St, 41 ftftrtK HcaftitjtM (tim cirrtBfgtH li nstđ
LUt izhajj vsak djrf^Jj^V^n ponedeljka. Na- ^ ; i ^Slp 3 mcitct L	Lo.-, cela leto I	ZejBfcl
L 6 50 več. - B^i^rfne- ^ itkc 25 stot. -	JaUiaf	*
v T*stu. v sredo, 17, februarja 1926.
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
llMiuul
v širokostl 1
osmrtnice, zjhv
t- ov
stot., za zavodov L 2.—.
oesedo, najmanj L 3.
EDINOST
Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulic« S. Frmacesco d'A«tsi 20. Te* le fon 11-57. Dopisi nai s« pošiljajo izključno urcdnlitru, oglasi, reklamacije in denar pa upravmštvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefraoktra
pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Poduredništvo t Gorici: ulica Gtosue Carducd štev. 7, !. nadstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Idrijske tipke
Velika, beda., v kateri se je nahajalo idrijskem rudniku živega srebra zaposleno delavstvo, iu zemljepisna lega -ozka dolina, ki ni mogla prehraniti vsega v Idriji naseljenega prebivalstva — je dala povod za razvoj čipkarske obrti, zanesene v Idrijo po ženi nekega češkega rudniškega uradnika. Nazira-nje, da je bilo klekljanje zaneseno v Idriji* po Čehinji, potrjujejo namreč nad 200 let -stari ohranjeni vzorci, ki so v tehnični izpeljavi zelo sličili češkim čipkam iz tedanje dobe. Vsekakor se mi zdi vredno povdariti, da je čipkar-stvo že v prvih začetkih boljšalo položaj idrijskega prebivalstva. Prodaja čipk se je v začetku vršila potom kroš-rt jar jenja — na drug način tedaj ni bilo mogoče in je obsegala samo Idriji najbliže ležeče kraje. Lepi proizvodi idrijskih čipk pa so polagoma začeli zanimati tudi trgovce večjih mest in začeli so dohajati v Idrijo, kjer so nakupovali blago v večjih množinah. Ca-u primerna prodaja je bila organizirana šele v letu 1865. Posledica tega je bila, da so se našli na Dunaju, v Pragi, liusiji in ostalem svetu stalni odjemalci idrijskih čipk.
Temeljni kamen v razmahu idrijskega čipkarstva pa je bil brezdvomno postavljen v letu 1870., kajti to leto je prineslo v izdelovanju čipk popoln preobrat, ki je pripomogel do tega, da so idrijske čipke zaslovele po celeni svetu, čer? te "pod imenom idrijske. Zna-čiln	je na vsak način dejstvo, da
je ta preobrat povzročil neki dunajski trgovec, ki je poslal v Idrijo vzorce ruskih čipk, katerih so se čipkarice z vso vnemo oprijele in jih v tehničnem pogledu spravile na najvišjo stopnjo. Ta okolnost je povzročila pravi razmah čipkarstva, ki je začelo donašati idrijskemu prebivalstvu prav lepe dohodke. S čipkarsko obrtjo so se začeli u-k var jat i tudi v bližini Idrije ležeči krati, kajti klekljanje je začelo polagoma -življati na stotine naših žen in deklet.
Idrijski proizvodi so šli pred vojno v Ameriko in ostali širni svet. Skoro je lit države, kjer bi ne poznali idrijskih čipk. Trgovci in izvozuičarji so jih prodajali in jih še prodajajo pod različnimi zvenečimi imeni in marsikdo še danes ne ve, da izhajajo iz Idrije in da so izdelki slovenskih žen in deklet. Idrijske čipke so tehnično tako dovršene, da jim niso mogle konkurirati niti na Češkem in Francoskem na stroje izdela-ki so zelo drage in ki za pranje bar-
dene na svetovni trg že pred dolgimi leti in lahko rečem, da na svetovnem trgu prav absolutistično dominiraio. "Radi tega pa Se nočem trditi, da naj se idrijsko čipkarstvo opusti. Nasprotno. Tudi pod Italijo bi morala naša domača industrija ponovno vzcvesti in si spričo svoje tehnične dovršenosti in neprekosljivosti priboriti zopet ono staro mesto, ki Ji po vsej pravici pripada. Radi tega je na vsak način potrebno, da se vzame pri tvorjenju cen v obzir konkurenca Benetk, neglede na že obstoječo konkurenco Nemčije, Belgije, Nizozemske, ostalih drugih drŽav in navsezadnje tudi konkurenco Kitajske. Pomisliti moramo, da KitajsKa prodaja svoje čipke po naravnost smešno nizkih cenah in da si je radi te okolšči-ne osvojila severnoameriški trg. -Cene idrijskih čipk se mi zde danes previsoke in spričo tega ne morejo začasno zavzeti onega mesta, ki jim z ozirom na njihovo neprekosljivost brezdvomno pripada. Pri zmernih cenah pa je mogoča oddaja večjih množin in zmerne
Duhovnik Izključen iz faSistovske stranke
BERGAMO, 16. Bergamski faŠij je izključil iz fašistovske stranke duhovnika don Licinija radi neprimernega vedenja. Licini je namreč nosil več lira-brostnih svetinj, čeravno ni nikoli vršil vojaške službe.
Popoln sporazum med radikali In radlfevcl dosežen
BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes se v vseh političnih krogih živahno komentira velika politična senzaešja: med radikali in radičevci je bil doseŽeii popoln sporazum.
Med sejo narodne skupščine se je vršila tudi seja radik&lskega kluba, kateri je predsedoval Živkovic. Ministrski predsednik Pašić je orisal notranji položaj, predsednik radikalskega kluba Živkovic pa je nato preči ta l vsebino sporazuma, sklenjenega med radikal-sko in radičevsko stranko. Pašič je ob-
,	..razložil načela, na podlagi katerih je
cene omogočajo stalno zaposlitev.	sporaaum dosežen. Podčrtal je tudi
nes moramo vsi priznati, da ne gre več j okolnost> da je Radić s svojinu zadnji-noben posel tako kakor v onih zlatih | mi dementij| docela ublažil napetost, časih, ko. so še živeli naši dedje m pra- kl SQ -Q povzročUa poročila O njegovih
m
vanje i. t. d. niso tako trpežne kakor idrijske. To je veljalo pred vojno in to velja tudi danes.
Idrijska čipka je — kakor sem že egoraj povdaril — deležna svetovnega slovesa. Ali današnja oddaja čipk ni kljub temu taka, kakor bi morala biti. Kje tedaj leži vzrok, ki ovira ponovni pojav za idrijske čipke cvetoče dobe, slične oni iz dobe 1880.-1890. leta?
