4 Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev Barbara KopaËin Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta barbara.kopacin@gmail.com Povzetek V raziskavi smo proučevali psihosocialni razvoj devetošolcev z vidika njihovega socialnega statusa v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastnosti in v poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošolci in učitelji v povezanosti z glasbenimi aktivnost- mi (učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sodelovanje v inštrumentalnih ali plesnih skupinah) ter glasbi naklon- jenim družinskim okoljem (otroci pojejo ali obiskujejo glasbene pri- reditve s starši). V raziskavi je sodelovalo 177 devetošolcev iz naključ- no izbranih šestih osnovnih šol na Primorskem (OŠ Ciril Kosmač – Piran, OŠ Livada – Izola, OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Branik, OŠ Dobravlje in OŠ Lucija). Rezultati raziskave so potrdili pomembno povezanost med glasbenimi aktivnostmi in glasbenim spodbudnim družinskim okoljem s psihosocialnim razvojem učencev z vidika so- cialnega statusa v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastnosti in v poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošolci in učitelji. Ključne besede: glasbene dejavnosti, aktivno glasbeno izobraževanje, psihosocialni razvoj, internalizacija vedenjskih vzorcev The correlation between musical activities and aspects of psycho- social development of year nine pupils Abstract In this study we investigated (i) the social status of year 9 pupils in the school environment, (ii) their personal and social characteristics (iii) and knowledge together with the use of positive behavioural pat- terns in communication with classmates and teachers in correlation with (a) their musical activities and (b) the inclination for music in the family environment. The music activities involved (i) learning a musical instrument, (ii) singing in the choir, and (iii) involvement in instrumental musical groups. While the inclination for music in the family climate has been determined by (i) the frequency of sing- ing with their parents, and (ii) attending musical events. The study involved one hundred and seventy seven (177) pupils from six ran- domly selected primary schools from the Slovene Littoral (OŠ Ciril Kosmač – Piran, OŠ Livada – Izola, OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Branik, OŠ Dobravlje in OŠ Lucija). The survey results confirm a high cor - relation between the social status of year nine pupils, personal and social characteristics and the use of positive behavioural patterns in communication with classmates and teachers with musical activities in the school environment and music supportive family environment. Key words: musical activities, active musical education, psychosocial development, internalisation of behavioural patterns 4 Uvod Osebnost je celostni vzorec trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Predstavlja vse tiste oseb- nostne značilnosti, ki prihajajo do izraza v različnih situacijah in časih (Musek, 2005). Izvor in razvoj osebnosti je povezan z različnimi dejavniki: dednostjo, okoljem, samodejavnostjo, socialnim okoljem, izobrazbo, šolskimi spodbudami itd. Po- memben del, ki opredeljuje osebnost, so psihosocialne sposob- nosti, spretnosti, navade in veščine oziroma medosebna inteli- gentnost (Gardner, 1989) ali socialna inteligentnost (Goleman, 1995; Goleman, 2006). Gardner (1989) o medosebni inteli- gentnosti pravi, da ljudje z visoko medosebno inteligentnostjo učinkovito komunicirajo z drugimi in so v družbi cenjeni ter zavzemajo pomembna mesta. Iz do sedaj povedanega stopnjo psihosocialnega razvoja učencev določajo psihosocialni status devetošolca v šolskem okolju, njegove osebnostne socialne last- nosti in poznavanje ter uporaba pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošolci in učitelji. Psihosocialne sposobnosti, spretnosti, navade in veščine se oblikujejo s sprejemanjem družbenih norm, pričakovanj in zahtev iz socialnega okolja (socializacija) ob istočasnem raz- vijanju in uveljavljanju lastnih značilnosti in zmožnosti (indi- vidualizacija), kar omogoča učinkovito in ustvarjalno vključe- vanje