Wt BUY j jjM STATES IItor bonds mel se boji, da ga bodo zavezniki stisnili zato se hoče razriniti. fsftirne''1Ski g1, stan v Afriki- — B°J'ne sile nemškega marša-fiaj 2juta 80 z vso silo udarile na osmo angleško armado navse jtto v rai v soboto. To je zdaj prvič, da se je Rommel spustil |njip0 0j Proti armadi generala Montgomerya, odkar ga je fvtm Sp"al iz Egipta. Potem, ko je Rommel izgubil 21 tankov ^.^adu, je začel z novim napadom. Poročila zatrjujejo, da so po- * kazale nemške čete in tanki izdatno moč in da je v teku zelo t vroč boj. Z upanjem, da bo pri- U zadel osmi angleški armadi po- i doben udarec, kot ga je prizadel i j Amerikancem in prvi angleški 1 t aimadi v srednji Tuniziji, je s j nemški feldmaršal pognal svojo š j bojno silo v akcijo preko planja- ž I ve pred utrjeno Mareth linijo. To obrambno linijo so bili zgra- I j dili Francozi in je bolj namenje- i na za izpade, kot pa za obrambo. J Rommel je uvidel, da ga skušajo zavezniki stisniti v kot s tem, ^ da se je pripravljala 8. angleška ] 1 armada, da udari nanj od juga, c j dočim ga prijemljejo Amerikan- 5 I ci, Francozi in prva angleška ar- 1 a mada od severa in zapada, pa je 1 e najbrže sklenil, da udari prvi ter 3 tem podaljša svoj obstoj v Tu-0 nizi j i. | j. S prvim napadom v severni in t osrednji Tuniziji, pri katerem je prišel skoro do alžirske meje, je h imel pa toliko izgub, da se je mo-o ral umakniti. < Nemci so se umaknili v sever- . ni in osrednji Tuniziji iz vseh : predelov, ki so si jih pridobili. < Amerikanci so zdaj samo 70 zra- 1 enih milj oddaljeni od pristani-e šča Sfax, odkoder dobiva nem-cj ška pancerska sila potrebščine in n zaloge. Rommelova najnovejša ofenzi. z va se smatra kot obupen poskus, ;o| da si pridobi tedne, morda celo 0 mesece, predno ga bodo mogli zavezniki izriniti iz Tunizije. S a- tem bi pa Rommel tudi preprečil m zaveznikom invazijo na Evropo co preko Sredozemskega morja za m toliko časa. v J Najnovejša poročila trdijo, da i a J so ameriške čete zasedle Pichon v. in s tem dobile nazaj skoro vse io ozemlje, ki so ga izgubili pred ■e. nekaj dnevi, ko je bil udaril nanje Rommel. -o- $100,000 za Rdeči križ ili Republic Steel Corp. je daro-ba vala za Rdeči križ $100,000. Ta, ti. prispevek bo šel na račun kam-al panje v Clevelandu. 1 o- 30 dnevnica )St V torek bo darovana v eerier kvi sv. Vida maša za pokojnega in Josepha Hočevar v spomin 30 dnevnice njegove smrti. jNetimi vohunj je j lafeta 1917 : if)]'), W ■r Med !0 prijeti- Met' 180 osumljeni Spi- d v prv.Ucl1 "ek Nemec, ki je A Ek v. SVetovni vojni kot a to;,,'"1'1^' armadi in ki h voh, ' da bil poslan b Ssko službo v prid v H0 d7at je zatajil svo- T % šar?Vljanstvo in dobil d /0 v ameriški ar- n ^1933. lHti.jp VStopil med naci- J' I Hitler'" proda.ial uni- d T' V an ,Vlm napadalnim a rtv2ed U 1939 J'e P"šel d |«»jal '"zave in je tukaj c f a,HerišPrla- NJ novega n ;tji(vw ajna Policija ne 11 ,Jr 3 T'% J? °d prijetih se je " ivliavi*rškem konzuf • Sti^e ' "zoo v nemški ar- c Sili , jeti so priznali, P na J ^>000 nemških i HJ.n°m. da se bodo r fe* SO na-! '«snent m Brest i !o7„ Am"iišk.. zračne J X velik napa« I n* fr v Lorientu in 5 iH ^nik 0skei" obrežju. 5: ' se niso vrnili z 1 e ' W,Zatrjuje. daso ( i'1 mnogo ] ;>j^ristaniščih. fC ^taic;^ angleški in ka- 1 wvedli ogromon : ° industrijsko hvoT Pripeljal m^S Hempost 1tetočni,ker r^SPusta. L 1 kuponi so v veljavi za racioniranje f vl ,-- Uav SladkoT amka št. 11 je veljavna do 15. marca in ku-jt \ ____ ''a. Kvi Jllattika št. 25 je veljavna 21. marca in kupi en \kf . M} . t /jnainka št. 17 je veljavna do 15. junija in kupi hitu11* L K Si 4 Znamka št. 4 iz "A" knjige veljavna do 21. N Vj^e vsaka. rd krajškovega pogrebnega zavo-n- da, 6016 St. Clair Ave. in na o, Kal vari j o. ki —-o-- a- Rdeči križ v Clevelandu je nabral skoro pol mil. jo Požrtvovalni delavci, ki nabilo- rajo prostovoljne prispevke "o- Rdeči križ, so nabrali do sobotf ki zvečer $437,292, torej