Je mnogo vzrokov, katere bom skušal na lem mestu navesti. Trditev zelo mnogih činiteljev, da je vojna vzrok za zmanjšano povpraševanje, ne more odgovarjati resnici, kajti po končani vojni se je pojavilo na celem svetu veliko povpraševanje po vseh mogočih izdelkih in ravno tako tudi po idrijskih čipkah. Tedaj so naše čipkarice presedlale s krone na liro. Presedlanje se pa prav gotovo nI izvršilo na podlagi kake trgovske kalkulacije, kajti ko je bila lakota po idrijskih čipkah zaenkrat nasičena., se je na svetovnem „trgu izkazalo, da idrijske čipke ne odgovarjajo več oni vrednosti, ki so jo do tedaj imele. Drugi vzrok leži v tem, da so se čipkarski izdelki več ali manj morali pri-lagojevati vsakokrat veljavni modi in korakati v soglasju ž njo. — Vsekakor pa se mi zdi potrebno naglasiti, da je gotova oddaja čipk vedno mogoča. — Čipka je začela ravno srda j igrati v modi zelo važno vlogo in vsi zuaki govore njej v prilog. Kadi tega se lahko nadejamo, da bo tudi v bližnji bodočnosti ohranila svoj današnji položaj, ltavno ta okolščina je dala v zadnjih časih Nemcem povod, da so za«' ;!i ustanavljati po različnih nemških mestih čipkarske šole (šole za klekljanje). Danes lahko rečemo, da ne klekljajo samo v saškem gorovju, marveč tudi v različnih nemških mestih. Iu kdor pozna nemški narod in njegovo železno vztrajnost, tudi dobro ve, da bodo Nemci spravili to obrt na zelo visoko stopnjo. Opaža se tudi, da Nemčija izdeluje že naravnost divne klekljane čipke, katerih konkurenca bo zavzemala na svetovnem čipkarskem trgu vedno večje dimenzije.
Z nemškimi čipkami bodo morale konkurirati tudi idrijske. Pri tem je treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da pripada Idrija Italiji in da je tudi tukaj prišla v zelo ozki krog konkurentov, na pr. lienetk, Portofiuomare itd. Posebno moram tu povdariti konkurenco Benetk z njihovo mogočno organizirano čipkarsko trgovino. V Benetkah namreč obstojajo tvrdke, ki izvažajo čipke v vse mogoče kraje sveta, tudi pod angleškimi imeni. Te tvrdke so bile uve-
dedje. Geslo idrijskih čipkaric se mora glasiti: Ob zmernem zaslužku velik promet! To — se mi zdi — morajo imeti vsaj za sedaj pred očmi toliko posamezniki — kolikor tudi čipkarske organizacije (zadruge).
Mi vsi vemo, da je bila oddaja čipk pod mačeho Avstrijo veliko lažja od današnje. Tedaj je namreč Čipkarska šola sprejemala izgotovljena dela tudi za račun avstrijske vlade. Ta način prodaje pa je po vojni odpadel. Radi tega je potrebno, da si sami ponovno osvojimo ono mesto, ki naši domaČi industriji pripada. Idrijska čipkarica zasluži radi svoje mojstrsko dovršene in neprekosljive tehnike v Čipkarski industriji brezdvomno prvo in najboljše mesto. Vlada sicer vzdržuje — in to moram pohvaliti — idrijsko šolo za klekljanje, toda za oddajo čipk bomo morali poskrbeti že sami, kajti 11a bivši način prodaje ne smemo danes več računati, a.ko samo pomislimo 11a Benetke!
Cvetoča doba bo nastopila, ako se naša industrija prilagodi položaju na svetovnem čipkarskem trgu. Prej pa je I na vsak način potreben donos žrtev za*, i organizacijo izvoza naših čipkarskih I izdelkov.
Cena sama pa ni še izdaleka mero-dajna za oddajo Čipk. Računati je treba predvsem z okusom današnje moderne dobe. Opaža se potreba novih vzorcev in obrazcev in potrebno je tudi klekljanje s tanjšo nitjo. Ako sem že povdaril neizpodbitno resnico, da je idrijska čipkarica v tehničnem oziru naravnost ; pravi strokovnjak, se mi zdi, da ji prilagoditev na nove potrebe okusa ne bodo povzročala nikakih preglavic. Da-siravno je vsak začetek težak, smatram opustitev od pradedinj podedovanih običajev za življenjsko potrebo idrijskega čipkarstva- Čipkarska šola je danes pod izvrstnim strokovnim vodstvom svoje sedanje voditeljice naravnost izborna šola, ki posveča vso skrb strokovni naobrazbi potrebnega nara^ ščaja. Radi tega se lahko nadejamo, da bodo čipkarice posvečale posebno pazljivost izdelovanju kompletnih kolekcij, po katerih se je v zadnjih časih začelo povpraševati.
To je le par splošnih besed. Na organizacijo prodaje in drugih stvari, ki so z njo v zvezi, se povrnem v enem izmed prihodnjih člankov.
F. C.
govorih v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Naglašal je tudi potrebo, da se sporazum striktno provede.
Sporazum so za radikalsko stranko podpisali Trifković, Gjuričić in Živkovič, za radičevce pa Šuperina, Pavle Radič in Nikić. Sporaaum naglaša državno in narodno edinstvo ter določa striktno provedbo vidovdanske ustave. V posebnem ostavku omenja tudi zunanjo politiko, ki naj ostane neizpre-menjena. Sporazum naglasa tudi, da treba ohraniti enotnost vojske, za katero treba določiti posebne kredite.
Popoldne se je spet vršila seja radikalskega kluba, ki je bila baje zelo živahna. Ljuba Jovanovič je stavil predlog, naj bi se debata o objavljenem sporazumu takoj pričela.
Na jutrišnji seji narodne skupščine bo govoril dr. Trum bič.
Protestna nota Vatikana radi Rsdiće-vega govora
BEOGRAD, 16. (Izv.) Papeški nuncij Pellegrinetti je danes izročil zunanjemu ministru Ninčiču protestno noto Vaiikana, ki zahteva radi zadnjega Ra-dićevega govora zadoščenje. Kot domnevajo, je jugoslovenska vlada pripravljena ustreči tej zahtevi Vatikana. V zunanjem ministrstvu se je vršila
daljša konferenca, katere sta se poleg i Versaillesa napram duhu Locarna, Ninčiča udeležila tudi minister za vere ki se vrača v zbornico, postal nevar
znani akt, toda storil sem vse po svoji lastni volji. Oni, ki delajo mojega dragega očeta odgovornega za ta akt, silno grešijo zoper Vsemogočnega. Srečen sem, ko vidim, da tvorijo v teh žalostnih trenutkih vsi politični elementi blok okoli suverena. Večje ljubezni do države, kakor jo gojita kralj in kraljica, ne boste našli. Samo svojim starišem se imam zahvaliti, da sem bil in ostanem Romun. Bodite vsi složni za sedanjo in bodočo Romunijo. Želim, da se ustvari ta sloga okoli suverena, okoli mojega sina in njegove matere, ki naj bi jih obkrožala vroča ljubezen vsega naroda.	_
Sklicanje konference balkanskih držav?
BUKAREŠT, 16. Listi poročajo, da se bo meseca marca ali aprila vršila v Bukare-štu konferenca balkanskih držav, ki se ip bo udeležila tudi Turčija. Konferenca bi imela namen urediti končnoveljavno od-nošaje med posameznimi balkanskimi drŽavami in zagotoviti mir v vzhodni Evropi. Razpravljalo pa bi se tudi o balkanskem garancijskem paktu.
