Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. y) Statistični opis. Šolska občina Blagovica šteje sledeče všolane vasi in sela: 1. Zgornje Loke, 2. Vošce. 3. Podsmrečje, 4. selo K6rpe, 5. Blagovica, 6. selo Golčaj, 7. selo Goljke, 8. Petelinek*), 9. selo Uranke, 10. Prevoje, 11. selo Trate, 12. Prelesje, 13. Gabrje, 14. selo Jasner, 15. Jelša (Zgornja in Spodnja), 16. selo Srednjik, 17. Zlatenek, 18. selo Hrastovec, 19. Mali Jelnik, 20. Veliki Jelnik in 21. selo ,na Gmajni". Šolska občina v sedanjeni obsegu bila je 1. 1869. uravnana. Po statističnem poročilu c. kr. osredne statistične komisije na Dunaji iz leta 1884. šteje vsa šolska občina 143 hiš in 850 prebivalcev.**) V teku dveh let pa se je mnogo izpreonenilo. Osredna statistična komisija leta 1884. tudi prebivalcev, kateri so tukaj rojeni, a ne bivajo tu, ni vštela! V naslednjem pregledu so omenjene izpremembe razvidne: a> H Ime všolane vasi ali sela Število hiš 1884 Število hiš 1887 št. prebivalcev 1. 1884. moških ženskih vkup 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Gabrje (Jasner)  Blagovica (Golčaj — Goljke) . . . Veliki Jelnik (nna Gmajni") .... Mali Jelnik  Jelša (Srednjik)  Zgornje Loke  Prelesje (Trate)  Prevoje  PodsmreCje (Korpe)  Zlatenek (Hrastovec)  Vošce  Petelinek (Uranke)  Vkup 5 28 11 2 9 18 5 7 19 14 10 15 6 30 7 7 9 17 5 7 21 13 9 14 143 | 145 19 94 38 4 33 45 14 18 38 27 30 39 21 84 37 5 28 52 16 27 58 38 29 56 40 178 75 9 61 97 30 45 96 65 59 95 399 451 850 Leta 1887. pa je šolska občina imela uže 156 hiš in 1002 prisotnih in neprisotnih prebivalcev. Tudi število otrok za šolo godnih in šolo obiskajočih bilo je na tukajšnjej šoli vedno zdatno! Vsakdanjih učencev je v Blagoviško ljudsko šolo od 1. 1869.—1887/8. hodilo 1788, v ponavljalno šolo pa 535, vkup tedaj 2323. Povprek je v teku dvajsetih let v vsakdanjo šolo hodilo 90, v ponavljalno šolo pa 27, vkup tedaj 117 učencev. Najmanj otrok bilo je šolskega leta 1873/4. *) Petelinek prišteva se fari za 1785. 1. (Schumi: nArchiv" 1882/3, zv. I. pag., 201.) **) nSpecialortsrepertorium vou Krain". Pis. Največ otrok je v tekočem šolskem letu; bodoče šolsko leto pa jih bode še več! Do leta 1874—75. prestopilo ni število otrok čez 100. Od leta 1875. sem do sedaj pa jih je bilo vendno čez 100. V teku poslednjih štirih let bilo je za šolo godnih otrok: 1. 1885.: 146, 1. 1886.: 150, 1. 1887.: 158, 1. 1888.: 193; šolo obiskajočih pa: 125, 134, 135 in 143. Blagoviški občani so vzhodnji Gorenjci. Cvrsti, krepki in postavni Gorenjci so. Priprosta noša, katera, žal, da vedno redkeja postaja (pred nekoliko leti nosili so vso obleko iz domačega sukna in platna, osobito v višje ležečih vaseh Gabrje, Prelesje, Vošce, VI. Jelnik itd.), neka dobrohotna prijaznost, miroljubnost in pridnost so lastnosti tega ljudstva. Posebno slednje priča lepo obdelano polje! Tudi nadarjeni so! Skoraj v vseh stanovih nahajamo kakega odličoega Blagovičana. Slovenci so vsi in katoliki. Govore znani gorenjski dialekt: svahk, svab (tudi ,,svaf"), biv, šov, šva, devava, sekava, šova, Uka, Ukovca, ukna, Korat, Koračan, korašk, Planava, gospodina, iblainsk, hvance, hvancati, — mesto: sladek, slab, bil, šel, šla, delala, sekala, šola, Luka, Lukovica, luknja, Kolovrat, Kolovratčan, kolovratsk, Planjava, gospodinja, ljubljansk, flance, (sadike), flancati itd. V višjih vaseb in selih: Gabrje, Jasner, Hrastovec itd. sliši se celo nb" kot ,,fa in ,,d" kot ns". Posebno karakteristično je slednje za Gabrčane (svaf, bof, zof, govof, mesto: slab, bob, zob, golob — in: medves, hus, pos, ras, trs, spomvas, mesto: medved, hud, pod, rad, trd, vzpomlad.) Tudi nadvlada uže štajerski ,,e" ter dela osobito mladini (in s to i učitelju) mnogo preglavice (šterih, pes, nebesih — mesto: štirih, pes, nebesih itd.) Tu pa tam slišiš tudi kako