posameznika v socialno okolje (Pečjak in Košir, 2002). Psihosocialni razvoj po Eriksonu poteka po zaporednih raz- vojnih stopnjah. V posameznem razvojnem obdobju se posa- meznik sooča s specifičnim načinom delovanja svojega ega na socialno okolje in obratno, kar v njem ustvarja določeno nape- tost, specifičen konflikt, po Eriksonu psihosocialno krizo. Prve štiri stopnje psihosocialnega razvoja zajemajo zgodnje otroštvo in otroško dobo, peta stopnja pa čas mladostništva. Nadalje- vanje psihosocialnega razvoja je razdeljeno na tri stopnje, ki potekajo v obdobju odraslosti in starosti. Najpomembnejši čas psihosocialnega razvoja je doba mladostništva, ker se tedaj do- gaja prehod iz otroške v odraslo dobo (Musek in Pečjak, 1995). Psihosocialne sposobnosti, spretnosti, navade in veščine so pomembno povezane z vsemi življenjskimi področji. Otroci in mladostniki, ki so psihosocialno spretni, ki znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo, imajo prednost na vsakem področju življenja, naj bodo to odnosi v družini ali širšem okolju, v šoli, pri športu, pri delu za skupnost ali pri organizacijskih nalogah. Učenci z visoko razvitimi psihosocialnimi spretnostmi imajo tudi več možnosti za srečno in produktivno življenje ter za ob- vladovanje miselnih navad, ki jim bodo lahko kot odraslim pri- nesle osebni in poklicni uspeh in s tem višjo kvaliteto življenja (Pečjak in Košir, 2002). Goleman (1995) razlaga, da je najvišja oblika socialne inteli- gentnosti spreminjanje odnosov s soljudmi, spreminjanje ne- zavednega odzivanja v zavedno ter negativnih občutkov v po- zitivne. Gre za sposobnost usklajevanja s soljudmi za doseganje obojestranskih koristi ob upoštevanju okoliščin in ob predvi- devanju posledic. Kvaliteta odnosov med vrstniki je pogojena z učinkovitostjo navezovanja stikov z vrstniki, kar pripomore k večji socialni sprejetosti in tudi kvaliteti vrstniških odnosov, kar je poveza- no z nadaljnjim razvojem socialnih spretnosti (Pečjak in Košir, 2002). V tretjem triletju devetletke je že dosežena zgodnja stopnja psihosocialne zrelosti. Razširijo se socialni stiki in odnosi, moralne presoje postajajo zahtevnejše, razvija se smisel za pra- vično in krivično, pošteno in nepošteno. Vse bolj se kaže tudi usmerjanje k lastnim dosežkom in storilnosti ter produktiv- nosti (marljivost). Poveča se vpliv vrstnikov, vloga učiteljev in šolskega okolja (Pečjak in Košir, 2002). V razredu in širšem šolskem okolju je psihosocialni razvoj učenca najbolj opazen v njegovem poznavanju ter uporabi po- zitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji ter odnosih do so- šolcev in učiteljev ter v njegovem socialnem statusu v šolskem socialnem okolju (Zupančič in Kavčič, 2007). „Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje, razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.“ Beethoven Psihosocialni razvoj in glasba Zagovorniki povezanosti glasbe in otrokovega celostnega raz- voja so že od nekdaj prepričani, da nas aktivnosti na glasbenih področjih in glasbeno spodbudno družinsko okolje naredijo bolj mnogostranske. Njihovo prepričanje potrjujejo znanstve- ne raziskave s pedagoške, psihološke in nevrološke znanosti o vplivu glasbe in glasbenih aktivnost na otrokov razvoj pri nas in na tujem (Campbell, 2004; Čebulc, 2009; Černetič, 2004; Denac, 2002; Habe, 2006; Günther, 1998; Kopačin, 2011; Si- cherl-Kafol, 2001; Slosar, 2002; Jaušovec, 2012; Pirtošek, 2011). Pri pouku glasbene umetnosti, učenju igranja na inštrument ali sodelovanju v drugih glasbenih dejavnostih z izbrano glasbo namerno izzovemo in vodimo raznovrstne psihološke procese, ki delujejo kot močna motivacijska sredstva, ki spodbujajo in intenzivirajo učenčeve dejavnosti ne samo na glasbenem, am- pak tudi na drugih področjih, tudi na psihosocialnih. Znanstve- ni izsledki raziskav potrjujejo pomembno povezanost glasbe, glasbenih dejavnosti in glasbenega okolja s celostnim otroko- vim razvojem in njegovo osebnostjo (Campbell, 2004; Čebulc, 2009; Černetič, 2004; Denac, 2002; Habe, 2006; Günther, 1998; Kopačin, 2011; Sicherl-Kafol, 2001; Slosar, 2002). Slosar (1995) ugotavlja, da je aktivno sodelovanje pri glasbenih 5 Raziskave 6 dejavnostih, prizadevanja pri