Razprnce o francoski zbornici
Zbornica proti zvišanju tobačnih cen
PARIZ, 16. Zbornica je na včerajšnji popoldanski seji odstopila že dopoldne finančnemu odboru vrnjeni člen o obdavčenju zunanje trgovine zborničnemu odboru za carinska vprašanja. Nato je nadaljevala posvetovanje o posameznih členih osnutka finančnega za-koAa. Člen o poslovnem davku za posredovalce je bil s 385 proti 183 glasovom odklonjen. Preden je pričela zbornica posvetovanja o členu glede zvišanja tobačnih cen, je opozoril radikalni poslanec Maloy na veliko važnost današnjega sklepa. Če namreč danes predlagani važni davek ne bo sprejet, bo stala Francija pred nadposlovnim davkom ali pred ničlo. Nato je odgovoril min. predsednik Briand, da se je vlada pokazala zelo naklonjeno. Bila je o številnih točkah popolnoma drugega mnenja kot finančni odbor. Briand je v ostalem pozval zbornico, naj objektivno prouči dejanski položaj. Po kratki debati je bil člen o zvišanju tobačnih cen kljub temu pozivu s 291 proti 200 glasovom odklonjen.
PARIZ, 16. Volilna zmaga Tardieuta je bila včeraj dogodek dneva. Povsod ^o i na jasnem, da l>o Tardieu prav kmalu prevzel vodstvo desnice. «Ere Nouvelle» meni, da bo bivši sodelavec ulcmenceau-ja in mož, ki utelesuje duh
" "	in
cn
Nemško-turSka trgovinska pogodba
BERLIN, 16. Državni zbor je na včerajšnji seji najprej končnoveljavno bre* debate v tretjem čitanju sprejel začasno trgovinsko pogodbo s Turčijo. Nato je nadaljeval drugo posvetovanje o pioračunu državnega notranjega ministrstva
Obnovitev doktorata v Rusiji
MOSKVA, 16. Zadnje dni se je v oddelku za državoznanstvo pri vladi razpravljalo o obnovitvi doktorata, ker sje je pokazala potreba, da se dvigne znanstvena višina ruskih visokih sol. »Nekateri člani oddelka so se izrekli za obnovo doktorata, vendar le za dosego docenture na univerzah in drugih visokih šolah. _
Špijonažna aiera v zgornji šleziji
VARŠAVA, 16. Prišla je na dan velika, po vsej gornji Šleziji razpredena špijonažna afera, ki so jo vodili tamošnji Nemci v prid nemške republiko proti Poljski. Policija je izvršila celo vrsto hišnih preiskav. Proti osumljenim je vložena obtožba radi veleizdaje, špijonaže in akcije za odcepitev Gornje Šlezije od Poljske k Nemčiji.
Zborovanje komisije zbollianje poljedelstva
RIM, 16. Danes se je vršila v palači Chigi plenarna seja tehniške komisije za zboljšanje poljedelstva. Častni predsednik |gr. uff. Arnaldo Mussolini je opravičil pismeno svojo odsotnost, ker se mudi s svojim bratom prvim ministrom v Milanu. Predsednik comm. Mario Ferraguti je podal obširno poročilo o delovanju komisije v preteklem letu. Ferraguti je naglašal, da je od vi ade započeta žitna bitka izredno velikega pomena za celokupno poljedelstvo in da so se že pokazali veliki uspehi v tem oziru. Prihodnja seja komisije se bo vršila jutri popoldne.
Bottistl dobi spomenik tudi v Trldente
TRIDENT, 16. Na državne stroške se bo sezidal v Tridentu velik spomenik Cesare Battistiju. Potemtakem bo imel Battisti v Poadižju dva spomenika: V Bolcanu in v Tridentu.
De Pinedo bo letel okoli neto
RIM, 16. «Giornale dTtalia» pravi, da bo letalec De Pinedo v kratkem pričel polet okolu sveta. Ministrstvo za zrakoplovstvo je že odobrilo v to svrho potrebne denarne svote. De Pinedo se bo to pot poslužil letala tipa «Plus Ultra«, s katerim je Španski letalec Franco nedavno preletel ocean.
.Trifunovič in minister za agrarno reformo Pavle Radič, kot zastopnik svojega strica St. Radića. Razpravljali so o zadoščenju, ki naj ga jugoslovenska vlada da papeškemu nunciju Pellegri-nettiju. Minister Pavle Radič je naglašal, da treba počakati na prihod St. Radića.	__
Novi vsenčiliški zakon v Jugoslaviji
ZAGREB, 16. Včeraj popoldne je St. Radič po konferenci s svojimi tovariši imel pri velikem županu konferenco o vseučiliškem zakonu. Baje bo sedaj v najkrajšem času sestavljena definitivna redakcija tega. zakona.
Bolgarsko vladno stranka
zmagala pri občinskih volitvah
SOFIJA, 16. Predvčerajšnje občinske volitve so v vsej državi potekle mirno. V Sofiji je glasovalo od 45 tisoč volilnih upravičencev 31.671 volilcev. Na vladno stranko je odpadlo 10.544 glasov, na narodne liberalce 4782, kmet sko zvezo 3833, na 3331, na socijalne demokrate 2732 in na stranko Stambolijskega 1927 glasov. Vladna stranka je dobila v Sofiji v občinskem svetu in sicer 32 mandatov od 60. Od vseh v državi oddanih glasov7 (190 tisoč) je odpadlo na vladno stranko 85.314 glasov.
SOFIJA, 16. Po prvih poročilih ima Demokratičen zgovor veČino, potem pridejo nacijonalni liberalci, nato zemljeradniki in demokrati. Na najslabšem so radikali* socijalisti in komunisti, ki so v večini glasovali za liberalce in zemljeradnike. Volitve so se vršile v miru, do incidentov ni prišlo.
Pismo bivSega romunskega prestolonaslednika Ln romunski tisk.
BUKAREŠT, 16. Vsi listi Objavljajo obširne komentarje k pismu, katero je poslal bivši prestolonaslednik Karol romunskemu patrijarhu. Listi opozarjajo spet, kakp smešne in iz trte izvite da so bile vesti gotovega dela inozemskega tiska o pretveznih mahinacijah ter poudarjajo ponovno na podlagi prinčevega pisma, da se je Karol iz zasebnih razlogov in po lastni volji odpovedal prestolu.
Veliko pozornost je vzbudilo pismo princa Karla« ki ga je poslal iz Milana romunskemu patrijarhu Kriste j u, kot najvažnejšemu državnemu dostojanstveniku. V tem pismu pravi princ med drugim:
Mnogi mislijo, da sem bil žrtev za-
rote in da sem bil primoran storiti v plamenih.
nasprotnik levičarske večine.
Briand poroča o zunanjem položaju
PARIZ, 16. Danes so se na Eliseju zbrali ministri in državni podtajniki k seji, kateri je predsedoval predsednik francoske republike Doumergue. Ministrski predsednik Briand je poročal o zunanjem položaju.