spakedrano nemško besedo; to od tod, ker so Blagovičanje, predno je preko Save žvižgal hlapon, vozarili kot vozniki daleč ,,po svetu" doli v nLahe" in MTirole"! Pravo omiko ponujata Blagovičanom šola in cerkev. Da knjige radi prebirajo, priča število udov družbe sv. Mohora. Vlansko leto bilo je vpisanih 37, letos jih je pa uže 46. Da so nekoliko i narodno probujeni, priča to, da se je 7 Blagovičanov vpisalo v podružnico Cirila in Metoda za Brdski sodni okraj. Poljedelstvo je vir, s katerim Blagovičanje žive sebe in svoje. Zemljišč je 47; posestnikov 92, kajžarjev pa 58. Promet preselil se je z železaico v Savsko dolino! Pred letom 1849., predno je hlapon prek Save žvižgal, bil je tu promet, da malo kje! Državna ali Dunajska cesta, katera se vije skozi črni Graben, bila je glavna prometna žila mej Dunajem in Trstom. Tedaj je bilo v Crnem Grabnu vedno živahno! P6kanje bičev, upitje voznikov — zasoljeno s kako robato — dovtipno hribovsko zabavljico, slišalo se je tu po dolini dan za dnevom. Kjer pa je promet, tam je i živahna kupčija, tam je blagostanje. Mnogo gostiln za voznike in potnike bilo je tu! Pravijo, da se jih je štelo okoli 20. Sedaj pa jih je samo pet, a še te so neznatne. Tujec zajde vanje le tedaj, kadar ga noč prehiti. Tudi šteješ 3 prodajalnice za mešano blago in 4 tobačne prodajalnice. Do leta 1850. zakladal je krčmar ,,Žohar" (še sedaj zove se gostilna nasproti cestnega kamenja 32 km pri nŽoharji") vso dolino z mesom. Mož moral je ta svoj obrt pustiti, kcr se je število kupcev vedno manjšalo. Vozarenje stisnilo je marsikateremu Blagovičanu i dan za dnevom petice v roko, kajti mnogokrat, ko je bil tovor tržaških voznikov pretežak, pomagali so ga vleči čez klanec ,,Ovčak" jiroti Trojanom. Ljudstvo peča in živi se o tem, kar mu mati zemlja daje. Kakih 95 % prebivalcev bavi se z poljedeljstvom. Solnčno stran kinčajo visoko gori do Špilka rodovitDe njive. Pridelujejo pšenico, rež, ječinen, oves, proso in lepo ajdo, poleg tega razno zelenjad. Turšica je v dolini kaj lepa. Najlepšo, najtežjo pšenico pridelajo v najvišje ležečih vaseh Gabrje, Vošce in Mali Jelnik. Senčna stran je slabo obljudena. Zato pa imajo Blagovičanje tu še lepe gozde, osobito v Planjavi. Kupčija z lesom je srednja. Nekedaj pa je tii cvetela! Tudi je bila obrt z lesom za ,,parkete" živahna. Še sedaj leži posestniku Krištofcu omenjenega blaga v vrednosti 2000 gld. doma! Izvozni les reže 6 žag, katere goni Radomlja. Tu pa taro, v hiši kajžarjev, plete se i kita. Goveje živine prirede mnogo. Ako omenira, da rede trije posestniki 80 glav, menda to jasno govori! Z novo vpeljani — lepšimi plemeni se bo i ta kmalu izboljšala. Bog daj! Največ lepša pa vasi sadno drevje in tega ni malo! Solnčna stran izvrstno vpliva na rast plemenitega sadja. Najlepše sadje imajo Mali Jelničanje. V šolski občini Blagovica pridelalo in prodalo se je 1. 1886. — izvaaredna sadna letina — sadja v vrednosti 3000 gld. Poleg sadjarstva cvete prav vrlo tudi čebelarstvo. čebelarjev je kakih 20. - Da se ljudstvo toliko in s takim veseljem peča, iskati je v prvej vrsti uzrok v ugodnej legi in ker se mnogo ajde seje. Veliko zaslugo za razširjevanje čebelarstva zadobil si je pokojni župnik Josip Lombergar. Omenjeni mož bil je sain marljiv bučelar, ter je to stroko priporočal in razširjeval, kjer je le mogel. Omenim naj tudi sledeče: Vzpomladi, ko resje cvete, neso čebelarji po dva do tri panje na Golčaj. Tu se čebele prvikrat pasejo in vesele pomladanskega solnca. Po drugej strani živi se *b% ljudstva z rokodelstvom. Mizarjev je 5, tesarjev 10., črevljarjev 20, krojači 3, kovača 2, kolarji 3, tkalcev 10, zidarjev pa mnogo. Vošce je poznata vas tkalcev, v katero nosijo od vseh strani župnine in sosednih vasi platno in volno tkat. S tem narisal sem nekoliko ljudstvo in njegovo delovanje.