učenju igranja na inštrument, ka- kovosten glasbeni pouk in glasbi naklonjeno okolje pomemb- no povezano z razvojem učenčeve čustvene stabilnosti, ustvar- jalnosti, socialnosti, ekstra/introvertiranosti, psihomotorike, zbranosti in usmerjene pozornosti, motivacije, samozavesti in samopodobe, uspešnosti učenja, inteligentnosti in logičnega mišljenja. Z usvajanjem vrednot glasbene kulture in delovnih navad pri skupinskih ali individualnih glasbenih aktivnostih si učenci oblikujejo raven glasbene in splošne kulture, ki pomembno so- oblikujejo psihosocialni razvoj (Oblak, 1995). Erik Erikson (1968), predstavnik psihosocialne teorije otro- kovega razvoja, izhaja v svojem konceptu razlage otrokovega psihičnega razvoja iz Freudove psihoanalitične koncepcije. Po njegovem mora otrok tudi na glasbenem področju dobiti zaupanje vase. Če bo zaupal v svoje glasbene sposobnosti, jih bo voljan tudi razvijati in se aktivno vključevati v glasbene de- javnosti. Glasba mora pomeniti otroku sredstvo zadovoljstva in potrjevanja. Naloga okolja (starši, vrtec, šola) je, da spod- buja otrokovo naravno nagnjenje do glasbe in ga usmerja, pri tem pa mora upoštevati estetske (izvajanje, poslušanje izbranih skladb) in moralne kriterije (odnos do glasbe, spoštovanje glas- benega izražanja drugih, odnos do glasbil). Humanistična teorija postavlja kot vzvod otrokovega psi- hičnega razvoja otrokovo osebnost, njegove potrebe in cilje. Osnovna potreba osebnosti je možnost izražanja, predstavljan- ja in dokazovanja, osnovni cilj pa je afirmacija in doseganje zadovoljivega statusa v družbi. Po humanističnem pojmovanju je otrokova osebnost po naravi pozitivna. Negativne osebnost- ne značilnosti posameznih otrok (destruktivnost, okrutnost, zloba) so po mnenju Maslowa (začetnik humanistične teori- je) samo otrokovi protesti proti onemogočanju zadovoljevanja osnovnih potreb. Najpomembnejši prispevek humanistične psihologije je po- udarjanje otrokove osebnosti z vsemi potrebami in cilji (Ma- slow, 1962). Te otrokove osebnostne lastnosti pa moramo upo- števati tudi pri glasbenih aktivnostih. Maslow (1962) je mnenja, da si otrok z umetnostjo pridobi naj- globlje izkušnje, zato je predlagal, da bi morala biti umetnostna vzgoja temelj učenja. Po njegovem mnenju glasba najbolj pris- peva k procesu osebnostne rasti, zato bi morala imeti osrednje mesto v humanistično zastavljenem vzgojno-izobraževalnem procesu. Klasični glasbi velikih mojstrov pripisuje izredno moč, ki lahko ustvari vizije »drugih svetov ali drugih nivojev življenja«. Cilj in namen raziskave Temeljni cilj raziskave je ugotoviti povezanost glasbenih aktiv- nosti ter glasbi naklonjenim družinskim okoljem s psihosoci- alnim razvojem devetošolcev z vidikov njihovega socialnega statusa v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastnosti in v poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komu- nikaciji s sošolci in učitelji. V skupino učencev, ki so aktivni na glasbenem področju, smo uvrstili učence, ki izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev: učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sode- lovanje v inštrumentalnih ali plesnih skupinah v osnovni ali glasbeni šoli ali pa zunaj nje. Kot glasbeno spodbudno družinsko okolje smo ocenili okolje, kjer otroci pojejo ali obiskujejo glasbene prireditve s starši. Žal pa smo morali zaradi omejitve dolžine članka nekatere neod- visne spremenljivke, ki smo jih v raziskavi statistično obdelali, izpustiti ali združevati. Tako bomo v članku kot spodbudno glasbeno družinsko okolje upoštevali okolje, kjer anketiranci s svojimi starši obiskujejo glasbene prireditve. Hipoteze raziskovanja Hipoteze smo postavili na osnovi dosedanjih vedenj o psiho- socialnem razvoju učencev, teoretičnih predvidevanj in lastnih izkušenj: – H1.: Učenci, ki so aktivni na glasbenem področju, imajo v razredu višji socialni status in humane osebnostne socialne lastnosti v primerjavi z učenci, ki se z glasbenimi dejavnost- mi ne ukvarjajo. – H2.: Učenci, ki so glasbeno aktivni, bolje poznajo in pogosteje v družbi uporabljajo pozitivne vedenjske vzorce v primerjavi z učenci, ki se z glasbenimi dejavnostmi ne ukvarjajo. – H3.: Učenci, ki živijo v ugodnem