Francosko-ruska pogajanja
PARIZ, 16. Te dni se prično pogajanja med Francijo in Ru.sijo glede ureditve ruskega dolga v Franciji in regulacije medsebojnih gospodarskih vprašanj. V Pariz je že dospela sovjetska delegacija; manjkajo samo Stom-ov, ruski gospodarski zastopnik v Berlinu, Cheymann in Tomski.
Angleška delavska stranka in liberalci
LONDON, 16. Na zborovanju vodstva neodvisne delavske stranke so razpravljali o predlogu sodelovanja delavske stranke in liberalcev. Vodstvo je ta na predlog odklonilo in izreklo, da je vsa-demoki ate ko skupno delo med Labour Party in liberalno stranko nemogoče, ako noče delavska stranka odstopiti od svojih ocijalističnih načel. Delavska stranka ob tejj priliki ponovno poudarja, da med thory in liberalci ne vidi nobenih bistvenih razlik.
Glavni tajnik Društva narodov v Berlinu
BEPtLlN, 16. Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je včeraj prispel semkaj. Tukaj bo ostal par dni, da z zunanjim ministrom ugotovi vse formalitete za sprejem Nemčije v Društvo narodov. Pri tem se bosta diplomata tudi dogovorila, koliko in katera uradniška mesta dobi Nemčija v uradu Društva narodov in katera morda kasneje, ko poteče jo sedanje pogodbe nekaterih višjih uradnikov*.
Lužiški Srbi
ŽENEVA, 16. «Journal de Geneve» javlja, da so lužiški Srbi ustanovili narodno organizacijo «Narodni svet Lu-žiških Srbov». Ta narodni svet je po-lal posebno delegacijo, ki jo tvorijo: Barč, dr. Hermanu in Lorenc v Ženevo, da predloži Društvu narodov želje in
pritožbe luŽiških Srbov. %
Huda vročina v Avstraliji
MELBOURNE, 16. Vsled izredno visoke temperature so pričeli v državi Victoria goreti ogromni kompleksi gozdov in grmovja. 23 oseb ie našlo smrt
Politične vesti
MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA
aBethlen mora odstopiti!*
. Bivši madžarski ministrski predsednik grof Karolyi je zopet posegel v to af-»ro z nadaljnjimi odkritji. V «Ma-gyarsagu» je objavil novo odprto pismo, katero vsebuje težke obtožbe na račun madžarske vlade. Grof Karol yi pravi v tem pisrpu, da je v vsej aferi še en krivec, in sicer tisti, ki je vzdrževal zvezo med princem Win-dischgraetzom in Gero-em. Nadalje naglasa, da je bila dolžnost vlade, da fal-sifikacijsko afero prepreči. Nesrečni častniki in višji uradniki kartograf-fičnega zavoda, kateri so bili zapeljani, da sedijo v ječi in njihovim družinam grozi največja beda, meeltem ko se z glavnim ravnateljem poštne hranilnice, ki je dovolil za vso afero potrebna sredstva, ravna na posebno obziren način, tako da ni bil niti odstavljen s svojega mesta.
Največjo senzacijo pa je vzbudil v* .odprtem pismu grofa Karolyi-ja sledeči zaključni odstavek: J a človek, katerega vssii se čudim. Kako more ta človek mirno spati, ko sedita \Vindisch-graetz in Gero že tedne v umazani ječi, aasi se tedaj, ko ju je tisti človuk seznami, da bosla v tem nesrečnem pod-jetju sedelovala, nista niti poznala.
Ta odstavek v omenjenem odprtem pismu je napravil v političnih krogih ogromen vtis. Smatra se, da bodo sedaj potrebna nova poizvedovanja. Neki so-trudnik lista «A Reggel» j«■ vprašal grofa Karolyi-ja, kaj misli o političnih posledicah te afere, posebno pa, kaj misli, kako bi javnost sprejela vlado z grofom Teleki-jem 11a čelu. Grof Karoly je odgovoril: «Prepričan sem, da so tozadevni glasovi brez podlage. Po mojem mnenju je izključeno, da bi mogel priti po odstopu grofa Bet h lena do oblasti grof Teleki. Na vprašanje, ali je ta njegova izjava v zvezi z njegovim odprtim pismom, je grof Karolyi odgovoril: ttNočem imenovati nobenega imena. Tisti, na katerega sem Čakal, se bo čutil brez dvoma zadetega. Prepričan sem, da bo to ime prej ali slej znano. V to nesrečno afero je vpletenih toliko oseb, da je zelo verjetno, da i>o tistim, ki so sedaj pod težko obsodbo, vest se olajšana. Ako začnejo ti govoriti, potem bo vse jasno. To pa bo seveda imelo dalekosežne politične posledice. Ob zaključku je grof Karolyi izjavil, da dopolnitev sedanje vlade ni več nikakor mogoča, grof Bcthlen bo moral odstopiti s svojega mesta.
«A Reggel» javlja dalje, da je odprto pismo grofa Karolyi-ja vzbudilo veliko pozornost med francoskimi odposlanci v Budimpešti, kateri so se odločili, da začnejo s poizvedovanjem za odkritje one tretje osebe, ki je posredovala ue*d Gerd-em in Windischgraetzom.
Mnogo se govori te dni tudi o odprtem pismu znanega madžarskega magnata grofa Pallavicini-ja na naslov grofa Teleki-ja. Grof Pallavicini govori v tem pismu o vlogi, ki jo jo igralo pri ponarejanju francoskih frankov društvo «Hazaszeretet». «Ujsag» pravi, da ni bil predsednik tega društva nihče drugi nego vojaški škof Zadravecz. Društvo je bilo deležno s strani vojaških oblastev raznih ugodnosti. Med drugim mu je dalo vojno ministrstvo v zakup obsežno zemljišče, za katero je plačevalo 50 kvintalov ovsa na leto kot najemnino. Društvo pa je dalo to zemljo v podnajem ter dobivalo od pod najemnika najemnino, ki je bila stokrat več vredna. V prostorih tega društva so se .ponarejevalci frankov često shajali.
Narotaite in Sirite EDINOST"

« EDINOST«
V Trstu, dne 17. februarja 1C26.
dnevne vesti
Vprašanje upokojenih učiteljev
Iz krogov upokojenih učiteljev nam Jp&erjt*:
Društvo upokojenega učiteljstva na Goriškem je bik) sklicalo svoje Člane k Izrednemu zborovanju, ki se je vršilo
posojilno društvo, kakor so denarni zavod nazvali, je poslovalo v Johnstownu, v središču od naših ljudi zelo naseljenega okraja Cambria. Podjetje so ustanovili večino-•ma delavci, ki so tudi pokupili delnice in tako sestavili glavnico. V rokah delavcev je podjetje ostalo Se danes, pri čemer so pokazali, da so zmožni tudi slovenski delavci v tujini delati za gospodarsko osamo-
T. februarja t. 1. v šolskem poslopju
»ekdaiiie vadnice v Gortci. Na dnevnem,	. .... .	.. ..
w , J	,	. - ' Vodja ustanoviteljev denarnega podjetja
redu je bila samo ena točka m sicei , je w, Jyi}jem smer M Mya dane^ v c,eve_
predtog društvenega odbora, naj bi se Jandu 2 njim je bilo devet «direktorjev»,
društveni Člani združili z državnimi j izvoljenih odbornikov, ki so stvar vodili.
upokojenci in ž njimi skupno zastopali! Znali so precej dobro agitirati in s tem
svoje stanovske pravice.
