<"«-< VESTNIK S OKRAJA OPER LETNIK VI KOPER — 10. FEBRUARJA 1961 ST. 2 V S E B ! N A Objave Okrajnega ljudskega odbora 23 Odredba o določitvi stroškov prometa na drobno za prodajo petroleja za razsvetljavo 24 Odredba o določitvi stroškov prometa na drobno za prodajo šoli 23 Odredba o določitvi stroškov prometa na drobno za prodajo otrobov Objave občinskih ljudskih odborov Občina Koper 26 Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Koper za čas od 1. januarja do 31. marca 1961 27 Odlok o racionalnem projektiranju in izvajanju stanovanjske izgradnje na območju občine 28 Odlok o dopolnitvi tarife občinskega pro-, metnega davka 29 Odlok o določitvi dimnikarskega okoliša in o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve 30 Odlok o spremembah odloka o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Koper 31 Sklep o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih organov in zavodov 32 Odločba o ustanovitvi Komunalne banke v Kopru 33 Odločba o ustanovitvi komunalnega podjetja "Komunalni servis« Koper 34 Odločba o prenehanju Zavoda komunalne dejavnosti Koper 35 Odločba o potrditvi spojitve podjetij "Trgovski dom« Koper in "Slavicam Koper v novo podjetje pod firmo "Omnia« Koper 36 Odločba o potrditvi spojitve kmetijskih zadrug Bertoki-Ankaran, Pobegi-Cežarji in Črni kal-GraČišče v novo kmetijsko zadrugo Bertoki Občina Piran , 37 Odredba o določitvi tarife za osemenjevanje goved na območju občine Občina Postojna 38 Odločba o ustanovitvi Komunalne banke Postojna Izvolitve, razrešitve in imenovanja ObLO Koper Objave Okrajnega 23 Na podlagi drugega odstavka 2. točke odloka o naj višjih cenah za petrolej za razsvetljavo (Uradni list FLRJ Št. 15/57) je Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper na seji 27. decembra 1960 izdal ODREDBO O DOLOČITVI STROŠKOV PROMETA NA DROBNO ZA PRODAJO PETROLEJA ZA RAZSVETLJAVO 1. Stroški prometa na drobno za prodajo petroleja za razsvetljavo se določijo do 15 dinarjev za I kg na nabavno ceno fco skladišče podjetja. 2. Ta odredba začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St: 04-36-4/1-61 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, 1. r. Predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Vinko Žnidarčič, ! r 24 Na podlagi drugega odstavka 2. točke odloku o prodajnih cenah za sol (Uradni list FLRJ št. 43/55 in 53/55) je Svet za blagovni promet, turizem in jjudskega odbora gostinstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper na seji 27. decembra 1960 izdal ODREDBO O DOLOČITVI STROŠKOV PROMETA NA DROBNO ZA PRODAJO SOLI 1. Stroški prometa na drobno za prodajo soli, iz-vzemši za drobno mleto namizno kuhinjsko sol, za katero se oblikuje prodajna cena prosto, se določijo do 5 dinarjev za 1 kg na nabavno ceno fco poslovalnica. 2. Ta odredba začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št: 04-36-6/1-61 Koper, 27. decembra 1960 . ^ Predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, 1 r. Predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Vinko Žnidarčič, 1. r 25 Na podlagi drugega odstavka 3. točke odloka o najvišjih prodajnih cenah za krmila industrijskega izvora (Uradni list FLRJ it. 15/58) je Svet za blu- Stran 18 * URADNI VESTNIK. St. 2 — 10. februarja 1981 govni promet, turizem in gostinstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper na seji 27, decembra i960 izdal ODREDBO O DOLOČITVI STROŠKOV PROMETA NA DROBNO ZA PRODAJO OTROBOV 1. Stroški prometa na drobno za prodajo otrobov se določijo do 3 dinarjev za 1 kg otrobov na nabavno ceno fco poslovalnica. 2. Ta odredba začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St: 04-36-5/1-6 1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, 1. r. Predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Vinko Žnidarčič, 1. r. Objave občinskih iiudshih odborov OBČINA KOPER 26 Na podlagi 49., 77. in 96. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in 26. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega 2bora in na seji zbora proizvajalcev 27. decembra 1960 sprejel ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE KOPER ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1961 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1961, se bodo proračunske potrebe občine Koper začasno finansirale na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov in v mejah proračuna občine Koper za leto 1960. 2. člen Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odioka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Koper za leto 1961. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame Občinski ljudski odbor Ko-per posojilo za kritje proračunskih izdatkov, vendar le do višine 20 "/o proračunskih izdatkov v letu 1960. 4. Člen Ta odiok velja od 1. januarja 1961 dalje. St: 01/5-31-115/1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1 r. 27 Na podlagi I. in 6. čiena uredbe o posebnih pc gojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravni ° <3ruzbenem nadzorstvu nad to gradnj L 13/58) ^ gg Mena statuta ob ^ Je Občinski ljudski odbor Koper na se 27. d^r.^S "" """S P'"'''"!'.*.' ODLOK O RACIONALNEM PROJEKTIRANJU !w TWA 'ANJU STANOVANJSKE cSS^A JU OBČINE KOPER I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen sredstev ali z udeležbo družbeni! - lahko zidajo stanovanjski objekti ir opremljajo stanovanja na območju občine Rone. pod pMoji, j,„ 4.,.,, K°P"' II. ZAZIDALNI ELEMENTI STANOVANJSKE GRADNJE 2. člen Osnove za izdelavo zazidalnega načrta stanovanjskega objekta ali celotnega kompleksa tvori odobreni urbanistični program in ureditveni načrt, katerega mora projektant zazidalnega načrta vsestransko upoštevati ter pri tem poiskati vse možnosti najekonomičnejše rešitve dane naloge. 