glasbenem družinskem okolju, si oblikujejo več pozitivnih vedenjskih vzorcev v primerjavi z učenci, ki ne živijo v glasbeno spodbudnem družinskem okolju. Spremenljivke Neodvisne spremenljivke: – učenje igranja na glasbeni inštrument; – petje v pevskem zboru; – sodelovanje v inštrumentalnih skupinah; – sodelovanje v plesnih skupinah; – glasbeno spodbudno družinsko okolje. Odvisne spremenljivke: – socialni status učencev v razredu; – osebnostne socialne lastnosti; – poznavanje in uporaba pozitivnih vedenjskih vzorcev. Priprava, sestava in opis merskih instrumentov Podatke o učenju igranja na glasbeni inštrument, o petju v pev- skem zboru, o sodelovanju v inštrumentalnih in plesnih skupi- Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev nah ter o petju in obiskovanju glasbenih prireditev s starši smo zbrali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 177 devetošolcev šestih osnovnih šol na Primorskem. Glasbeno spodbudno družinsko okolje smo definirali s po- gostostjo petja s starši in obiskovanjem glasbenih prireditev s člani družine. Podatke o tem smo zbrali z anketnim vprašalni- kom, na katerega je odgovorilo 177 devetošolcev šestih osnov- nih šol na Primorskem. Podatke o socialnem statusu učencev (vodja skupine, izločen iz skupine, neopazen), o njihovih osebnostnih socialnih last- nostih (povezovalen, čustven, ohranja odnose, razdiralen, zadržan, individualist) in o njihovih vedenjskih vzorcih (upo- rablja ali ne uporablja temeljna načela vljudnega pogovarjanja) so nam pod šifro posredovali učitelji testirancev z nominalno oceno. Statistic ˇna obdelava podatkov Zbrane podatke smo statistično obdelali z računalniškim pro- gram SPSS. Pridobljene podatke smo predstavili z opisnimi statistikami in preverili bivariatno oziroma multivariatno povezanost spre- menljivk. Opravili smo χ2 preizkus, pri čemer smo po potre- bi upoštevali Yatesov popravek pri izračunu χ2 statistike. Na podlagi izračunane vrednosti χ2 statistike smo izračunali tudi Pearsonov koeficient kontingence. Razlike in povezave smo statistično ugotavljali med naslednji- mi skupinami: – med učenci, ki so aktivni na glasbenem področju in vrst- niki, ki niso vključeni v glasbene dejavnosti, – med učenci, ki živijo v ugodnem glasbenem družinskem okolju in tistimi, ki ne. Vzorec V vzorec smo zajeli 177 devetošolcev naključno izbranih šestih osnovnih šol na Primorskem (OŠ Ciril Kosmač Pirana, OŠ Li- vada Izole, OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Branik, OŠ Dobravlje in OŠ Lucija.) 102 učenca ali 57,6 % na glasbenem področju ni aktivnih, 75 učencev ali 42,4 % pa je na glasbenih področjih dejavnih. V spodnji tabeli je prikazano absolutno število učencev in % delež od 75 glasbeno aktivnih učencev glede na učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sodelovanje v inštrumentalnih in plesnih skupinah. Iz Tabele 1 je razvidno, da se dobra polovica glasbeno aktivnih učencev uči igranja na inštrument, nekaj več jih poje v pev- skem zboru, 11 jih sodeluje v inštrumentalnih, 10 pa v plesnih skupinah. Večina glasbeno aktivnih učencev sodeluje v večih glasbenih dejavnostih. Iz pridobljenih podatkov smo tudi razbrali, da se dobra polovi- ca formalno glasbeno izobražuje že šest ali sedem let. Glasbeno družinsko okolje Kot glasbeno spodbudno družinsko okolje smo ocenili okolje, kjer otroci pojejo s starši in/ali obiskujejo glasbene prireditve s starši. Iz podatkov, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da s starši poje 77 učencev ali 43,5% , 98 učencev ali 55,4% pa doma ni nikoli pelo (2 učenca ali 1,1% na vprašan- je nista odgovorila); s starši je obiskovalo glasbene prireditve 62 učencev ali 35%, 112 učencev ali 63,3% pa ne (3 učenci ali 1,7% na vprašanje ni odgovorilo). Petje s starši V Tabeli 2 je prikazano absolutno število in % delež učencev, ki pogosto, redko ali nikoli ne poje s starši. Glasbena dejavnost N % Učenje igranja na glasbeni inštrument 38 50,7 Petje v pevskem zboru 43 57,3 Sodelovanje v inštrumentalni skupini 11 14,6 Sodelovanje v plesni skupini 10 13,3 Tabela 1 | Absolutno število uËencev in % delež od 75 glasbeno aktivnih uËencev glede na glasbeno dejavnost. 