neka; so manj ko't pol milijona. Kvota z i Greater Cleveland je $1,780,000 Na naše ljudi apeliramo, naj da •ici jo po svoji najboljši možnosti zi rs. to dobrodelno arganizacijo. De Si nar bo šel večinoma za pomo pa ameriškim vojakom na razni [frontah. Lausche bo potoval na bojni ladji na Angleško V soboto se s je vrnil župan Frank Lausche iz Washingtona. Ob svojem povratku je povedal, da so mu vladni uradniki namignili, da bo potoval v Anglijo skoro gotovo na bojni ladji, ker so avijoni in bombniki preveč obloženi z armadnimi zahtevami. O svoji misiji v Anglijo se je župan Lausche posvetoval z Elmer Davisom, načelnikom vojnega informacijskega urada, z John Winantom, ameriškim poslanikom za Anglijo, Ferdinandom Kuhnom, načelnikom angleškega urada za vojne informacije in mnogimi drugimi angleškimi in ameriškimi vladnimi uradniki. župan Lausche bo odpotoval v Anglijo koncem aprila ali začetkom maja. Vse potrebno glede načina potovanje je prepustil Elmer Davisu. Mr. Lausche je povedal, da bo obstojala njegova glavna misija v tem, da bo obiskal vse postojanke Rdečega križa in vsa ameriška vojaška taborišča v Angliji. Stopil bo v stik z mnogimi predstavniki angleških in škotskih mest. V svojih govorih bo župan razpravljal o narodnih vprašanjih Zed. držav. Kot se je izjavil Mr. Lausche, ga ne bo spremljal na tem potovanju noben mestni uradnik kakega ameriškega mesta in s seboj j ne namerava vzeti nikogar iz do-' mače mestne hiše._ Ena sama ameriška podmornica je potopila tri japonske bojne ladje in 10 tovornih Washington. — Mornariški oddelek je dal v javnost, kako je ena samcata ameriška podmornica potopila 13 japonskih ladij, 10 tovornih in tri bojne. Ime podmornice ne dajo v javnost, sa-,.mo. njer^gu .katerega ime je poročnik Lucius H. Chap-pell, star 38 let in doma iz Co-lumbusa, Georgia. Pri torpediranju neke japonske tovorne ladje je ameriški poveljnik podmornice mislil, da bedo Japonci poškodovano ladjo skušali rešiti proti obrežju, pa je posadka ladje poškakala v morje in plavala na vse kriplje proti obrežju. Vzrok je kmalu spoznal, ker japonska ladja je kmaul nato zletela v zrak z na.i- večjo detonacijo, ki jo je še doživel. Bila je najbrže naložena z municijo. Nekaj mesecev po napadu Pearl Harbor je ta podmornica doživela zelo napet trenutek, ko jc v™ japonska -toojaitflaavnuri-ca plula nad njo, ko se je skrila na dno morja. Podmornica ni upala napasti, ker bi se s tem izdala in bi ne ušla Japoncem. Poročnik je potem prežal pred vhodom v neko japonsko pristanišče in tam je vzel "na piko" japonske ladje, tovorne in bojne ter v nekaj presledkih dobil ja-ko dober plen, dasi je bila pod-mornica večkrat v jako opasnom položaju. UKRADLA JE VOŽNJO V ANGLIJO London.—Mrs. Marion Darling iz Massachusetts se je pripeljala skrivaj na vojaškem letalu v Anglijo, da tam obišče svojega moža. Bila je uslužbe-na pri kanadski zrakoplovni si-lli, ko je sklenila, da gre obiskat moža v Anglijo. Ker ni mogla dobiti prostora na nobenem avir jonu, je sklenila, da bo šla drugače. Podala se je na neko letališče v Kanadi, odkoder vozijo letala v Anglijo. Tako je videla, kako se pripravlja nek avi-jon, da odleti. Izmuznila se je v letalo in se skrila za prtljago ter se odela, kolikor je pač mogla. Osem ur je zmrzovala v temperaturi pod ničlo, predno jo je posadka našla. Svojega moža je videla za nekaj časa, nato je pa odšel na drugo bojno fronto, njej so pa dali službo pri kanadski zračni sili v pisarni. Opisujejo jo kot: lepo, majhno in okrog- 21. let staro. -o-- Važna seja Nocoj ob osmih bo seja podružnice št. 25 SŽZ. Bo volitev delegatinj za prihodnjo konvencijo. Prinesite tudi denar za razposlane listke. Na seji boste lahko tudi dobile pesmarico "Zapojmo." Po seji bo pa nekoliko zabave. _ USTAVIL JE ROOSEVELTA V AFRIKI Elizabeth, N. J. — Pvt. Chas. . Carroll, je pisal domov svojim t staršem in pripovedoval, kako je v Afriki ustavil motorno vozilo, v katerem se je