3. člen Za vsak stanovanjski objekt, kakor tudi za gradnjo stanovanjskega kompleksa je izdelati zazidalni načrt. Zazidalni načrt mora vsebovati zlasti naslednje elemente: 1. točno mesto gradnje z vrisanimi in opisanimi odmiki od sosednjih gradbenih in komunikacijskih objektov in naprav, 2. način izvedbe vseh potrebnih priključkov na komunalne naprave in objekte (vodovod, kanalizacija, električno omrežje, dovozne in dohodne poti itd.) z vsemi potrebnimi podatki za priključke, 3. podane morajo biti vse višine objekta, terena in priključkov s podolžnim in prečnim profilom objekta, 1 emAinjan invrajo z zaziuai- mm načrtom biti izdelani tudi vsi načrti vseh ko-in komunikacijskih objektov z vsemi podolžnimi in prečnimi profili naprav, 5. ureditev neposredne okolice objekta oziroma zazidalnega kompleksa, 6. ureditev otroških igrišč in dohodov otrok na igrišče s pogojem, da ne prečkajo voznih cest, . ?* Priključki na javne csete ter ureditev par- Prostorov za avtomobile, motorje, dvokolesa, otroške vozičke ter prostore za gradnjo garaž, naprav za čiščenje na prostem ter naprav za zunanje sušenje perila, ^ Ji' Pri kompleksnih stanovanjskih gradnjah mo-ra zazidalni načrt rešiti tudi vse ostale kulturne ^P^rske, trgovske in druge komu-na^ljf za redno življenje in razvoj upoštevati racionalnost se^Sdeli v siutdn '** ureditev neposredne okolice, se izaela v skladu z zazidalnim načrtom. 4. Člen «one.ntrir.nM, gr.dbJS ^ ^ ^tn., pritMn. Si """ Št. 2 — 10. februarja 1961 'URADNI VESTNIK. Stran 18 Gradnja individualnih stanovanjskih hiš je dovoljena samo v okviru, ki ga določa urbanistični program in ureditveni načrt, vendar pod pogojem, da se za tako gradnjo dovoli največ uporaba 400 uf zemljišča in da graditelj v celoti nosi stroške za izgradnjo vseh komunalnih objektov za to vrsto gradnje. 5. člen Na koncentriranih gradbiščih stanovanjske gradnje je proučiti problem ogrevanja stanovanj s centralno kurjavo iz skupne toplarne. Kolikor je ekonomsko utemeljena taka investicija in toplarna z investicijskim programom, se le-ta lahko izvede. 6. člen Zaizidalni načrt, kakor tudi glavni projekti stanovanjskih objektov morajo zagotoviti realizacijo gostote prebivalstva na hektar, kot to zahteva urbanistični program. 7. člen Pri racionalnem projektiranju stanovanjske gradnje mora projektant upoštevati dovoljeno razmerje neto površine nasproti bruto površini stanovanjske hiše, ki se lahko giblje do 1 :1,80. V neto površino se računa čista površina koristnih stanovanjskih in pomožnih prostorov ter ostalih pritiklin, pri čemer se v neto površino upošteva tudi debelina sten do 12 cm. V bruto površini so zajete površine vseh etaž z zunanjimi merami, poleg tega se podkleten del objekta z običajnim temeljenjem računa kot cela etaža. Pri ravni strehi se celotna površina upošteva s faktorjem 0,30 .Za normalne temelje, če objekt ni podkleten ali ima kletno stanovanje, se celotna površina temeljev upošteva s faktorjem 0,40. Pri strehah z leseno konstrukcijo pa se celotna površina upošteva s faktorjem 0,50, v kolikor podstrešje ni posebej obdelano in koriščeno. Za odstopanje od gornjih merit bruto površine služijo tozadevni tehnični predpisi (PTP). Balkoni in lože so vključene v neto površino stanovanj. Za lože se vračuna 50% bruto površine za neto, pri balkonih pa 30%. 8. Člen Za stanovanjske objekte, kjer so predvidena stanovanja za več kot 5-članSke družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih stanovanj s strukturo družin, katerim so taka stanovanja namenjena in mora dati za take objekte poseben pristanek pristojni svet. 9. člen Stanovanje se smatra kot prenaseljeno, če odpadeta več kot 2 družinska člana na stanovanjski prostor, pri čemer bivalna kuhinja in stranski prostori niso upoštevani. 10. člen Za družino se štejejo roditelji z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjska pomočnica. Za odrasle osebe ,se štejejo tudi otroci nad 6 let starosti, katerim glede na te predpise pripada normalno ležišče. III. STANDARDNO STANOVANJE 11. člen Standardno stanovanje mora zagotoviti stanovalcem osnovne higiensko-tehnične pogoje, ki so pogojeni tudi z ekonomskimi možnostmi stanovalcev. Po velikosti in namembnosti razlikujemo naslednje vrste stanovanj: Vrsta stanovanja Sanitarne naprave Cista površina stanovanja umivalnik v sobi sanitarije — skupno 14 — 16 m- (12/1) WC + umivalnik 17 — 28 m" (14) WC + tuš + umivalnik 21 — 28 m* (17) WC + tuš + umivalnik 28 — 37 m- (22) WC + tuš + umivalnik 36 — 42 m^ (32) WC + umivalnik + kopalna kad 42 — 50 m^ (34) WC + umivalnik + kopalna kad 50 — 60 m^ (40) WC + umivalnik + kopalna kad 55 — 68 m- (45) WC + umivalnik + kopalna kad 60 — 75 m- (48) dopustna ločena namestitev WC 65 — 80 m- (52) WG ločeno od konalnice 75 — 95 m- 1 samska soba 2. samska soba 3. garsoniera z laboratorijsko kuhinjo 4. enosobno stanovanje s kuhinjo 5. dvosobno stanovanje s kuhinjsko nišo 6. dvosobno stanovanje — kuhinja 7. dvosobno stanovanje s kabinetom in kuhinjo 8. trisobno stanovanje s kuhinjo 9. dvosobno stanovanje 4- 2 kabineta + kuhinja 10. trisobno stanovanje + kabinet + kuhinja 11. štirisobno stanovanje + kuhinja Številke v oklepaju predstavljajo minimalno koristno površino prostorov — kuhinje, dnevnega prostora in spalnic brez ostalih pritiklin. OPIS PROSTOROV IN NJIHOVA MINIMALNA CISTA POVRŠINA 12. člen KUHINJA: Glede na potrebe bivalnih prostorov in stanovanj lahko projekti upoštevajo naslednje vrste kuhinj: 1. Laboratorijsko kuhinjo, ki se uporablja le za garsoniere oziroma manjša stanovanja. Laboratorijska kuhinja je del opreme stanovanja in ni vgrajena v poseben prostor ter se uporablja samo za manjšo pripravo jedil. 