7 Raziskave 8 N % Prepevanje s starši Pogosto 36 20,3 Redko 41 23,2 Nikoli 98 55,4 Skupaj 175 98,9 Manjkajoče vrednosti 2 1,1 Skupaj 177 100,0 Tabela 2 | Absolutno število in % delež uËencev, ki pogosto, redko ali nikoli ne poje s starši Iz T abele 2 razberemo, da več kot polovica anketirancev (55,4 %) doma ne prepeva s starši, 23,2 % pa le redko. Le 20,3 % vpra- šanih je odgovorilo, da doma pogosto prepevajo s starši. Dva anketiranca na vprašanje nista odgovorila. Obiskovanje glasbenih prireditev s starši Obiskovanje glasbenih prireditev s starši je pomemben poka- zatelj glasbeno spodbudnega družinskega okolja. Menimo, da starši, ki obiskujejo glasbene prireditve z otroki, otroke tudi spodbujajo, da obiskujejo in aktivno sodelujejo tudi v drugih glasbenih dejavnostih. V Tabeli 3 je prikazano absolutno število in % delež učencev, ki pogosto, redko ali nikoli ne obiskuje glasbenih prireditev s starši. Iz Tabele 3 lahko razberemo, da le manjše število sodelujočih v raziskavi obiskuje s starši glasbene prireditve. 112 ali 63,3 % vprašanih s starši ne hodi na nobeno glasbeno prireditev, 37 ali 20,9 % pa le redko. Rezultati in interpretacija Temeljni cilj raziskave je ugotoviti povezanost med glasbenimi aktivnostmi ter glasbi naklonjenim družinskim okoljem s psi- hosocialnim razvojem devetošolcev z vidikov njihovih social- nih statusov v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastnosti in v poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošolci in učitelji. Povezanost socialnega statusa v skupini ter socialnega vedenja učencev z njihovo glasbeno aktivnostjo V skupino učencev, ki so aktivni na glasbenem področju, smo uvrstili učence, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih krite- rijev: učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sodelovanje v inštrumentalnih ali plesnih skupinah v osnovni ali glasbeni šoli ali pa zunaj nje. V Tabeli 4 je prikazana razlika v socialnem statusu v razredu (vodja skupine, izločen iz skupine, neopazen) in osebnostnimi socialnimi lastnostmi med učenci, ki so na glasbenem področ- ju aktivni in tistimi, ki se z glasbo ne ukvarjajo. Prikazana je tudi stopnja statistične pomembnosti s Pearsonovim χ2 – Ya- tesov popravek in popravljenim Pearsonovim koeficientom kontingence. N % Obiskovanje glasbenih prireditve s starši Da 25 14,1 Redko 37 20,9 Ne 112 63,3 Skupaj 174 98,3 Manjkajoče vrednosti 3 1,7 Skupaj 177 100,0 Tabela 3 | Absolutno število in % delež uËencev, ki pogosto, redko ali nikoli ne obiskuje glasbenih prireditev s starši Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev Socialno vedenje (status v skupini) Skupaj Vodja skupine Povezovalen, Ëustven, ohranja odnose Razdiralen, izloËen iz skupine zadržan, neopazen individualist Ukvarjanje z glasbo Ne 3 49 50 102 Da 24 48 3 75 Skupaj 27 97 53 177 Pearsonov χ2 - Y atesov popravek (st. pomembnosti) 51,556 (0,000) Pearsonov koeficient kontingence 0,475 Popravljeni koeficient kontingence 0,627 Tabela 4 | Socialni status in socialno vedenje devetošolcev glede na ukvarjanje z glasbo Iz tabele je razvidna pomembna povezanost med obema spre- menljivkama (popravljeni koeficient kontingence je 0,627 in statistična pomembnost 0,000). Rezultati raziskave torej potrjujejo, da je med anketiranci, ki se z glasbo ne ukvarja- jo, pomembno več razdiralnih otrok, izključenih iz skupine vrstnikov, zadržanih in neopaženih ter individualistov (50 devetošolcev ali 28,2 % delež vzorca) v primerjavi s skupino učencev, ki so aktivni na glasbenem področju (3 oziroma 1,7 % delež vzorca). Povezanost socialnih vedenjskih vzorcev učencev z njiho- vo glasbeno aktivnostjo V skupino učencev, ki so aktivni na glasbenem področju, smo uvrstili učence, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih krite- rijev: učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sodelovanje v inštrumentalnih ali plesnih skupinah v osnovni ali glasbeni šoli ali pa zunaj nje. V Tabeli 5 je prikazana razlika v socialnih vedenjskih vzorcih med učenci, ki so na glasbenem področju aktivni in tistimi, ki se z glasbo ne ukvarjajo. Prikazana je tudi stopnja statistične pomembnosti s Pearsonov χ2 - Y atesov popravek in popravlje- nim Pearsonovim koeficientom kontingence. V Tabeli 5 so