Za poduk in kratek čas. Božična zvezda. (Resnična dogodba.) (Dalje.) Sedaj odpotujem iz domoviae v Hamburg, a mesto cerkve obiskujem gledališče ia stopim dae 15. grudaa aa barko. Sedaj ae začae drugo življeaje ia učeaje. Solace izhaja iz morja in zabaja zopet v morje aazaj. Videl, opazoval ia učil sem se maogo aovega. Necega jutra — bil je čas, ko se jutraaja straža kouča ia se aadomesti a predpoldaasko. 1'okliče me kapitaa, ravao aa krovu puščč amodko, a jaz sem se prijazao oziral po bliščečem morju. Kapitaa me ljubko pozdravi ia povabi, da zvečer pridem k ajemu v kajito, ker maogo se jih bo tamkaj zbralo. ,,Veliko občiastva se bo zbralo? Ali že aaprej veste, da aas sreča katera barka, katera bi aas rada z obiakom razveselila!" Kapitaa odgovori smijoč: ,,Ne motite se, povabljeai ste k slavaoati." ,,Prevzamem, le povedite mi uro, kedaj aaj pridem." ,,Ob 7 uri zvečer!'1 ,,Nataačao takrat pridem ia radovedea sem, kakoŠBJe aove obraze bodem videl aa srediai atlauskega ocejaaa." Kapitaa: rNe boste videli drugih obrazov . . . a vam ae pride v glavo, da daaes pišemo 24. grudea? A vidim, da pišete — daevaik!" ,,Sv. aoč?" Sem klical izaeaadjea, ia takoj uganil, zakaj me je kapitaa poklical ia povabil v kajito." ,,Da sv. aoč, sv. Božičai večer, a veadar upam, da bodemo z veseljem ga prazuovali. Tako točao ob 7. uri. Dan je miaol kakor uavadao drugi daevi aa barki. Pride večer. Solace ae utopi, kakor ogajeaa, rudeeožareča kroglja v morje .... Tema je. Sedaj se užge aa tisoce ia tisoče zvezdic na visokem ia lepem aebu, da sv. piamo ozBanjujejo s avojo lučjo: ,,Slava Bogu na višavi." . . . Prišlaje aedma ura. Takoj smo vai v kajiti ia začudeai pogledujemo — mizo, aa kateri je siala piramida, čije četiri šibke so bile ovite z lepimi papirtki ia umetairai cvetlicami. Na majhaib avetilaicab iz svile (drota) so bile natakueae aa šibkab goreče svečice; aa okolo pa razao ovočje, katero je kapitaa v Hamburgu s seboj vzel, okolo piramide po mizi so pa ležali majhai darovi. Na koaci velike kajite je bila pripravljeaa miza po receptu: ,,Veliko ruma — a, roalo vode . . . Kapitaa je do vrha aalival kupice. Potem je dejal z velikim aaglaaom: ,,Izrečem Bam v sv. noči v moji kajiti: živeli! Moraar, ki ima plavajoč av. večer ae najde prilike ali prazuik — prazaovati. Ali jedaa urica se že odatraui. To uro ai v to porabite, da opazujete lučice aa aašem Božičaem drevescu; ia pri tem mislite aa lučice, ki sedaj v domoviai gorijo v zeleaem jelčji; ia ki so se aekdaj od aašib stariaev za nas v veselje užigale. Vsak se aaj spreobrae ia obljubi v sv. aoči poboljšaaje. Toraj — veseli Božičai večer! Sedaj smo trčili s kupicami ia bili prav vesele volje. Ko aam je rum prišel v glavo, je jedea kapitana poprosil, ali bi smeli zapeti kako pobožao pesem. Z veseljem je dovolil. Ia takoj je odmevala po obširai kajiti prekrasaa Božičaica. Prelepa pesem o božičaem veselji ia rešitvi človeških duš po Jezušku, pevaaa aa atlaaskeai ocejaau, — o, kako je ala k mojemu srcu iu vzbujala spomia za spomiaom 1 Božičaa drevesa otroških let mi bliščijo pred očmi. — Vidim osamelega očeta ia 8estrico, klečim v duhu pred grobom materaim! — — — (Dalje prib ) Smešnica 6. V eaem vagoau ste sešli dve prijateljici mladih let, več let pa se aiste bili videli. Eaa se je bila v tem ožeaila ter je postala debela krčmarica, druga pa je ostala samica. Delj časa ste ae torej gledali, ae da bi ai pokazali, da ate stari zaaaki. Še le, ko postaae vlak ter krčmarica izatopi, obrae se k samici: ,,Ali aiste Vi Sedlarjeva?" — ,,Sem", kimae samica. ,,Oj", poalavlja ae aa to krčma rica, roj, Sedlarjevo dekle pa je bilo kedaj bolj mlado". nTudi kromarica", odslovi ji oaa v vagoau, ,,tudi krčmarica Bi bila svoje dui aič — ni bila tako debela."