2. Kuhinjska niša je poseben prostor, ki je povezan normalno z dnevnim prostorom. Uporablja se le za manjša stanovanja ter se njena velikost giblje do 4 m-. Oprema kuhinjske niše mora biti vgrajena po vzorcu sodobne opremljenosti kuhinj. Priporoča se, da je kuhinjska niša direktno osvetljena, v vsakem primeru pa mora imeti lastno ventilacijo. 3. Delovna kuhinja ima do 6m^ čiste površine ter mora biti dana možnost vgraditve tipiziranih elementov kuhinjske opreme. Delovna kuhinja mora imeti direktno osvetljavo in ventilacijo ter vse potrebne priključke za električni štedilnik ali plinsko napravo ter hladilnik. Dostop v delovno kuhinjo mora biti direkten iz predprostora stanovanja. 4. Delovna kuhinja z jedilnim kotom ima do 10 rrr, od tega mora biti predviden prostor za jedilni kot v velikosti vsaj 4 m4 Ostalo velja kakor pod točko 3 za delovno kuhinjo. Stran 20 URADNI VESTNIK St. 2 — 10. februarja !M1 5. V sklopu kuhinje ali v njeni neposredni bližini mora biti zagotovljen minimalni prostor 0,40 niza shranjevanje živil. Prostor mora biti ventiliram 13. člen DNEVNA SOBA: Dnevna soba služi predvsem za dnevno življenje in delo vseh članov družine, je osrednji prostor za življenje družine ter mora zato imeti minimalno 16 m* s pogojem, da je najkrajša stranica dnevne sobe 3,60 m. Glede na poseben! namen dnevne sobe se dopušča večje svetlobne in zasteMene površine od običajnih. Kolikor ima stanovanje balkon, je priporočljivo, da je izhod na balkon iz dnevnega prostora. Pri večji družini lahko predvsem pri stanovanju, ki ima poseben jedilni kot, služi ta soba tudi kot spalni prostor. Dohod v dnevni prostor mora biti neposredno iz predprostora. 14. člen SPALNI PROSTORI: Spalnice služijo izključno počitku stanovalcev, zato so potrebne minimalne površine, in sicer: 13. člen BALKONI: Praviloma se balkoni grade pri dvo ali večsobnih stanovanjih ob pogoju, da se površina balkona vključi v celotno dovoljeno stanovanjsko površino. Obdelava balkonov mora biti cenena tako po konstrukciji kakor po izvedbi oblog. Obloge Iz umetnega in naravnega kamna niso dovoljene. OSTALI SKUPNI IN POMOŽNI PROSTORI 19. člen STANOVANJE OSKRBNIKA STANOVANJSKIH HIŠ: Zaradi rednega vzdrževanja skupnih in pomožnih prostorov se mora predvideti najmanj na vsakih 50 stanovanj tudi stanovanje za oskrbnika. Oskrbnik mora imeti vsaj dvosobno stanovanje. 20. člen DELAVNICA ZA HIŠNA POPRAVILA: Enako kot stanovanje oskrbnika je'zagotoviti najmanj na 50 stanovanj tudi prostor za delavnico v velikosti 6nr? z vsem najnujnejšim orodjem za manjša popravila in vzdrževanje hišnih naprav in instalacij. za spalnico staršev 12 m= za spalnico za 2 osebi 10 m* za spalnico za 1 osebo 6 m* Pri projektiranju spalnih prostorov se priporoča možnost namestitve opreme — postelj vsaj v 2 različnih legah. Okno mora biti v vsakem primeru direktno dostopno. Načrti naj predvidijo možnost vgraditve garderobnih omar. 21. Men DRUŽABNI PROSTORI: Z glavnim načrtom se mora predvideti prostore z majhnimi pritiklinami za redno delo hišnih svetov ter drugih organov stanovanjskih skupnostih in podobno. V vsakem primeru pa je potrebno na vsakih 20 stanovanj zagotoviti prostor za splošne potrebe v velikosti 16 do 20 (za varstvo otrok, seje hišnega sveta in podobno). 15. člen * SANITARIJE: Praviloma se vse sanitarije združujejo v skupnem prostoru, in to: WC, umivalnik in tuš ali kopalna kad, glede na vrsto stanovanj. Tuš se obvezno montira v samskih blokih in garsomerah ter enosobnih atsnovanjih. V večsobnih stanovanjih pa se postavlja kopalna kad. Pri več kot trisobnem stanovanju se obvezno loči WC od kopalnice z umivalnikom. Minimalne površine prostorov znašajo: tuš, umivalnik, WC 2 m' WC, umivalnik, kopalna kad 3,40 m* 1,10 m' kopalna kad in umivalnik 2,60 m^ Pri več kot dvosobnem stanovanju je pri opremi kopalnice predvideti namestitev in priključek pralnega stroja. 16. člen GARDEROBA: Zaželjeno je, da ima vsako dvo-in večsobno stanovanje poseben prostor za shrambo oblačil in ostalih domačih rekvizitov, predvsem zaradi minimalnih površin ostalih prostorov. Prostor, namenjen garderobi, mora biti ventiiiran ni pa potrebna direktna osvetlitev. V tem prostoru se namesti polico iz mehkega lesa ter potrebni držaji povsem enostavne izvedbe. Minimalna širina garderobnega prostora z enostransko namestitvijo gar-derobe je 1,20 m, pri dvojni vrsti garderobe pa i,B(Jm. Vsako stanovanje mora imeti vsaj lm vgrajene omare, garderobnega prostora ali prosto-stoječih omar na predvideno spalno mesto. 17. člen PREDPROSTOR: Vsako stanovanje mora imeti predprostor, ki je minimalno dimenzioniran, vendar tako, da služi svojemu namenu in nudi možnost neposrednega dostopa k čimvečjemu številu stanovanjskih prostorov. Neposredni dostop iz predprostora morajo imeti predvsem: sanitarije, dnevni prostor m kuhinja. Predprostor mora imeti določeno mesto dnevno odlaganje vrhnjih oblačil. Predprostor i ra imeti vsaj posredno osvetlitev. 22. člen STOPNIŠČE: Vhodne veže pri stanovanjskih objektih morajo biti skromno dimenzionirane ter neposredno povezane s hišnim vhodom. Stopnišče, grajeno na zunanjem zidu objekta, mera biti direktno osvetljeno. Dopušča se možnost gradnje notranjega stopnišča v sredini objekta, ki pa mora biti pravilno ventilirano ter vsaj posredno osvetljeno. Praviloma se uporablja za stopnice montažne elemente in konstrukcije enostavne cenene izvedbe. Stopniščne ograje morajo biti vame, preproste izvedbe, z možnostjo enostavne montaže. 