Cerkvena nmetelnost. Lepe misli, lepe nazoie (ideale) vtelesiti in vpodobiti tako, da jih človek brž zasledi, spozna, umotvor potem občuduje in se nad njim raduje, srce oblažuje, to je prvi namen slebernej umetelnosti ali umetniji. Tukaj pa velja prvo, da so dotiene misli in nazoii res lepi in torej vredni umetnijskega vtelesenja in vpodobljenja, kar so pa le tedaj, ako so vseskozi resnični in moralični ali pošteni. Laž in budobija, bodi še toliko izvrstao in mično vpodobljena, ne zasluži prišteta biti pravim umotvorom, zlasti če je tako nastavljena, da umetnijski izdelek laž zagovarja iu budobijo menj zaničljivo ali celo občudovanja in posnemanja vredno dela; taki umetnijski izdelki so pohujšljive spake, očiten spomin zakrite spridenosti in vse graje vredna zloraba umetnikovih sicer morebiti najizvrstniših ztnožnostij. Da pa umetnik v to nesrečno stranpotje ne zajde, marveč ostaue na stezi prave umetelnosti, treba mu je nezmotljive voditeljice, kakoršna je sv. katoliška Cerkva in njena vera v Kristnsa, Sina božjega. Sv. katoliška Cerkva je od Boga postavljena in vzdrževana naznaniteljica večnih resnic, nevpogibljiva učiteljica in varhinja večnih postav nravnosti ali morale. Umetnik, ki se nje v teb zadevab trdno drži, ne zgreši nikdar poti prave umetelnosti, mai?eč pride, ako hoče, še le v svetišče najvišje, najbogatejše, najzaslužljivše, najpopolnejše uuaetnije, namreč v prekrasno svetišče cerkvene umetelnosti. Tukaj ga sprejme sv. Cerkva točno tako, kakor ljubeznjiva mati svoje mileno deto, ter mu na izbiro razgrne neizmerno bogate zaklade krščauskih lepih misli, krščanskib nazorov. Prvi je Jezus Kristas, boljši Adam, brezkouečna lepota v zemeljski prikazni, t človeški podobi. Drngi nazor (ideal) je Marija, mati nebeške lepote. Marija kot hčer, žena in mati v nedopovedljivo krasnem zedinjenju deviške nedolžnosti z rnaterinsko častitljivostjo združuje v sebi vso nježnost cveta zraven bogastva najblaženejšega sadfi. Lepa je Marija v skrivnostib svojega bivanja ua zemlji, a neizmerno lepša je pa v svoji nebeški krasoti; za svojim Sinom nevsahljiv vir najveliSastniših nazorov za cerkvene umetnike. Najslavniši nemških pesnikov, velikan Goethe, pravi: Marija je nekaj cel6 novega kot nazor, posebna prikazen, brez nje nimate nobene umetelnosti, neDante-ja, ne Rafael-a, pa neDUrer-ja. Duhoviti de Maistre pa dostavlja: predkrščanska t. j. paganska umetelnost je slutila uazorno lepoto, jo tudi prekrasno vpodobiti um6la, toda krščanska umetelnost zahteva nebeških lepotij in je za njih vtelesenje vstvorila dovolj predpodob; krščanska lepota presega vse druge, krščauski nazori 80 prav nazori vseh nazorov. Po tem takem ni več čuduo, ako rečemo, da je sv. kat. Cerkva, ta skrbna oznaniteljica nebešldh resnic in varhinja nebeškib zakladov, postala tudi najskibniša, najiodovitniša mati in zašiituica krščanske umeteluosti. To se kaže posebno v njenih svetisČih, v hišah božjih nove zaveze, okrog najsvetejsega Zakramenta. Kar človeški am lepega izumiti, umetoiška dlan in pero izrrstnega izdelati in spisati zanjore, to poiabi ona v večjo čast božjega bitja, katero v čudežni skrivnosti sredi vernikov prebiva. Z veseljem sprejema tukaj sv. Cerkva krščanske umetnike in jim daje pravico imenovati se prav cerkvene umetnike, zastopnike prave cerkvene umetelnosti. Ta njej služi, ta njej pripomaga ljudi vabiti k spoznanju večnih resnic, k ljubezni in posnembi krščanskih čednostij, k povzdigi duba k nebeškim mislim in željam, k češčenju in proslavljanju trojedinega večnega Boga. Veličastna je torej naloga od sv. Cerkve nastavljena cerkvenej umetelnosti! Blaženje človeških src, zveličanje duš, oast božja! In če pogledamo v zgodovino cerkvene umetelnosti, brž poizvemo na svoje največje začudenje in veselje, da je cerkvena umetelnost svojo nalogo srečno in z najsijajnišim U8pebom izvrsevala, toda le tam, kder so živeli verni narodi, in tako dolgo, dokler je umetnike navdajalo trdno versko prepričanje, javljajoče se v vsem jihovem mišljenju in delovanju. Verni narodi, verni urnetniki so svet napolnili z cerkvenimi stavbami, da vsakdo pred njinii ostrmi; izdelali in ustvorili so najveličastniše ninotvore v malariji, muziki, petju, pesništvn, kiparstvu, livarstvu, pletenju itd. Toda brž ko je zavladalo brezverstvo, propala je tudi cerkvena umetelnost. Naša slovenska, naša avstrijska domovina nam daje o tej reči dokazov vefi kakor dosti. (Konec pribodnjič.)