Goriško upokojeno učiteljstvo je posebno živo občutilo v svojih stanovskih pravicah resničnost starorimskega re
omogočili, da je podjetje rastlo, rojaki po dotičnih krajih pa so si s prihranjenim denarjem v zavodu in s posojilom, ki so ga tam dobili pod ugodnimi pogoji, pomagali, da imajo danes večinoma vsi lepe do-
ka: quem dii odere magistrum fecere. | move Zvesto, vztrajno in uspešno je delovalo; Pred letom je bila.pri denarnem podjetju za izobrazbo in odgojo sedanje genera- izčrpana prvotno inkorporirana glavnica v cije, bilo za svoje delo pohvaljeno in znesku 200.000 dolarjev. Podjetje je bilo
in
odlikovano in vendar mu je izpodmak-njena eksistenca zadnje dobe življenja. Skromno v svojih zahtevah ne vpraša drugega, nego naj se mu da to, kar mu je bilo pri upokojitvi odmerjeno in zagotovljeno. Bivši goriški deželni odbor je pri oddaji deželne uprave in deželnih fondov pozabil ne nase in svoje uradnike, ampak na upokojeno učiteljstvo ljudskih šol; oddal nas je furlanski pokrajinski upravi s koeficijentom in nam tako odrekel pravico do cijentom in mu tako odrekel pravico do primernega obstanka na stare dni v dobi starih in ne onih, med katere spada oui ne še prav stari, spretni in agilni sotrudnik «Edinosti». Kakor nas je sprejela uprava furlanske pokrajine, tako nas je oddala v Rim na «Monte di Pensioni«. Sedaj smo prepuščeni samim sebi, naj si pomagamo kakor vemo in znamo. Odposlali smo ponovno prošnjo na pokrajinsko upravo, naj nam uredi pokojnino z valutnim koeficijentom, kakor so se odmerile plače aktivnemu učiteljstvu, da nam bo mogoče vsaj skromno preživeti zadnjo dobo svojega življenja. Po dolgem čakanju in urgiranju smo dobili odgovor, da pokrajinska uprava nima do nas nobenih dolžnosti in naj se obrnemo na šolsko skrbništvo in na naučno ministrstvo. Storili snio to, a po več mesecih nimamo do sedaj nobene rešitve, nobenega ugodnega odgovora; zato je naše društvo upokojenega učiteljstva sklenilo dne 7. februarja t. 1. na svojem zborovanju soglasno, da pristopi k Društvu upokojenih državnih uradnikov, in vabi svoje člane, ki dne 7. februarja t. 1. hišo bili pri zborovanju navzoeni, da pošljejo gosp. Mariji Pere, Gorizia, Via For-inica N. 25 2 liri kot pristopnino k Društvu upokojenih državnih uradnikov in potem plačujejo mesečni donesek ene lire. — Sklenilo se je tudi, da Društvo upokojenega učiteljstva za tekoče leto ne bo zahtevalo letnine od onih svojih članov, ki pristopijo k Društvu upokojenih državnih uradnikov. — Učiteljskim upokojencem in njih vdovam se priporoča, naj bodo člani obeh društev, ker le skupno se da kaj doseči; posameznik se ne upošteva, lastno stanovsko društvo pa nam je še vedno potrebno, Četudi smo člani Društva državnih upokojencev. —
Izdajanje vozounit na želsznlsHili postojali in o&dustuo
Nič strašnega in senzacijonalnega ne bo sledilo pod tem naslovom. Ne gre /a nikak škandal a!i kako afero, kakor so po vojni nekako v modi. Gre samo za vprašanje udobnosti potnikov jmj naših železnicah, in si<-er ne toliko v vlakih samih, temveč že na postajah, torej prav pri sklepanju, "transportnih pogodb». Potniki pričakujejo ravno tu največje udobnosti, a namesto njih doživljajo razočaranja in presenečenja, ki jim navadno povzročajo nepotrebne stroške za doplačila, ker si morajo potem pomagati z izrednimi listki, ki jih izdajajo »prevodniki v vagonih.
Tako izzvenevajo pritožbe, ki jih dobivamo iz občinstva. Nanašajo se predvsem na postaje in postajališča po deželi, kjer je izdajanje voznih listkov — po teh navedbah — urejeno vse drugače, nego bi od govarjalo željam in pa tudi potrebam občinstva. Navadno čaka uradnik z izdajanjem listkov takorekoč do zadnjega hipa pred prihodom vlaka. Naravno je, da se mora tedaj polotiti posebno preprostega in v potovanju ueizvežbanega potnika neodoljiva nervoznost radi strahu, da zamudi vlak. V tem položaju mu ne preostane drugo, nego da gre v vlak brez listka in da plača poleg voznine Se kazenske pristojbine. Sprevodniku dokazuje potem več ali manj živahno, da ni on sam tega zakrivil, temveč uradnik, ki je začel prepozno izdajati listke, toda zastonj, sprevodnik ima svoje predpise, katerih se mora držati: ali plačati ali pa iz. vlaka!
Po navadi se dogajajo take neprilike — kakor omenjeno — preprostemu |H>tmku. Največ pritožb nam tudi res prihaja od strani našega podeželskega prebivalstva. Toda številne pritožbe nam prihajajo tudi od strani izobražencev, kar pač dokazuje, da je krivda res le v neprimernem urado-vanju pri izdajanju potnih listkov. Eno tako pismo smo prejeli te dni celo od nekega inozemskega trgovca!
Bilo bi potrebno — toliko v interesu železnic, kolikor potujočega občinstva — da bi vzela železniška uprava to vprašanje v pretres in odredila tak način poslovanja na postajah, da bi bilo izključeno, da bi se mogle dogajati take nerednosti po krivdi železniških uradov.
Banka slovenski!) delavcev v Zedinlenib državah
zato primorano, da jo zviša na milijon dolarjev. Vsega je okoli 2500 delnic, ki ae? v-ljajo glavnico. Na ta način se vrača z zavodom pridobljeni denar vlagateljem in delničarjem. Ko so zadnjič dozorele dnevnice, so dobili od vplačanih 125 dolarjev vrnjenih 200.
Sličnih denarnih zavodov, ki imajo namen, da slovenskim naselnikom pomagajo do lastnih domov in prihrankov, je precej, ampak to podjetje je nedvomno imelo najlepši uspeh.
t Andrija kakato*.