23. Člen KLETNI PROSTORI: Vsako stanovanje mora imeti minimalen kletni prostor za kurjavo, ozimnico in ropotarnico. Minimalna površina kletnega prostora znaša za garsoniero ali enosobno stanovanje 2 m*. Za vsako nadaljnjo sobo se doda še 1 m*. Pri stavbah s centralno kurjavo se gornji normativ zmanjša za 50 "/o. cien KOLESARNICA: Vsak stanovanjski objekt mora imeti v kletnih prostorih mesto za dvokolesa in mopede. Računati je s površino za 2 kolesi in 1 moped na 2 stanovanja. BRALNICA: Pralnico mora imeti vsak stano-vanjsk: objekt, ki ima več kot 8 stanovanj. S-malna površina za prainico znaša 6 m'. Mehanizi-sSpnost "° "Silira stanovanjska Zaradi posebnih klimatskih območju ni potrebno predvideti prostorov za sušenje perila. pogojev na našem posebnih zaprtih 26. člen OSTALO: Praviloma n e stanovanjske namene ne gradi. se prostorov in lokalov za v stanovanjskih objektih ant . ^ motoma vozila se praviloma grade kot samostojni objekti izven stanovanjsiSh^mdb At 2 — 10. februarja 1961 .URADNI VESTNIK. Stran 21 V neposredni bližini stanovanjskega objekta morajo biti rezervirani potrebni parkirni prostori za motorna vozila, da se ne ovira cestni promet. Pri projektiranju parkirnih prostorov je predvideti osebni avtomobil in 2 motorni kolesi na 3 stanovanja. IV. DOLOČENI ELEMENTI IN KONSTUKCIJE EKONOMSKE STANOVANJSKE GRADNJE 27. člen Pri stanovanjski gradnji so praviloma dopustni vsi sistemi in konstrukcije, ki zagotavljajo minimalne higiensko-tehnične potrebe in stabilnost konstrukcije, zvočno in toplotno izolacijo in požarno varnost objekta. Ekonomska primerjalna analiza mora pri uvedbi novih in nepreizkušenih sistemov gradnje dokazati nižjo ali enako ceno gradnje napram običajnim sistemom, hkrati pa zagotoviti isto oziroma kvalitetnejšo in hitrejšo izvedbo objekta. Prednost pri gradnji se daje predvsem tistim sistemom, ki uveljavijo uvedbo tipiziranih in stan-damih elementov in uvedbo polmontažne gradnje. 28. člen Minimalna čista višina stanovanjskih prostorov znaša 2,50 m s tem, da je fiksno določena konstruktivna višina etaže, in sicer 2,80 m (uporaba stopnic višine 12,5 cm). Minimalna čista višina kletnih in drugih pomožnih prostorov v kleti ali na podstrešju znaša 2,15 m s tem, da je fiksno določena konstruktivna višina 2,45 m. 29. člen STOPNIŠČA: Stopnišča morajo biti enostavne in cenene izvedbe ter montažna. Cista štirina stop-niščnih ram pri enodružinskih hišah sme znašati 0,90 m. Višina posamezne stopnice znaša 17,5 cm ter globina 29 cm. Stopniščna ograja mora biti varna, preproste izvedbe, z možnostjo enostavne in cenene montaže. Damestitev dvigala je obvezna pri stanovanjskih objektih z več kot 5 etažami. 30. člen Izvedba strešne konstrukcije zavisi od zahtev urbanističnih elementov. V primeru ravne strešne konstrukcije je dovoljena naj cenejša izvedba ter se ne dopušča pohodnih površin, izvršenih iz brušenih plošč ali umetnega kamna, temveč iz betonskih plošč. Pri enostavni strešni konstrukciji je izbrati izvedbo, ki zagotavlja ekonomsko uporabo lesa oziroma drugo vrsto materiala. 31. člen VRATA: Notranja vrata stanovanja morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijsko serijske proizvodnje in z industrijskim popleskom v skladu z veljavnimi standardi. V principu se lahko za vsako stanovanje uporablja 3 posamezne vrste vrat in sicer vhodna v stanovanje, vrata za bivalne prostore in vrata za stranske prostore. Kjer to zahtevajo posebni pogoji, se v vratih lahko izdela zasteklitev. Za ostale stranske in pomožne prostore v kleti in drugod se uporabljajo vrata iste vrste, glede na potrebe posameznega prostora, vendar so v teh primerih brez lakiranja in v temnejših tonih. Vhodna stopniščna vrata se izdelajo po posebnih načrtih, kjer se mora sicer upoštevati ekonomičnost detajlov pri izvedbi, vendar se vrata lahko izdelujejo iz trdega lesa. 32. člen OKNA: Projektant mora pri projektiranju oken predvideti čim manjše število različnih vrat in velikosti oken v okviru predpisov jugoslovanskega standarda. Vsa okna v stanovanju morajo biti dvojna oziroma vezana z dvojno zasteklitvijo. Enojna zasteklitev se dovoljuje samo na stopniščih ter v kletnih in pomožnih prostorih. Minimalna zasteklena površina oken v odnosu na stanovanjsko površino znaša '/to uporabne površine, a maksimalna, ki se uporablja samo v enem prostoru stanovanja, sme znašati največ do */e površine prostora. Za zasteklitev se uporablja predvsem 2 mm steklo. V utemeljenih razlogih, upoštevajoč vrsto in izvedbo okenske konstrunkcije, pa se dovoljuje tudi 3 mm steklo. Uporaba dražjega materiala ali večje debeline stekla mora biti utemeljena z manjšo porabo drugega materiala, tako da je cena enega ali drugega enaka. Priporoča se montaža drvenih ali platnenih zaves. Eslinger rolete ali lesena polkna so dovoljena, upoštevajoč pri tem tudi ekonomski račun, v nobenem primeru pa ne za stranske in pomožne prostore. Okenske police so lahko izdelane iz pločevine ali iz montažnih betonskih elementov z zaribano površino (umetni kamen ni dovoljen). 33. člen TLAKI V STANOVANJU: V vsakem stanovanju se nameščajo tlaki, ki glede na funkcijo in ekonomičnost vzdrževanja najbolje ustrezajo svojemu namenu. Praviloma se uporabljajo v posameznih prostorih naslednji tlaki: 1. v bivalnih in spalnih prostorih se nameščajo topli tlaki (navadni in lamelasti parket, linolej ali podobno), 2. v kuhinjah se namešča leseni pod iz mehkega lesa, oziroma tlak iz umetnih materialov, 3. v predprostorih se namešča topli ali poltopli tlak (parket, linolej itd.), 4. v sanitarijah se namešča hladni tlak, to je umetni kamen — terazzo, keramične ploščice in podoben vodotesni tlak, 5. na stopniščih in v vežah se postavlja tlak iz umetnega kamna-terazzo, 6. na balkonih se izvede tlak tako, da se nosilna plošča površinsko obdela še v teku betoniranja, 7. v vseh ostalih kletnih in pomožnih prostorih se izvede betonski tlak z zaribano površino. Odstopanje od gornjih načel je možno le v primerih, ko gre za nove materiale, ki dosegajo iste toplotne in funkcionalne namene pri isti ali nižji enotni ceni. 34. člen OBLOGE STEN: Posebne obloge sten v stanovanjih, kakor tudii v stopniščih in ostalih stanovanjskih prostorih, niso dovoljene. Izjeme tvorijo obloge v prostorih in na mestih, kjer so nameščeni vodovodni izlivi. V sanitarnih prostorih ter v kuhinjah pri delovnih mestih in vodovodnih izpustih se mora izvršiti vsaj oljnati oplesk ali obdelati površino sten z materialom, ki je enakovreden po kvaliteti in ceni oljnatemu oplesku. V pralnici se izvrši zalikan cementni omet brez drugih obdelav. 