prikazane razlike v socialnih vedenjskih vzor- cih med glasbeno aktivnimi in glasbeno neaktivnimi deveto- šolci. Rezultati so statistično pomembni (popravljeni koefi- cient kontingence je 0,511, stopnja pomembnosti pa 0,000). V skupini devetošolcev, ki se z glasbo aktivno ukvarjajo, je pomembno večji delež tistih (56 oziroma 31,6 % delež vseh anketirancev), ki poznajo in dosledno uporabljajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja. Predvidevamo, da si učenci pri glasbenih aktivnostih, ki se do- gajajo v skupinah ali potekajo v obliki individualnega glasbene- ga učenja, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce. Rezultate analize kontingence potrjujejo tudi rezultati diskri- minantne analize. Vedenjski vzorci Skupaj Pozna temeljna naËela vljudnega pogovarjanja Pozna temeljna naËela vljudnega pogovarjanja, a jih še ne uporablja dosledno Pozna in dosledno uporablja temeljna naËela vljudnega pogovarjanja Ukvarjanje z glasbo Ne 28 40 34 102 Da 3 15 57 75 Skupaj 31 55 91 177 Pearsonov χ2 - Y atesov popravek (st. pomembnosti) 31,286 (0,000) Pearsonov koeficient kontingence 0,387 Popravljeni koeficient kontingence 0,511 Tabela 5 | Socialni vedenjski vzorci devetošolcev glede na ukvarjanje z glasbo 9 Raziskave 10 Predvidena aktivnost Skupaj Ne Da Dejanska aktivnost Število učencev Ne 94 7 101 Da 2 73 75 % Ne 93,1 6,9 100,0 Da 2,7 97,3 100,0 Opomba: 94,9% razvrstitev učencev glede na dejansko glasbeno aktivnost je skladnih z razvrstitvijo na osnovi diskriminantne fukcije glasbene aktivnosti. Tabela 6 | Klasifikacija rezultatov diskriminantne analize Na podlagi Wilkinsove Lambda statistike lahko pri zanemarlji- vi stopnji tveganja (stopnja pomembnosti je 0,000) zavrnemo ničelno domnevo o enakosti povprečnih vrednosti (primerjava vseh povprečij hkrati) med dvema skupinama učencev oziro- ma sprejmemo sklep, da so vedenjski vzorci odvisni od aktiv- nosti na glasbenem področju. Vrednost Wilksove Lambde 0,293 kaže, da je aktivnost na glas- benem področju prispevala 70,7 % k diskriminiranju skupin oziroma 29,3 % preizkušenih kazalnikov vedenjskih vzorcev ni prispevalo k pojasnjevanju razlik med skupinama. Glede na klasifikacijo rezultatov diskriminantne analize lahko z gotovostjo trdimo, da so med skupinama učencev pomemb- ne razlike v uporabi vedenjskih vzorcev. Skupini se v povpreč- ju razlikujeta v 94,9 % omenjenih lastnosti (6,9 %, učencev, ki niso aktivni na glasbenem področju, je namreč prekoračilo in- tersekcijsko linijo v desno, 2,7 % skupine, ki so na glasbenem področju aktivni, pa v levo). To pomeni, da so med učenci, ki na glasbenem področju niso aktivni, glede na vedenjske vzorce večje individualne razlike kot pri učencih, ki so na glasbenem področju aktivni. Na podlagi rezultatov diskriminante analize lahko potrdimo, da si učenci, ki so aktivni na področjih, povezanih z glasbo (igranje v inštrumentalnih skupinah, formalno glasbeno izob- raževanje, pevski zbor, ples v plesnih skupinah), oblikujejo ustreznejše vedenjske vzorce v primerjavi s tistimi, ki ne sode- lujejo na nobenem od navedenih področjih. Povezanost socialnih vedenjskih vzorcev učencev z glas- beno družinsko klimo Kot glasbeno spodbudno družinsko okolje smo ocenili okolje, ki izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev: – starši z otroci doma pojejo; – starši z otroci obiskujejo glasbene prireditve. Zaradi omejitve dolžine članka bomo prikazali le rezultate sta- tistično obdelanih podatkov z analizo o povezanosti socialnih vedenjskih vzorcev z obiskovanjem glasbenih prireditev s starši. V Tabeli 7 je prikazana razlika v socialnih vedenjskih vzorcih med učenci, ki so s starši obiskovali glasbene prireditve, in tis- timi, ki s starši glasbenih prireditev niso obiskali. Prikazana je tudi stopnja statistične pomembnosti s Pearsonovim χ2 - Ya- tesov popravek in popravljenim Pearsonovim koeficientom kontingence. Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev Obiskujem glasbene prireditve s starši Skupaj Ne Da Vedenjski vzorci Pozna temeljna načela vljudnega pogovarjanja 25 5 30 Pozna temeljna načela vljudnega pogovarjanja, a jih še ne uporablja dosledno 37 17 54 Pozna in dosledno uporablja temeljna načela vljudnega pogovarjanja 50 40 90 Skupaj 112 62 174 Pearsonov χ2 - Y atesov popravek (st. pomembnosti) 6,834 (0,017) Pearsonov koeficient kontingence 0,194 Popravljeni koeficient kontingence 0,256 Tabela 7 | Vedenjski vzorci glede na obiskovanje glasbenih prireditev s starši Rezultati analize kontingence potrjujejo, da je med devetošol- ci, ki živijo v glasbi naklonjeni družini, večji delež učencev, ki poznajo in dosledno uporabljajo temeljna načela vljudnega po- govarjanja v primerjavi s skupino učencev, ki s svojimi starši ne pojejo in ne obiskujejo glasbenih prireditev. Na podlagi analize kontingence je v Tabeli 7 razvidno (poprav- ljeni koeficient kontingence znaša 0,256), da je povezanost med ugodno družinsko klimo in vedenjskimi vzorci deveto- šolcev statistično pomembna pri stopnji pomembnosti 0,017, vendar relativno šibka. Rezultate analize kontingence potrjuje tudi diskriminantna analiza. Na podlagi Wilkinsove Lambda statistike (0,812) lahko pri zanemarljivi stopnji tveganja (stopnja pomembnosti je 0,000) zavrnemo ničelno domnevo o enakosti povprečnih vrednosti med skupinama učencev oziroma sprejmemo sklep, da je raz- voj pozitivnih vedenjskih vzorcev povezan z glasbi naklonje- nim družinskim okoljem. Vrednosti Wilksove Lambde 0,812 pa tudi kaže, da je družin- ska klima prispevala le 18,8 % k diskriminiranju skupin ozi- roma 81,2 % preizkušenih kazalnikov vedenjskih vzorcev ni prispevalo k pojasnjevanju razlik med skupinama. Koeficient variable vedenjskih vzorcev je 0,340, kar pomeni, da odvisna spremenljivka le malo prispeva k razliki med skupina- ma. Centroid prve skupine je v pozitivnem, druge pa v nega- tivnem polju. Razdalja med njima je majhna in znaša le 1,205 merskih enot. Na podlagi tega sklepamo, da je ugodno glasbe- no družinsko okolje manj pomemben dejavnik pri oblikovanju pozitivnih vedenjskih vzorcev učencev. Sklepne misli Socialni razvoj osebnosti je povezan z različnimi dejavniki: dednostjo, okoljem, samodejavnostjo, socialnim okoljem, iz- obrazbo, šolskimi spodbudami itd. Za posplošitev rezultatov raziskave bi morali proučevati povezanost socialnega razvoja z vsemi dejavniki, toda nas je zanimal v raziskavi le psihosoci- alni razvoj primorskih devetošolcev (z vidika njihovega soci- alnega statusa v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastno- sti in poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošolci in učitelji) v povezavi z glasbenimi aktivnostmi (učenje igranja na glasbeni inštrument, petje v pevskem zboru, sodelovanje v inštrumentalnih ali plesnih skupinah) ter glasbi naklonjeno družinsko klimo (otroci po- jejo ali obiskujejo glasbene prireditve s starši). Rezultati raziskave so potrdili naša predvidevanja, da je psi- hosocialni razvoj učencev pomembno povezan z njihovimi glasbenimi aktivnostmi in glasbenim spodbudnim družin- skim okoljem z vidika socialnega statusa učencev v šolskem okolju, osebnostnih socialnih lastnostih in v poznavanju ter uporabi pozitivnih vedenjskih vzorcev v komunikaciji s sošol- ci in učitelji. Učenci, ki so se učili igranja na glasbeni inštrument, peli v pev- skem zboru ali sodelovali v inštrumentalnih skupinah, imajo v povprečju višji socialni status v razredu. Večkrat se pojavljajo v vlogi vodje. V povprečju imajo več pozitivnih osebnostno socialnih lastnosti v primerjavi s skupino glasbeno neaktivnih učencev. Delujejo povezovalno, čustveno in ohranjajo odno- se med sovrstniki. Rezultati raziskave nam tudi povedo, da je med anketiranci, ki se z glasbo ne ukvarjajo, pomembno več razdiralnih otrok, izključenih iz skupine vrstnikov, zadržanih in neopaženih ter individualistov. Med devetošolci, ki se z glasbo aktivno ukvarjajo, je pomemb- no večji delež učencev, ki poznajo in dosledno uporabljajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja. Predvidevamo, da si učenci pri glasbenih aktivnostih, ki se dogajajo v skupinah ali potekajo v obliki individualnega glasbenega učenja, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce. Pri skupnem igranju ali petju mo- rajo za uspešni glasbeni nastop sinhrono delovati vsi člani sku- pine, posameznik mora upoštevati želje in pričakovanja vodje in članov skupine, istočasno pa mora glede na svoje sposobnos- ti