URN_NBN_SI_DOC-G0HKOAIG

Francesco Barberi: Biblioteca e bibliotecario. (Firenze.) Cappelli edi- tore (1967). VII + 365 + (I) str. 8°. Francesco Barberi (roj. 1905) je znano ime na področju italijanske bi- bliotekonomije. Od leta 1933 do 1935 je bil v nacionalki v Firencah, od 1935—1943 knjižnični nadzornik za Apulijo in Lukanijo, v letih 1944 do 1952 ravnatelj Angelice v Rimu in sedaj glavni knjižnični inšpektor pri italijanskem m inistrstvu za prosveto in kulturo. Istočasno je privatni do­ cent za bibliografijo in bibliotekono- mijo in od 1952 predava na posebni šoli za arhivarje in knjižničarje na rimski univerzi. V zadnjih dvajsetih letih je sko­ raj ni italijanske knjižničarske re­ vije, pri kateri Barberi ne bi sode­ loval. Ni pa se omejil le na strokovni tisk, marveč je knjižničarske proble­ me obdeloval in populariziral tudi v drugih splošnih revijah, zavedajoč se, da mora knjižničar prodreti v samo sredino družbe, kateri služi. Njegovi članki so izšli v prevodu celo v tujih jezikih (Boletin de la Biblioteca Na- cional de Mexico) ter v Libri. Največ pa so jih seveda objavile italijanske knjižničarske revije: Accademie e Biblioteche d’ltalia, Bollettino d’in- formazioni A. I. B., La Parola e il libro. Knjiga, o kateri poročam, je prav­ zaprav sad njegovega dvajsetletnega povojnega udejstvovanja v knjižnični stroki, se pravi, izbor njegovih naj­ značilnejših člankov, ki jih je objavil po različnih revijah in ki so z leti ne le ohranili še vso svežino proble­ matike, marveč so še vedno kar se da aktualni. Barberi ni teoretik v tistem smi­ slu, da bi stvari le nakazoval, nanje opozarjal in se pri tem ustavil. Bar­ beri je prava podoba sodobnega knjiž­ ničnega delavca, ki vidi problem, ga preuči in potem se z vso vnemo vrže zanj v boj. Takrat ne gleda dosti ne n a levo ne na desno. V svojih pikrih puščicah, ki jim daje nedolžni naslov »Kartotečni listki bibliotekarja«, si je tako privoščil že marsikoga in m ar­ sikaj. Knjiga vsebuje 24 člankov. Prva skupina pod naslovom »Knjižnica« obravnava različne tem e: Knjižnica in demokracija, Knjižnice v svojem času, Stoletna kriza italijanskih knjiž­ nic, Knjižnice in ljudska prosveta n a italijanskem jugu, Sola in knjižnica, Moderna javna knjižnica, Inform a­ cijska služba v javni knjižnici, Izbor knjig in prirastek v knjižnicah, Lo­ kalni fond v javni knjižnici, Knjiž­ nične razstave, Staro in novo v knjiž­ nici, H um anistična dokumentacija, Posebne knjižnice, Center za doku­ m entacijo in informacije, Knjižnice in dokumentacijska služba v delov­ nih organizacijah, Ameriške knjižni­ ce. V drugi skupini z naslovom »Knjižničar« pa so teme: Knjižničar, ta neznanec, K njižničar, mož deja­ nja, Oblikovanje knjižničarja, Pri­ prava, specializacija in uporaba oseb­ ja v knjižnicah, Knjižničarjev štu­ dij, K njižničar in zgodovina knjiž­ nic, Junaški opomin, K njižničar kot vzgojitelj, Knjižničarjeva objektiv­ nost. Več Barberijevih člankov je prav­ zaprav nastalo kot odmev na zani­ mive polemike, ki so jih načenjale razne knjižničarske revije v svetu (Hoecker, Becker, Leyh, Wieder). Pi­ sec se zaustavlja ob problemih, ki 129