35. člen OGREVANJE: Vsako stanovanje mora imeti možnost ogrevanja v zimskem času vsaj enega prostora. V dnevnem prostoru mora biti omogočeno redno ogrevanje, dana pa mora biti možnost za priključitev in ogrevanje tudi ostalih prostorov, od tega vsaj enega spalnega prostora. Kjer ni utemeljena namestitev centralne kurjave, je potrebno namestiti odgovarjajoče število dimnikov in zagotoviti možnost priključitve lončenih ali emajliranih železnih peči. Stran 22 URADNI VESTNIK Št. 2 — 10. februarja 1961 Projektirati ogrevanje izključno z električno energijo ni dovoljeno. Dopušča se možnost namestitve drugih sistemov ogrevanja (plin, olje itd.), kolikor to opravičujejo ekonomski razlogi. V delovnih kuhinjah se mora predvideti kombiniran štedilnik, in sicer na drva ter elektriko ali plin itd. Priporoča se, da ima kopalnica in kuhinja stalno toplo ali mrzlo vodo ter je to upoštevati pri namestitvi prostorov in instalacij. 36. člen ELEKTRIČNE INSTALACIJE: Dvižni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci pa so lahko skupni za celo etažo ali ločeni po posameznih stanovanjih s priključkom na stopnišče. Električne instalacije se lahko vgrade v konstrukcijo objekta (vbetoniranje cevi na železobe-tonskih stropnih konstrukcijah ali v stene), uporabi pa se lahko tudi vode iz plastičnih mas v ometih. Za vse napajalne, dovodne in razvodne vode se morajo pustiti v konstrukcijah rege, da se ne vrši naknadno izsekavanje, za ostale razvode pa se priporoča izvedba instalacij v kabelski izvedbi iz plastične mase v ometih. Priporoča se pri vseh stanovanjskih gradnjah enofazni sistem napajanja stanovanj, kar vpliva na ceno gradnje. Vsako stanovanje mora imeti možnost priključkov telefona, radioaparatov in televizorjev s potrebno ozemljitvijo, da se tako prepreči naknadno sekanje reg. Naknadno se izdelajo na stroške interesenta samo končni priključki. Vsak stanovanjski objekt mora imeti tudi stre-lovodno napravo. 37. člen VODOVODNE INSTALACIJE: Vodovodne instalacije morajo biti čimbolj združene v skupnem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje lahko pride en navpični dovod in odvod oziroma na dve stanovanji največ trije dovodi in odvodi vodovodne instalacije. Vse vodovodne instalacije in hišna kanalizacija se vodijo v notranjih zidovih in le izjemoma v zunanjih zidovih, za kar pa je potrebno zagotoviti posebno izolacijo instalacij. Priporoča se vgrajevanje vodovodnih instalacij ter odvodnih naprav med samo gradnjo v konstrukcijo objekta (vbetoniranje instalacij). Naknadno izsekavanje reg za instalacije se dovoljuje samo za interne razvode v stanovanju na predelnih stenah, kjer ni mogoče predhodno postaviti napeljave. Za odpadne vode se dovoljuje uporaba izdelkov iz plastičnih mas, salonita in le v izjemnih primerih iz litoželeznih cevi odgovarjajočih profilov. 38. člen OSTALE NAPRAVE: Zbiranje smeti in odpadkov mora biti koncentrirano na enem mestu v hiši, ki je lahko dostopno za odvoz. Te naprave morajo biti v sami hiši ali izven nje na posebno določenem izoliranem mestu. Nedopustno je zbiranje smeti in odpadkov na stopnišču ali veži na način, da je vsakomur dostopno. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti in odpadkov so dopustni pri stanovanjskih objektih s 3 ali več nadstropji pod pogojem, da je zagotovljeno pravilno funkcioniranje. Vsak stanovanjski objekt mora imeti en sam dostop za dovoz in vmetavanje kuriva. Dostop v pomožne prostore za shranjevanje otroških vozičkov, koles in mopedov mora biti posebej izdelan pri 20 ali več stanovanjskih objektih, sicer pa mora stopnišče za klet predvideti posebno rampo za uvoz in izvoz teh sredstev. 39. člen IZOLACIJE: Vsako stanovanje, kakor tudi stanovanjski objekt kot celota, mora imeti minimal- no termično, zvočno izolacijo in izolacijo proti vlagi, kot to zahtevajo obstoječi tehnični predpisi. Izvedba izolacije je dopustna iz vseh vrst materiala, ki tako po tehnični, kakor ekonomski strani zagotavljajo kvalitetno izvedbo dela. V. KONČNE DOLOČBE 40. člen Projektant je dolžan, da pri projektiranju upošteva določbe tega odloka in drugih predpisov ter se ravna po tehničnih izsledkih stroke. 41. člen Odstopanje od tega odloka je dovoljeno samo v izjemnih primerih s predhodnim soglasjem obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Koper. 42. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. St:01/5-39-3/1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1. r. Na podlagi enajstega odstavka II. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59, 28/59 in 9/60) in 26. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. decembra 1960 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI TARIFE OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA V OBČINI KOPER 1. člen V delu D tarife občinskega prometnega davka v občini Koper (Uradni vestnik okraja Koper št. 4 in 12/60) se doda nova, tretja tarifna številka, ki se glasi: »3. Od proizvodnje naravnega vina 10 dinarjev Opomba: 1. Davčna osnova je en liter. 