prispevati k uspešnemu nastopu, kar od njega pričakujejo člani ansambla pa tudi poslušalci. Pri individualnem glasbe- nem učenju ali nastopanju pa mora „komunicirati“ s skladbo, zadovoljiti glasbene želje učitelja ali pričakovanja poslušalcev. Rezultati potrjujejo tudi, da je med devetošolci, ki so sodelo- vali v tej raziskavi in ki živijo v glasbi naklonjeni družini ter se z glasbo aktivno ukvarjajo, pomembno večji delež učencev, ki poznajo in dosledno uporabljajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja ter imajo oblikovane pozitivne vedenjske vzorce v primerjavi s skupino učencev, ki s svojimi starši ne pojejo, ne obiskujejo glasbenih prireditev. 11 Raziskave Odvisna variabla Koeficient T-statistika Stopnja pomembnosti (dvostranska) Vedenjski vzorci 0,340 4,77 0,000 Tabela 8 | Strukturni koeficienti diskriminantne funkcije glasbenega okolja 12 Viri in literatura 1. Campbell, Don G. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljub- ljana: Tangram. 2. Čebulc, M. (2009). Glasbeno udejstvovanje ter koncentraci- ja in dosežki učencev. Ljubljana: doktorska disertacija. 3. Černetič, M., Vpliv glasbe na naša čustva. Dostopno na http://www.utrip.net/arhiv/html/apr02/23.htm (15. 10. 2004). 4. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 5. Erikson, E. H. (1968). Chilhood and Society. New York: Norton. 6. Gardner, H. (1989). Frames of mind – The theory of multi- ple intelligences. New Y ork: Basic Books. 7. Goleman, D. (1995). Emotional Intelligence: Why It Can Matter More Than IQ. New Y ork: Bantam Books. 8. Goleman, D. (2006). Social Intelligence. New Science of So- cial Relationships. New Y ork: Bantam Books. 9. Gunther Bastian, H. (1998). Vpliv intenzivne glasbene vzgoje na razvoj otrok. Glasba v šoli, št. 3–4. Ljubljana: Za- vod Republike Slovenije za šolstvo. 10. Habe, K. (2006). Vpliv Mozartove glasbe na umske sposob- nosti. Delo, 2. 2. 2006. 11. Jaušovec, N. (2012). Kje v možganih se skriva inteligentnost? Dostopno na www.youtube.com/watch?v=JfCOnqotB9A (12. 1. 2014). 12. Kopačin, B. (2011). Povezava med glasbenim učenjem, in- teligentnostjo in uspešnostjo pri pouku od četrtega do osme- ga razreda osnovne šole. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 13. Maslow, A. H. (1962). Motivation and Personality, Harper Collins, 3rd. ed., New York, 1987; v prevodu starejše edicije: Maslow, A. H.: Motivacija i ličnost, Beograd: Nolit. 14. Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 15. Musek, J. in Pečjak, V . (1995). Psihologija. Ljubljana: Educy. 16. Oblak, B. (1995). Kje so korenine, ki zavirajo boljšo per- spektivo glasbene vzgoje in kako je z glasbeno vzgojo da- nes. v: Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zvezek 1. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Aka- demija za glasbo. Oddelek za glasbeno pedagogiko, str. 49–61. 17. Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psiholo- gije: izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 18. Pirtošek, Z. (2011). Molk Mauricea Ravela – možgani in glasba. Dostopno na www.youtube.com/watch?v=O3X- -XCinzvQ (12. 1. 2014). 19. Sicherl-Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljublja- na: Debora. 20. Slosar, M. (1995). Dejavniki uspešnosti razrednih učiteljev pri glasbeni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole. Doktor- ska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo. 21. Slosar, M. (2002). Pomen glasbene vzgoje in vloga nacio- nalnih preizkusov znanja pri tem. Vzgoja in izobraževanje, št. 2, letnik XXXIII. 22. Zupančič, M., Kavčič, T. (2007). Otroci od vrtca do šole: razvoj osebnosti in socialnega vedenja ter učna uspešnost prvošolcev. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Fi- lozofske fakultete. Pričakujemo, da bodo rezultati naše raziskave prispevali k vključevanju glasbe kot sredstva pri razvijanju psihosocialnih sposobnosti, spretnosti, navad in veščin. Razvite psihosocial- ne sposobnosti, spretnosti, navade in veščine so namreč zelo pomembne za večjo uspešnost posameznika, boljši socialni status in srečnejše življenje. Medsebojna povezanost glasbenih aktivnosti in spodbudnega družinskega okolja s psihosocialnim razvojem devetošolcev