Dne 14. t. m. je na svojem posestvu v lloku umrl oče znanega jugoslovenskega publicista in glavnega urednika «Jugoslovenskega Lloyda» g. Josipa Lakotoša. Pokojnik je bil dober gospodar in v svojem rodnem kraju zelo uvaževana osebnost. G. Josipu Lakatošu izrekamo ob bridki izgubi, ki ga je zadela, naše najiskrenejše sožalje!	_
Pust
Vsakemu svoj praznik! Tako so razsodili pravični modrijani, ko so pisali koledar, pa so norčavim ljudem zapisali pusta. Ljudje so se prav radi posluževali te pravice in se z veliko vnemo lotili posnemati ošemljenega Kurenta. Kdo se ne spominja «starih, zlatih časov», ko je vsak spodoben človek enkrat v letu rad pozabil na vsakdanje težavice, pa mu tega tudi nihče ni zameril? — Tempora mutantur; marsikaj se je izpremenilo po vojni, hujše so nadlo-pe, ki tarejo človeka, da se bolj posta zaveda. kot pa pusta.Zaman bi radovednež čakal dolgih sprevodov, ki so jih K vi rentu j>ji	prirejali ljudje; ni več tistega brez-
e? - rr. veseljačenja, ki ga je bil človek včasih vajen. Nekaka mora je legla po vojni v duše — le otroci oponašajo še stare navade in vsako leto manj častilcev šteje Kurent.
Društven* vesti
—	«Ilirija*. Danes ob 20,30 skupna vaja na odru. — Predsednik.
—	M. D. P. - Trsi. "Dramatični odsek. -Danes ob 20.30 redne vaje. — Nač.
Tehnično vodstvo športnega odseka ima danes ob 19.30 izvanredno sejo. — Nač.
SPORT
—	Tehnično Vodstvo Nogometa. Danes ob 20.30 uri seja v navadnih prostorih. — Načelnik.
—	Savez Sodnikov. Danes ob 20. uri
sestanek v navadnih prostorih. — Predsednik.
iz tržaškega življenja
Izjalovljena velika sleparija v Škodo banke «Commerciale ftriestina*
V pondeljek predpoldne sta prišla v u-rarte banke «Commerciale Triestinaa dva mlada, elegantna gospoda ter predložila pri blagajni kreditno pismo za znesek «0.000 lir, naslovljeno na trgovca Avena Piane iz Genove; kot iazdajateljica listine je bila označena podružnica neke brazili-janske banke v Genovi. Ker uradnik pri blagajni ni imel nikakega obvestila od do-tičnega denarnega zavoda glede kreditnega pisma, je velel gospodoma, naj počakata, sam pa je stopil v ravnateljstvo, da pogleda, če so tozadevne listine zaostale j tam. Ravno v istem trenutku je ravnatelji sprejel nekega gospoda, ki se je izkazal za zasebnega detektiva Emilija Ferrari, doma iz Milana. Prišlec je v kratkih besedah pojasnil ravnatelju, da je prišel baš radi omenjenega kreditnega pisma, ker da je ponarejno; gospoda, ki sta hotela inkasirati v njem označeni znesek, da sta pa premetena sleparja. 2e v Milanu je zvedel za njuno sleparsko nakano in od tam jima je sledil v Trst, da ju v ugodnem trenutku, razkrinka. Po teh kratkih pojasnilih je detektiv pohitel k gospodoma, ki nista še nič slutila, da je njun sleparski naklep odkrita, ter ju aretiral. Na kvesturi,_ kamor sta bila odvedena, sta se sleparja izkazala za 33-letnega Emila Nerelia iz Genove in 31-letnega Petra Bigatti iz Sam-pierdarene pri Genovi. Pri zaslišanju sta oba trdovratno tajila, da bi šlo za sleparijo; pač pa sta trdila, da ju je trgovec Delle Piane, s katerim sta bila v kupčijskih zvezah, v resnici poveril, da inkasirata v kreditnem pismu navedeni znesek. Dasi zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti, koliko je resnice v njunih trditvah, je vendar zelo verjetno, da obstoja trgovec Dalle Piane le v njuni daomišljiji; oči vidno sta si izmislil., to ime v prepričanju, da jim bo prišlo prav pri zagovarjanju, ako bi pri inkasiranju kreditnega pisma naletela na kake zapreke. Kakor vidimo, se v tem ozi-ru nista motila.
Policijski organi seveda niso verjeli njunim zagovorom, zato sta morala podjetna ptička v zapor, kjer bosta imela dovolj časa za Studiranje bankarstva.
Nevrastenična ženska in brezposelni uradnik, ki sta se naveličala življenja.
Radi hude nevrastenije, ki ji že 15 let greni življenje, je včeraj sklenila napraviti konec svojemu obstanku 44-letna zasebni ca Alojzija Gasparo, stanujoča v Škorklji Coroneo št. 701. S tem namenom je okoji
Pred enajstimi leti se je v središču slovenskih naselbin v državi Pennsylvaniji 9. ure zavžila v svojem stanovanju 6 pa-ustanovilo denarno podjetje. Hranilno in stilj veronala. Domači, ki so šele popoldne
prišli na sled njenemu obupnemu koraku — mislili so namreč, da Gasparova spi — so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni tonski izpral želode^ ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Gasparova je letos že v drugič skušala izvršiti samomor; ob novem letu si je na podoben način in z istim sredstvom skušala vzeti življenje. — Njeno stanje' je nevarno.
— Nič manj niso vredni uvaževanj^ vzroki, radi katerih je hotel skleniti svoje račune z življenjem t»5-letni trgovski uradnik Emil Bianchi, stanujoč pri Sv. Alojzi ju-Chiadi no št. 801. Radi poldrugoletne brezposelnosti je mož životaril s svojo družino v črni bedi; ker ni bilo denarja niti za kruh, revež ni mogel redno plačevati najemnine. Zato je moral včeraj izprazniti stanovanje in je ostal z družino brez strehe. Iz obupa nad nemilo usodo je ubogi starec včeraj popoldne okoli 16. ure skočil z nabrežja Tre Novembre v morje. Nekateri pomorščaki, ki so to zapazili, so skočili v neki čoln in rešili potapljajočega se starca iz valov. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnifca rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v par dneh.
Vesti z GoriSkega
IZ &EBREU
Tu se je poročil Viktor Rejec, sin našega župana, z Angelo Tušar, hčerko gostilničarja v Jagerščah. Mlademu paru, ki se je naselil v ZaJoŠčah pri Dorn-bergu, želimo obilo sreče.
BIL J AN A (Zapadna Brda).
V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil pri nas občni zbor našega prosvetnega društva. Živahna, dolgotrajna debata in pa zaključno glasovanje so razčistili dosedanji položaj in pokazale, da se mi Biljanci dobro zavedamo svojega težkega položaja in da radi tega ne maramo nikakih strankarskih cepljenj med nami.
AJDOVŠČINA
Prosvetno društvo Z. P. D. nam zadnje čase daje upanje, da se bo zopet povzdignilo do onega intenzivnega delovanja in rednega prirejanja predstav kot pred par leti. Prejšnje izvrstne moči in pa par novih pridobljenih dajejo upati, da bo s primernim soglasjem med Člani odsek Z.P.D. Ajdovščina - Šturje zopet resen tekmec dramskemu društvu pri Matici Z. P. D. v Gorici. To na dramskem polju.