2. Davek po tej tarifni številki ne plačajo proizvajalci, ki pridelujejo naravno vino iz lastnih (doma pridelanih) surovin.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se tudi za pridelek naravnega vina letnika 1960. Št: 01/5-32-123/1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1. r. 29 Na podlagi 4. in 9. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21/50) v zvezi z 42. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) ter 31. člena statuta občine Koper je Občinskih ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora 27. decembra 1960 sprejel L.O K DIMNIKARSKEGA OKOLIŠA IN O NAJ VIŠJIH TARIFAH ZA DIMNIKARSKE STORITVE V OBČINI KOPER 1. člen Območje občine Koper tvori okoliš. en dimnikarski Št. 2 — 10. februarja 1961 .URADNI VESTNIK. Stran 23 Za sedež dimnikarskega okoliša se šteje mesto Koper ne glede na to, kje imajo dimnikarsko podjetje ali dimnikarji svoj sedež. 2. člen Na j višje tarife, do katerih se smejo zaračunati dimnikarske storitve, se določijo takole: Opis storitev: dinarjev 1. odprto kuhinjsko ognjišče 110.— 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom 130.— 3. plezalni dimniki: a) od postrešja navzgor 70.— b) za vsako nadstropje ali mednad- s trop j e 30.— 4. Ozki ali valjasti (iruski) dimniki 60.— 5. Dimna cev do 2 m dolžine 10.— za vsak nadaljnji meter dolžine 5.— 6. Dimniki centralnih naprav, pekovskih peči ali zavodskih štedilnikov: a) od podstrešja navzgor 100.— b) za vsako nadstropje ali mednastropje 30.— 7. Dimniki etažnih peči ali vseh vrst gostinskih štedilnikov 90.— za vsako nadstropje ali mednastropje 25.— 8. Štedilniki: a) v gospodinjstvih 60.— b) v malih gostinskih obratih 150.— c) v srednjih gostinskih obratih 200.— d) veliki zavodski prostostoječi (mizni) 300.— 9. Grelci posode 50.— 10. Grelci — bojierji 30.— 11. Pralni kotli z odvodi (cirkulacijo) 30.— 12. Železna peč navadna 45.— 13. Peči tipa LUTZ ali podobne: a) brez pečice 50.— b) z eno pečico 65.— c) z dvema ali več pečicami 80.— d) izredno velike peči 110.— 14. Kanali centralnih ogrevalnih naprav, pekovskih peči ali zavodskih štedilnikov: a) mali neplezalni do 5 m dolžine 90.— za vsak nadaljnji meter 13.— b) veliki plezalni do 5 m dolžine 180.— za vsak nadaljnji meter 30.— 15. Pekovske peči na drva z duški in kanalom ali slaščičarska peč 150.— 16. Pekovske ali slaščičarske parne peči: a) z eno etažo 240.— b) z dvema ali več etažami 360.— 17. Etažna peč 90.— 18. Centralne kurilne naprave: a) do 6 nP ogrevne površine ali do 9 Členov 150-— b) do 15 nrP ogrevne površine ali do 14 členov 270.— c) do 30 m- ogrevne površine ali nad 14 členov 360.— d) izredno velike ogrevne površine 480 — 19. Pregledi in ostruganje novih ali adaptiranih dimnikov: a) za eno nadstropje 70.— b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednastropje 30. Pod dimnikom se v smislu tega predpisa razume posamezna dimovodna tuljava. 3. Člen Za dimnikarske storitve, ki niso naštete v tarifi iz 2. člena tega odloka (imžlganje dimnikov, čiščenje lončenih peči, tovarniških dimnikov in pod.), se določi cena sporazumno med dimnikarskim podjetjem odnosno dimnikarjem dn koristnikom, pri čemer sme znašati ena ura efektivnega dela, ki je za to potrebna, največ 200.— dinarjev. 4. člen Povečana cena za dimnikarske storitve k tarifi iz 2. čiena tega odloka se sme zaračunati: a) do največ 20 "/u za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnostjo, kot je čiščenje dimnika iz istrehe in podobno ati po posebnem naročilu strank; b) do največ 50 "/o za dimnikarska dela, ki se opravljajo po naročilu stranke v nočnem času med 22. in 6. uro ob dela prostih dneh. 5. člen Za 15 "/o se sme povečati cena storitvam dimnikarskih uslug iz 2. člena tega odloka v naslednjih primerih : a) če je kraj opravljene dimnikarske storitve oddaljen preko 5 km od sedeža dimnikarskega okoliša ; b) če dimnikarske storitve opravlja dimnikar iz drugega okoliša na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa po 43. Členu republiškega zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov. 6. člen Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav se mora vršiti po določbah 3. člena odredbe o obveznem ometavanju kurilnih naprav (Uradni list LRS št. 11/48). Kurilne naprave in dimni odvodi, ki se v poletnih mesecih ne uporabljajo, niso podvrženi obveznemu ometavanju, če stranka neuporabo preko poletja prijavi dimnikarju. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa je dimnikar dolžan v času od spomladi do jeseni izvesti enkratni kontrolni pregled in se prepričati, če se kurilne naprave dejansko ne uporabljajo. Če ugotovi uporabljanje, mora naprave očistiti. Poletni čas se v smislu drugega in tretjega odstavka tega člena smatra od 1. maja do 30. septembra. 7. člen Dimne in kurilne naprave sploh, ki niso v uporabi, niso podvržene obveznemu čiščenju. V takem primeru so podvrženi enkratnemu kontrolnemu pregledu v času enega leta le dimni odvodi. 8. člen Dovoljeno je pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev po dogovoru med stranko in dimnikar jem. 9. člen Za kontrolni pregled kurilnih in dimovodnih naprav, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50 "/o veljavne tarife iz 2. člena tega odloka. Če dimnikar ne opravi čiščenja ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobenega plačila. 10. člen Dimnikar mora za opravljene storitve izstaviti stranki plačilno potrdilo s specifikacijo opravljenih storitev. Če dimnikar ob rednem obhodu okoliša stranke ne dobi doma in vSled tega ni mogel izvršiti čiščenja, je dolžan stranko pismeno obvestiti, kdaj bo izvršil ponoven obhod. Potrdilo je dolžan spisati v dvojniku ter en izvod hraniti zaradi kontrole. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo do 5000.— dinarjev se za prekršek kaznuje dimnikar, če zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določene dimnikarske storitve. 12. člen Z denarno kaznijo do 2000.— dinarjev sc za prekršek kaznuje: 1. dimnikar, če ne izstavi plačilno potrdilo po 10. členu tega odloka; Stran 24 URADNI VESTNIK St 3 — 10- februarja 1901 2. koristnik zgradbe ali prostora, če uporablja kurišče v času, za katerega je v smislu drugega odstavka 6. člena tega odloka izjavil, da ga ne bo uporabljal, pa o tem ni obvestil dimnikarja. 13. člen Predlog za upravno kazenski postopek proti kršilcu iz tega odloka poda organ, pristojen za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. VI. Referenti in izvršilni uslužbenci -na delovnik mestih, za katera je predpisana srednja strokovna izobrazba, šef glavne pisarne, šef stroj epLs-nice 4090 — 9000 VII. Stenodaktilografi, strojepisci la razreda, vodje večjih pisarn 3000 — 8000 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odtok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Koper (Uradni vestnik okraja Koper št. 50/56). 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št:01/5-2-96/1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1 r 30 Na podlagi drugega odstavka 158. člena zakona o javnih uslužbenoh (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60), 4. točke odloka o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 23/59) ter 26. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. decembra 1960 sprejel VIII. Pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana srednja strokovna izobrazba IX. Izvršilni uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba, strojepisci Ib X. pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna Izobrazba, strojepisci II. in III. razreda XI. prevajalci la prevajalci Ib prevajalci II XII. pripravniki za naziv I. vrste za naziv II. vrste za naziv III. vrste za naziv IV. vrste 2. Člen 3000 — 7000 2000 — 6000 2000 — 5000 do 11.000 do 10.000 do 9000 do 6000 do 5000 do 4000 do 2000 ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRIH ZA DOLOČANJE POLOŽAJNIH PLAČ USLUŽBENCEV UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER 1.člen 1. člen odloka o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Koper št. 01/5-8990/2 z dne 2. novembra 1959 se spremeni tako, da se glasi: -Mesečne položajne plače uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Koper in njegovih zavo-katere niso določene položajne plače po posebnih predpisih, se določijo v teh-le skupinah in mejah razponov: I. Tajnik občinskega ljudskega odbora II. Načelniki oddelkov III. Šefi odsekov, za katere je predpisana visoka strokovna izobrazba, inšpektorji na delovnih mestih, za katera je predpisana visoka strokovna izobrazba, sodnik za prekrške IV. Šefi odsekov, za katere je predpisana višja strokovna izobrazba, inšpektorji na delovnih mestih, za katera je predpisana višja strokovna izobrazba, referenti na delovnih mestih, za katera je predpisana visoka strokovna izobrazba V. Sefi odsekov, za katere je predpisana srednja strokovna izobrazba, inšpektorji na delovnih mestih, za katera je Predpisana srednja strokovna izobrazba, referenti ha delovnih mestih, za katera je predpisana višja strokovna izobrazba in šefi krajevnih uradov dinarjev 10.000— 14.000 8.000 —14.000 7.000 —13.000 6.000 — 12.000 5000 —11.000 2. in 3. člen odloka o okvirih za določanje položajnih plač upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Koper se črtata, 4., 5., 6., 7., 8. in 9. člen postanejo 2., 3., 4., 5., 6. in 7. člen. 3. člen Ta odlok velja od 27. decembra 1960, uporablja pa se od 1. julija 1960. Št: 01/5-1141/1 Koper, 27. decembra 1960. Predsednik Miran Bertok, 1. r. 31 Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih dr- služb (Uradni 26- statuta občine Koper je Občmški ljudski odbor Koper na seji občinskega 1960 sj^jef Proizvajalcev 27. decembra SKLEP O DODELITVI NOVOLETNE NAGRADF TmTTT"?-BENCEM IN DELAVCEM OBČINSKIH ORGANOV IN ZAVODOV lovn^^^r ^ f^vcem, ^ s° v stalnem de- uslužb^i^^ m X ^ občinskimi državnimi organi ter zfvodw n^^rtY^ °rga"izacij m samostojnih zavouov, nasproti katerim ima občin^i ^ m uporabijo dojočbe ^dMa^t^meSb 'f O okvirih za doiočani. spremembah odloka "Pravnih ^ "'Mbencem per z dne 27. decembra iMtf' ^d5k<-ga odbora Ko- II. gani" organov, zavodov in orinine nerade ^ ' '"""° ""vico do novo- f g'avnt ^',ie njihov redni lovni čas. ^ zaposleni poln redni de- St. 3 — 10. februarja IMI 'URADNI VESTNIK* Stran M III. Novoletna nagrada se izplača uslužbencem in delavcem, ki so bili na dan 2. decembra I960 v delovnem razmerju z omenjenimi organi, zavodi in organizacijami. IV. Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način, kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in javnih zavodov. V. Obračunavanje osnove in obračunavanje proračunskega prispevka iz osebnega dohodka od nagrad po tem sklepu se opravi po navodilu, ki ga predpiše Zvezni državni sekretariat za finance. VI. Ta sklep velja takoj. Št: 1-145/1 Koper, 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1. r. 32 Na podlagi 63. člena uredbe o bankah in hranilnicah (Uradni list FLRJ št. 4/54), 20. člena uredbe o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) in 26. člena statuta občine Koper ter v soglasju s sklepom Občinskega ljudskega odbora Izola št. 01-02-150/1 je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. decembra 1960 izdal ODLOČBO O USTANOVITVI KOMUNALNE BANKE V KOPRU 1. Ustanovi se komunalna banka z nazivom ^Komunalna banka Koper« (v nadaljnjem besedilu: abanka«) kot samostojna gospodarska organizacija s posebnim položajem. Sedež banke je v Kopru. Območje poslovanja banke obsega območje občine Koper in občine Izola. 