poslanik. Ko iie dospe! iz Londona v Monako, ;ga je ®a-dela na postaji ikap in jkoj na to je umrl. Francoski viničarj? V širajku. — Kakor poročajo iz Pariza, so v Montpeiliera štralfeijači viničarii-delavci 'porezali m uničili na raznih »Icrajih nad 20.000 trt. Čez Atlantski Ocean v aeropJanu. — Aviatik SJeckman namerava leteti čez Atlantski Ocean v aeropianu, m sicer s špan-sk$i, tal pri Capo *ie -Gosta. Na ameri-kaiisko cfbrežje, Obi "dospel v 37 urah, razdalje je 4600 idm; oistavii bi se med potjo na Aizurskih atdkm* veto leto. 2." A. Ogns: CT praganatizmu in ^gmatizmib* 3. Dr, UrBruttc&or C? 1;e-oriji in ppaicsL 4. tMaske in tproriH: >. A. OgrisrWairWith!m4n.:.5, 1. Saijovic: Naloge, .akajt,. izabralževaOiniih ikhiibov. 6. M: Slovenska utopija. — Statistika slovenskih telmOsov — Aka*L šdkoisiki krožek v Pragi — Lepa Vida — Dokumenti — Slov. dljaštvo — Piiaško socijalni ve- ; stoik — Kniiževnost in umetnost — ga- : zno — Pregled revij. , ¦ List s- talco viorno opremo in tako raznovrstno vsebino moramo vsem kar najtoplejše priporočati, . posebno ko bo imiela tretja številka, kot" nam je naznanilo upravništvo umetniško prilogo m sicer delo našega priznanega umetnika g. Tratnika: Iz nižin življenja. S tem bb »iOmf.adina« zamašita precejšnjo vrzel v našem časopisu, od ikaterijtne prinaSa (noben drugI umotvorov inaših umetnikov. Zato priporočaimo »Omladino« vsem naJ|o- Pfeie. .. -.^-#- Ta številka nas je uprav pre^nenia.;. Uredništvo je prevzel mr. Aibin Ogris,| ki Je posta'1 .manoma znan po nekaterih svojih predavanjih in razpravah (v »Vedi« I in prejšnjem'letniku »Omladine«), Uprava še je preselita tudi v Prago, tis;ka Qre-gfova tiskarna. Nasilovm list je krasno moderno delo (čegavo?), vsebina pa ifea^-že, da se je ta sprva izključno drjaško-strokovni list raizvil v pravo, resno revij J. . ,Zlasti.2,;.3. m-4. članek.so čisto re-viialnega .značaja, .seznanjajo nas z načeli in smermi novodobnega razvoja v filozofiji, politiki, ekonomiji, z modernimi mi- j sleci. ... . -¦ . . \ \ Se enkrat: Najtopleje priporočamo! • Slovenska žena. — 01a*siio sloveri&Kih žen. Številka 3. Vsebina: 1. Vera V.-: Ženska volilna pravica v Evropi. 2. Fran Miičinski: O mekateriir gosposkih. grehih žbpfer kazenski zakori. 3; Kmetamarija: Romanca. 4. iMara Oregoričeva: Siorn Therapia. 5. A. Debeljakr Pregled glaviirh zastopnic irianicbskega slovstva. 6. Kmetamarija: O mladosti. 7. Polonica Ivanov-na: Vzgojevatlni paberki. 8. Slovansko žensko gibanje. 9. Žensiki poklici! 10. Žehe v javnosti. 11. Ra*zrii paberiki. 12. Insierati. -^- Uredništvo in upravništvo v Spod. Šiški št. 208. Stane na1 leto 8 K, za učiteljice in dijakinje 6 K. ¦"'•' lan Legova mladinska knjižnica, III. zvezek. Jožef Ribičič, Kraljestvo čebet Mladinski spis. Natisnila Učit. Tiskarna v Ljubljani. Stane 80 v, s poštnino 16 v več. Mali oglasi. I»]n^'|ii»ttiMuTitu*'-61"tli. Uo Je oglu •bHtVitill,**' r»«wa »|" T»iko beselo 3 jr 1 n. IiJprljH^lle tMeritmJ« »a trflOTO* Inobrtnlko nikjer ••towrira| tnAitenanl^h trfOTčsv 1» obetnUčo? T.Ootto), JAKOB SULIGOJ, urar '.vRotici, Gosposka cllci 5tw. 25 - priporoča svojo bogato zalogo raz-"novrstnih preci2nili ur ter razne W'j: srebrne in zlato predmete kakpr. 1^ verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči. Posestvo in trgovino se proda- ali mljla> v najem v središču Cerkia. NalniičnojSa pojasnila 'so na rftzpolago pri Tomd SiriiMln, trflODcn v tlobro trgov, naobfhžeti z 6-lelho pi-parn. prakso, perfekl v slovenščini in .nenišoini želi mesto preineniti.;. Blagdhot. dopise pod H. G. 100 na ^Šočb". Sprejme se zmožno, slovenskega, italijanskega in nemškega jezica. Ponudbe je nasloviti na Ivrdko A. Fajt, pekovski mojster 7 Gorici, Gorso št. 2. Varstvena inamfca: „sidro' linimcnt. Capiicl comp. m A nker ?ain-Expe!ler Je poviofl prlposnano kot najboIJSe ireditvo proil prcblajwijn Itd. Za ceno .80 vin., K 1'40 in 2V— se dobi pof Lfraen lekarnah. Pri nakupu tega, takoj priljubljenega domačega zdravila, se je* posluževati le originalnih steklenic v Skatljah 2 našo varstveno znamko „sl» drbn'S ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.' Or.RICMERJEVALElAEKA prt ..riatemloTtt" t Pragi isabethgaBse Štev. 5 nova. OntTpo r>tpolU]«nJ». Kiyiževnost. >Oraladma vati je, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo,večkrat po par požirkih tega vina, Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, ntrijfanjo', sfcat, slaho spanje, kakor• ' tndi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in, hemoroidne bolečine, se. odstranijo z zeliščnim . vinom. Zeliščno \'ino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz' želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, c|citi/icf so po navadi posledico slabe prebave, pomanjtiljive ' krvotvoritve' in btolnea^a' 2)iuUU3l stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, .šo. nervozno oslabljene. in oz.Jovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja prettiembo snovi, - pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga, priznavanja in zahvale Bpričujejo to, . ..... Zeliščno vino se dobi y steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev-: ('oriea, Kbrrain, Gradišče, Komanš,' Aje), : Campblbngo, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červirijan, Ogej, Humičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjšjhr in večjih krajin- Goriško- Gradiščanske v lekarnah. Tudi.razpošiljajo lekarne t Gorici zeligčno vinO po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. ——+ Svari se pred ptoarejaiijem f —^—• Zahtevajte izrecno Httbčpfr Qll*fcte^6 Zeliščno vino. Moje zeliSčino vmo" ni nobeno tajno sredstvo; niejrove sestavine »o: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 10O.O, glicerina .100.0, črno vino 240.0. sok'jertbike L50.0,