Glede petja pa novi, sicer še neizpiljeni ženski naraščaj, zelo dobri moški zbor obetate poti spretno in kar je glavno, požrtvovalno — marljivo roko g. Vuge nove uspehe na poti k višji popolnosti.
Prisostvoval sem ajdovskemu varijetet-neni večeru po onem predpreteklo nedeljo v Gorici. No, prireditelji varijetetnega večera v Gorici niso bili ravno preveč prevzetni na izid svoje predstave, da celo nekoliko sramežljivi so bili po poteku prireditve, toda sramežljivi ne radi tihe ponižnosti radi doseženega uspeha, ampak iz Čisto drugega vzroka.
Zato mi je čisto lahka primera obeh, večerov, ker je bil ajdovski neprimerno boljši. G. Brajnik je sicer pokazal tekom prireditve zopet svoje sijajne zmožnosti ru-tiniranega igralca, ampak kljub temu mu ne prisojam toliko sj>osobnosti, da bi isti dan mogel igrati ^Namišljenega bolnika*. Dvomim, da bi se znal vživeti v to vlogo.
Tudi obe pesmici, Svabovo «Dobro jutro« in Venturinijevo «Kam?», čeprav brez posebnih umetniških zahtev, sta se dobro zlivali v lahkotno sliko varijetetne predstave.
Ajdovski Verovšek g. Feigel, dr. Birsa, za katerim žaluje pevsko društvo v Gorici, in drugi so obilno doprinesli k dobremu uspehu. Podrobnejšo kritiko prepustim domačemu kritiku. Naj on žanje zahvalo in pa — zamero igralcev. Ko bi bil prisoten dopisnik kakega italijanskega časopisa, bi Še pripomnil, da se je po predstavi razvil živahen ples do jutranjih ur z majhnim za Ajdovščino običajnim incidentom. — ro. al.
KOBARID.
Listi so že omenjali, da se plenijo po trgov inaii razglednice, na katerih je slovenska označba kraja. Dovoljene so baje le razglednice, ki nosijo ime kraja v italijanskem jeziku. Toliko glede pokrajinskih razglednic. So pa tudi razglednice, na katerih so naslikane rože in tem je večkrat dostavljeno: srčno voščilo! vesela velika noč! veseli prazniki! itd. Po mnenju tukajšnjih karabinerjev so prepovedane tudi take razglednice s slovenskim voščilom. Trgovci imajo pa povsod mnogo takih kart na prodaj, če se jim zaplenijo, bodo imeli občutno izgubo, ker so jih že vse plačali. Ce jih dajo preslikati, tako da bi se ne videlo slovensko besedilo, jih skvarijo in zmanjšajo s tem možnost, da jih prodajo. Povsod občutna škoda. Sicer se pa zdi, da se predpisi skoraj gotovo vsaj v tem o žiru slabo tolmačijo in da razglednice, ki niso pokrajinske, lahko imajo vo-
ščilo v slovenskem jeziku natisnjeno. Dobro bi bilo, da bi se v uradnem časopisu pojasnil dotični zakon, ki prepoveduje slovenščino na razglednicah, da se bodo trgovci znali ravnati v bodoče, in si ne bodo samim sebi škodili z novim nakupom, pa tudi ne spravljali ljudi, ki bi uporabljali take zakonite prepovedane -vesele velikonočne praznike 1», v sitnosti in nesrečo. —
Nesreča pri igri
V Kojskem v frakciji Bale sta se igrala dva vaška dečka pri hlevu in se spuščala skozi odprtino, po kateri se podaja seno v hlev iz senika nad njim. Ko sta bila v najlepši igri, pride k njima sestra enega izmed dečkov in ga kliče, naj gre takoj k ma teri, ki ga nujno potrebuje. Prijatelj njegov je bil pa jezen, da je sestra s svojim pozivom tako naglo zaključila njuno igroa, pogiabi! je kol in ga zagnal vanjo. Nesreča je hotela, da je zadel kol deklico v o-braz in jo oslepil. Deklico "je prepeljal .leni križ» v goriško mestno bolnico.
S potrtim srreui naznanjava tužno vest, da je najin nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod
ANDREJ RCJC
posestnik in občinski svetovalec,
dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo iz hiše žalosti (Vas) na domače pokopališče.
K i h e m h e r g, dne Iti. februarja Marija, soproga; Iztok - Andrej, sin.
ALI OGLASI
BRIVEC išče dva brivska pomočnika. Eventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine.
ZAKAJ POCINJAJO KOKOŠI
Ni mi bilo mogoče mikroskopski ugotoviti, ker nisem imel materijala na razpolago, ampak po pripovedovanju par gospodinj, ki so jim kokoši poginile, bi se dalo zaključiti, da najbrže razsaja v dotičnih krajih «perutninska kolera». — Naj torej spregovorim par besed o tej kurji bolezni.
Povzroča jo «BacilIus avi.septicus», kateri se nahaja v vseh organih obolele živali, tu napada vso domačo perutnino kakor tudi ptice, ki živijo pii nas. Okuži se ptič tako, da zavžije blato okužene Živali, okuženo vodo, ali pa ostanke ubitih bolnih živali. Prenašalo i bolezni so pri nas mnogokrat ravno vrabci. Bacil kolere ni jako rezistenten, da se, uničiti z navadnimi razkuževalnimi j sredstvi (apneno mleko, b% karbol).
Bolezen se pojavi en dan po okužbi in poteka zelo naglo: mnogokrat se kokoš zvrne mrtva na dvorišču, najdemo jo mrtvo v ložu, ko je nesla — ali pa zjutraj v kurniku. Ako nastopa smrt tako naglo, navadno ne opažamo nobene spremembe, ako pa traja bolezen od 1—3 dni opažamo sledeče znake: kokoš zgublja apetit, čepi na mestu in se I rese, poveša krila, iz nosnic in kljuna izhaja penasta slina, roža in podbradek postane temnomoder, pokaže se zelenkasta driska.
Branimo se proti tej bolezni na bledeči način: Takoj ko opaziš bolezen, loči zdrave kokoši od bolnih in sicer tako, da bolne ostanejo v starem kurniku in zdrave premestiš v drug prostor. Poginjene kokoši zakoplji globoko, da se ne bo širila bolezen naprej. Očisti vsak dan kurnik ter blato zakoplji. — Stene, pod, kakor tudi stojala poškropi in očisti večkrat z apnenim mlekom (5 kg živega apna na 100 1 vode) ali pa s karbolno kislino. Zdravim in bolnim kuram dajaj v pitno vodo železni sulfat (solfato di ferro) ali za salicilno kislino (acido salicilico) in sicer 1 % t. j. 10 gr. na 1 liter vode.
Kokošim pokladaj dobro in tečno hrano, skuhano zrnje, kruh, trdo kuhana jajca itd.
Navadno pogine 90^ od te bolezni obolelih kokoši.
Edino učinkovito sredstvo proti ptičji koleri je cepljenje s serumom, kar pa
_se mi zdi — bi bilo v naših krajih za
sedaj še neizvedljivo.
Meso bolnih živali se ne sme uživali, ker bi v danih slučajih nastopila ne-; varnost tudi za Človeka.