2. Soustanovitelja banke sta Občinski ljudski odbor Koper in Občinski ljudski odbor Izola. 3. Komunalna banka Koper ima svojo ekspozituro s sedežem v Izoli. 4. Banka prične s poslovanjem 1. januarja 1961. 5. Banka opravlja naslednje posle: 1. zbira prosta denarna sredstva, 2. daje kredite in posojila vseh vrst v okviru razpoložljivih sredstev, 3. opravlja po pooblastilu, ki ga dobi od Narodne banke, določene posle v zvezi s plačilnim prometom s tujino, 4. opravlja plačilni promet za svoje komitente v državi, 5. opravlja blagajniško službo v zvezi z izvrševanjem proračuna občine Koper in občine Izola ter okraja Koper, po odločbi ZIS pa vodi tudi knjigovodstvo omenjenih dveh proračunov, 6. opravlja določene posle po proračunih federacije in LR Slovenije, 7. opravlja določene posle v zvezi z notranjimi posojili federacije in LR Slovenije, 8. opravlja posle, katere ji v zvezi z javno upravo zaupa Narodna banka, 9. opravlja druge posle, ki se ji naložijo z zveznimi ali republiškimi predpisi, oziroma odloki Občinskega ljudskega odbora Koper oziroma Občinskega ljudskega odbora Izola. Ti predpisi ozi- roma odloki obenem določajo, ali je treba banki za opravljanje teh poslov kaj plačati, kdo naj plača in na kakšen način. Poleg teh poslov lahko banka opravlja določene posle tudi za račun Državnega zavarovalnega zavoda in za račun Jugoslovanske loterije na podlagi medsebojnih pogodb. 6. Banka ima upravni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik, podpredsednik in 9 članov. Predsednika in tri člane imenuje ter razrešuje Občinski ljudski odbor Koper, podpredsednika in dva člana imenuje Občinski ljudski odbor Izola, tri člane pa izvoli in odpokliče delovni kolektiv banke. Direktor banke je po svojem položaju član upravnega odbora ter ga imenuje in razrešuje Občinski ljudski odbor Koper. - 7. Nadzorni odbor banke sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana imenuje ter razrešuje Občinski ljudski odbor Koper, enega člana pa Občinski ljudski odbor Izola. 8. Osnovna in poslovna sredstva si bo banka pridobila s prevzemom poslov od ukinjene Okrajne komunalne banke. 9. Za obveznosti banke jamčita soustanovitelja, t. j. Občinski ljudski odbor Koper in Občinski ljudski odbor Izola. 10. Banka je pravna oseba in posluje na podlagi veljavnih predpisov, družbenega plana občine, svojega statuta ter svojih pravilnikov in poslovnikov. Statut banke sprejme njen upravni odbor, potrdi pa ga Občinski ljudski odbor Koper. 11. Nadzorstvo nad poslovanjem banke opravlja Občinski ljudski odbor Koper preko svojih upravnih organov. Št: 01/5-KO-601/1 Koper, 27. decembra 1960. Predsednik Miran Bertok, 1. r. 33 Na podlagi 4. in 17. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53, 30/54, 47/54 in 19/56), 6. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), 52. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 52/57, 48/58, 48/59 in 52/59) ter 26. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. decembra 1960 izdal ODLOČBO O USTANOVITVI KOMUNALNEGA PODJETJA * KOMUNALNI SERVIS«, KOPER 1. Ustanovi se komunalno podjetje: a) z imenom: ^Komunalni servis«, Koper; b) s sedežem: Koper, ulica Nova Gorica št. 6. 2. Predmet poslovanja: A) v glavni delavnosti: 1. Upravljanje, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje mestnih ulic, trgov, javnih prostorov, prostorov za parkiranje, avtobusnih postajališč, občinskih cest, kanalizacije, parkov in zelenih površin, drevoredov, javnih kopališč, pokopališč in prostorov za zagrebanje mrhovine. 2. Upravljanje in vzdrževanje oglasnih desk za plakatiranje, klavnice, tržnic in ribarnic in javne tehtnice. Stran 26 URADNI VESTNIK 3t. 2 — 10. februarja 1061 3. Opravljanje pogrebne službe, skrb za občo snago, čistočo in estetiko, v kateri okvir spadajo tudi mestni golobi ter odvažanje smeti itn odpadkov. B) V dopolnilni delavnosti: 1. Izvajanje del v obrtnih strokah: kovaštvo, kovinsko strugarstvo, vodnoinstalaterstvo, zidarstvo, pleskarstvo in slikarstvo, mizarstvo, parketar-stvo, pridobivanje kamna, gramoza in mivke ter prevozništvo s konjsko vprego. 2. Projektiranje občinskih cest in kanalizacije. 3. Vzgajanje lepotnih dreves, cvetja in lončnic. 3. Podjetju se dodelijo vsa osnovna sredstva, ki ostanejo po likvidaciji Zavoda komunalne dejavnosti v Kopru in srtalna obratna sredstva v obliki kredita v znesku 15,000.000 dinarjev. 4. Za direktorja podjetja do konstituiranja sc imenuje Jože PINTAR, rojen 18. marca 1954, stanujoč v Salari št. 53, dosedanji direktor Zavoda komunalne dejavnosti Koper. 5. Ustanovitelj podjetja je Občinski ljudski odbor Koper. 6. Nadzor nad delom direktorja glede izvajanja priprav za pričetek dela podjetja bo opravljal oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Koper. 7. Delavci in uslužbenci podjetja bodo do konstituiranja podjetja in sprejetja tarifnega pravilnika prejemali plače po pravilniku o plačah dosedanjega Zavoda komunalne dejavnosti v Kopru. 8. Podjetje se mora konstituirati do 31. marca 1961. 9. Ustanovitev podjetja se mora priglasiti v 15 dneh od dneva izdaje te odločbe Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Kopru. St: 05/1-KO-605/1 Koper. 27. decembra 1960 Predsednik Miran Bertok, 1. r. 34 Na podlagi 48. in 49. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53), 7. člena uredbe o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) in 26. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji občinskega zbora in na sej