NOV PLANINSKI DOM NA GORJANCIH 
Dne 4. VIII. t. l. je marljivo PD Kostanjevica odprlo na Opatovi gori Planinski 
dom na Polomu. Postojanka je z dolino zvezana z avtomobilsko gozdno cesto, lepo 
speljano in dokaj dobro vzdrževano. Planinsko zavetišče ima svojo zgodovino. 
Veliko poslopje je bilo nekoč lastnina gozdne uprave, nato novomeškega okraja. 
Zdaj ga je dobilo PD Kostanjevica, z njim pa je prevzelo tudi dolžnost, da ga 
preuredi in opremi. S sredstvJ, ki jih je dala PZS, se je to društvu tudi posrečilo 
narediti, seveda zdaj še marsikaj manjka, predvsem opreme za sobe in skupna 
ležišča. Sedanja oprema po sobah je zasilna, na podstrešju, kjer bi bilo lahko 100 
sktqmih ležišč, pa ni ničesar. Tudi na obširnem prostoru okoli poslopja še ni vse 
urejeno. Solidno osnovo ima le plesišče. Marsikaj seveda še manjka v gostinskih 
prostorih, v kuhinji, v točilnici, treba bo' vložiti še precej Sl·edstev, da bo Dom na 
Polomu prijeten planinski domek. 
Namesto odsotnega predsednika je otvoril slavnost po<lpredsednik in pozdravil 
najprej odsotne predstavnike oblasti, ki se slavnosti niso mogli udeležiti. Nato je 
prečital pozdravno brzojavko maršalu Titu, ki so jo navzoči s ploskanjem in ovaci­
jami sprejeli. Za tem je godba zaigrala državno himno, na kar je podpredsednik 
PD Kostanjeyjca naslovil navdušene, tople ;pozdrave zastopnikom hrvatskih društev, 
ki so bila navzoča po zastopnikih (PD Japetic in Podsused), ter na vse ostale, ki so 
se slavnosti udeležili. PZS je zastopal urednik Planinskega Vestnika, zastopana je 
bila tudi Turistična zveza Slovenije, PD Ljubljana-matica in SAP. Navzočih je bilo 
kakih 70 planincev iz raznih krajev Slovenije, mnogo pa jih je že pred otvoritvijo 
odšlo na razne kraje in izlete, ki se s Poloma ponujajo. Formalno otvoritev je 
izvršil zastopnik PZS in v njenem imenu obljubil pomoč PD Kostanjevica. Lep 
nagovor je imel zastopnik PD Podsused, PD J apetic in PD Ljubljana pa sta Domu 
poklonili dve lepi fotografiji. 
Gorjanci so slovenskemu planincu manj znan in manj mikaven del naše domo­
vine, vendar skladno in učinkovito zaključujejo zbir slovenskih pokrajinskih lepot s 
tiho idiličnostjo in poetičnim vzdušjem, ki diha iz njih. Razmeroma zgodaj so 
stopili v slovensko planinsko zgodovino. Ze l. 1899 je Josip Bezlaj v našem listu 
pisal o njih, za njim pa Jakob Zupančič (1909), Viktor Pirnat in Rudi Jereb. 
Naj bo tudi ta planinski dom, prvi v tem delu Gorjancev, trden gmotni temelj 
planinstva, to je, vsega tistega, s čimer planinstvo prispeva h kulturni zavesti 
slovenskega človeka, obenem pa člen , v bratski zvezi med hrvatskimi in slovenskimi 
planinskimi društv, i. Naj okrepi PD Kostanjevica in vse dolenjsko planinstvo! 
M. E. Meško 
DOM PLANINCEV NA JERUZALEMU 
Tu ni sten, ne v skalo vsekanih poti; 
v nizkih vinskih gričih, sonca svit žari. 
Strmih gor viharji, tukaj ne besnijo; 
v trsju poje veter nežno melod. ijo. 
T. O. 
V sredi najbolj znanega predela Slovenskih goric, .na Jeruzalemu, stoji Dom 
planincev PD Ljutomer, z zelo lepim razgledom. Proti vzhodu se izgublja gričevje 
v ogrski nižini za Pomurjem, na jugu, za dravsko ravnino, ga zapirajo Kalnik, 
Ivančica, Ravna Gora, Donačka in Boč, na zapadu se belijo vrhovi Savinjskih in 
široko Pohorje s svojimi gozdovi. Edinstvena panorama! 
To so .kraji stoletne borbe prebivalcev za svoj narodnostni in gospodarski obstoj. 
To je pokrajina mehkih oblik, polna poezije, pokrajina prvega slovenskega shoda, 
domovina Krempla, Flegeriča, Trstenjaka, Vraza, Miklošiča, Raiča, Meška 1td., ki 
so .kot zgodovinarji, slavisti, narodni buditelji, pesniki lirikd in pisatelji zajemali 
pobudo in snov iz teh prijetnih, s trto zasajenih predelov med Muro in Dravo. 
Prešla bodo leta planinskih poti, 
a srce ostalo bo zvesto goram; 
tu pesem klopotcev prijetno doni: 
le pridi, le pridi, le pridi še k nam! 
607