«Perutninski koteri» je zelo podobna «kokošja kuga», katero povzroča še do sedaj neznani virus. Branimo se je na isti način kakor kolere.
Dr. L.
URA9SKEGA pomočnika z večletno prakso, sprejme takoj proti dobri plači lv;m Bizjak, Postojna 191.
BABICA, avtorizirana, sprejema nos( « »■. Govori slovensko. Slavec, Via Gin lin
plačuje
ALOJZU P83H, Plazzu GarlDcldl Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov !	Pazit« na naslov!
psi	—
Zobozdravnik
H8S. D. ar. D. Scrdoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU «ia M. R. Imbriani 16,1. (prsi fla S. Si ovanoi)
od 9-12 in od 3-7



Bersna poroflla«
DEVIZE:
Trst,!«, fehr AmiUrdam od	do 937 —
Belgija »d 112 do 11*. ; Pari* 2:> do 91. -Lon-Un o4 I2U,o" do 120.6"l ; New Vork od 24-70 do 24.80; špauija od 3-jO-— do 35-!.— ; Švica od 478 — do i-0.— ; Atose ud &5.1V; do 33.50; B*»»n od 5d8. do 5^2.- ; Bukarefct od 10.25 do U. -Praga »d 73/25 do 73.;0: Odreka od O.0J4«; do Uanaj od —.348 do —	Zagreb od
4J 60 do 43-90.
Reao&ti«ko obveznice €8 Ho.
VALUTE:
lrst; IH februarja. Av«trijske kron^ od 0.0345 do 0.0351} dinarji od 4A.2-*> do 4-3.75; dolarji od 24 6*> j do 24.75; novci po 30 frankov od 84.— do **7.— j f&ut ftterling od 1.030 do U .55.
M\m& iistiie, Rroos, I iFiUre, ilato, M\lm\2
kuptije in plačuje po najvišjih cenali
Albert Povh — urarna
Trst« Via Maziini 46 2 !
TfžbšSb posojilnici
rc. istrovan* zadruga z omejeni i po-oV.v va
uraduje v svoji lastni hiši lilica Torrebianca 1), I. nadst.
Sprejema m.vadne hranilne vlos;e na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^« za čekovni promet, ter jih obre->mje
po 4%
večje in slalne vloge po dogovoru.
Sprelema „Dinarje" na tiknči račun «r» JiJi obrestuje po dogovoru. £avefc od vlog plača uvod san. Daje posojila i»a vknjižb ', menije, a-ataVe in osebne kredite. Obrestna mera po dogo.
Na razpolago varnostn? :a (safa)
Uradne ure za stranka o J 8: i 313
h od 16 da ie
Ob nedeljah je urad zapt Štev. te Sef- 25 - ti 7.
najstarejši siov. denarni zauod
lnserlrolte v „Edinosti"
PODLISTEK
JULES VERNE:
0)
Skrivnostni otok
Pol ure pozneje jih je pozdravljala rešilna zemlja iz daljave samo ene milje, toda izčrpani, ohlapni in nagubali zrakoplov je himnil nekaj plina samo v svojih najvišjih delih. Tudi v vrveh viseči potniki so ga zelo obteievali in kmalu so se močili v besnih valovih, ki so jih metali sem in tja. Ovoj zrakoplova je bil podoben mehu Iovečemu veter in vse skupaj se je pomikalo naprej kakor kakšna ladja. Morda se jim posreči, da na ta naCin dospejo do obale.
Ko so bili samo Se kakih petsto korakov oddaljeni od obale, se je nenadoma razle-gel enoglasni krik iz Štirih grl. Zrakoplov je nepričakovano poskočil v zrak, ko ga je zadela mogočna vodna gora. Sinil je v vi-Sino 1500 čevljev in priSel v zračni vrtinec, kjer se je na mestu sukal okoli svoje osi, ne da bi se približal obrežju. Po preteku dveh minut pa je začel padati v poševni črti in končno padel na obrežni pesek, kjer niso imeli valovi nobenp moči več.
Potniki so si pomagali drug drugemu iz vrvaste mreže. Veter je vnovič zgrabil raz-
bremenjeni zrakoplov, ki je izginil kakor ranjen ptič v zraku.
Ladjica je nosila pet potnikov in psa, zrakoplov pa je samo štiri vrgel na breg.
Pogrešanega je bržkone odnesla kakšna vodna gora in na ta način olajšani zrakoplov se je mogel zadnjič dvigniti in priti na suho.
Komaj so štirje brodolomniki, — zakaj po vsej pravici so se mogli tako imenovati, — stopili na suho, so zapazili, da eden izmed njih manjka, in so vzkliknili:
«Gotovo se skusa rešiti s plavanjem! Na pomoč! Na pomoč
II.
Možje, ki jih je orkan vrgel na obrežje, niso poklicni letalci, bržkone niso niti ljubili takih ekspedicij, ampak bili so vojni ujetniki, ki so v svoji predrznosti na ta nenavadni način zbežali. Stokrat bi bili utegnili poginiti in treščiti v globino iz raztrganega zrakoplova. Nebo pa jih je ohra nilo za nenavadno usodo, ki jih je Čakala, in 24. marca so bili 7000 milj r>ddaljeni od Richmonda. glavnega mesta Virginije, in najmočnejše trdnjave separatistov v secesijski vojni, katero je oblegal general Uli-sej Grant. Njih zračno potovanje je trajalo pet dni.
Beg teh petih ujetnikov se je konča) z opisano nesrečo, a izvršil se je v sledečih nenavadnih okoliščinah:
V tistem letu, t. j. v februarju 18*i">.. o sovražnik pri nekem brezuspešnem naskoku generala Gr*nta, ki je hotel / nenadnim napadom presenetiti hraviih-e Richmonda, ujel nekatere častnike, ki -o jih internirali v mestu.
Eden izmed najimenitnejših ujetnikov je bil član generalnega štaba zvezne armade in se je imenoval Cir Smith.
Cir Smith je bil rojen v Massachusettu, bil je inženir, prvovrsten učenjak, kateremu je zvezna vlada izročila v vojnem Času vodstvo železnic, ki so bile sedaj tako važnega pomena. Bil je pravi Amerikane^ iz severa, suh, koščen, kakih petinštirideset let star, la*je in bujni brki so mu bili že sivkasto pobarvani. Njegova lepa *nu-mizmatična» glava se je želela prav ustvarjena za močno rek ova nje. 1'oleg tega jt bil njegov pogled žgoč, a ustne odločna zaprte — že po zunanjosti bi vsakdo sodil, da ima pred seboj učitelja kake vojaške šole. Bil je med onimi inženirji, ki so čeli svoj poklic s kladivom in pilo sličen generalom, ki so začeli svojo pot kot pro-staki. Odlikoval se je k izredno ostrostjo duha z'l*toča»no tnhnično ročno spretnostjo. Njegovo mišičevje je izdajalo veliko moč. Bil je mož dejanja in sveta; vse je izvrševal brez vidne težave, zakaj podpirala ga je nenavadna življenjska prožnost združena s tako žilavostjo, ki je jamčila za uspeh