vozil predsednik Roosevelt. Bil je na straži, ko je videl, da i- drvi proti njemu armadno vozi-a'|lo. Vojak je dal znamenje, naj e se vozilo ustavi. Ko se je vozilo tj približalo, je videl, da je bila pri-a trjena na njem velika zvezda ir ;). takoj je vedel, da se vozi v njen i! sam general (predsednik Roose ;a velt). e_ V trenutku ni vedel, če bi iz 3Č polnil ukaz, da zahteva poverilni ih co od "generala," ali bi pustil vo žilo naprej. Končno se je odloči' da se bo ravnal po ukazu, i Vozilo se je ustavilo in gen. i Roosevelt je sedel spredaj pri , vozniku. Nek podporočnik je bil : pri volanu, zadej so pa sedeli trije poročniki. Izmed njih je i hotel nekaj ugovarjati, češ, to je - geneeral Roosevelt, toda vojak je j odgovoril: "Vem, da je, toda me-3 ni je bilo ukazano, da ustavim - vsa vozila." Nato je rekel Mr. ii Roosevelt: "Zelo dobra ideja" in a ukazal poročniku, da pokaže straži poverilnico. Ko je vojak pregledal listino, je strumno po-s- zdravil, predsednik je ozdravil in i- se odpeljal naprej s prijaznim nasmehom, rekoč še enkrat: "Ja-1, ko fina ideja." AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 8. 1943 S "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMXS DFBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _____Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcili: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____________Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $3.50 for 6 montha. Cleveland by mall $4.00 for 6 montba U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for S montha Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.60 for 6 months, $2.00 for 3 months ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Sd. 187B. 4gS$*>88 No. 56 Mon., March 8, 1943 Bodoča Liga Narodov (Nadaljevanje.) Oblasti bodoče Lige. —.Nobenega dvoma ni, da bi bo- ; doča Liga morala imeti posvetovalno in sodno oblast kot jo je imelo stalno mednarodno razsodišče v Hagu. Nihče ne bo za to, da haškemu razsodišču vzamejo dosedanje pravice. Nasprotno, ta ustanova naj bi se celo pojačila in njene pravice razširile. Ta ustanova je v glavnem prav dobro služila na primer na polju socialnega vprašanja s svojim Mednarodnim delavskim odborom in s svojimi posebnimi tehničnimi in ekonomskimi odbori. Seveda je pa tudi res, da je bilo vse preveč birokratičnega duha tudi ojcoli te ustanove in to je tudi vplivalo na zastoj Liginih delavnosti. Pod besedo Liginih oblasti razumemo njeno moč na političnem polju. Tu nam pa prihajajo nasproti troje vrste problemi. Prva stvar je, da se čim natančneje določi pomen besede "agresija" ali napad ene dižave na drugo. Ni dovolj, da se samo teoretično določi pomene napada, ampak popolnoma konkretno in se dene tako v pravilnik. V Ligi združene države bodo primorane, da smatrajo in tako razsodijo, da je napad ene države na drugo vsaka oborožena akcija zoper kako državo, vsak vojaški nastop na tujem ozemlju, vsako pripravljanje in snovanje agresivnega podjetja. Pri tem se ne vpraša, kakšni so bili juridični in politični motivi. Liga . mora imeti pravico in dolžnost, da zapove takojšnje prenehanje vsakega takega početja med državami. Ako bi katera država odrekla in bi ne ubogala Lige ter bi ne hotela ustaviti svojih akcij v določenem obroku, naj bi se razglasila za napadalko in bi bila podvržena sankcijam (kazni.) Prejšnja Liga je leta 1919 predvidevala štiri veljavne razloge za pravično vojno. Nova Liga se bo morala postaviti na stališče, da je sploh vsaka vojna nepostavna med posameznimi državami. Edino Liga sama bo imela pravico dc oborožene intervencije in to kot mednarodna policija. To bo potrebno za slučaj, da je treba zavarovati napadeno državo. Samo Liga bo tudi imela pravico delegirati kako drža- J vo ali več držav, ki naj kaznujejo kalilko miru. Zdi se, da v pogledu sankcij velja pozabiti na gospodar- t ske sankcije, ki pač ne morejo imeti takojšnjega uspeha, in ; imeti v mislih res pravo kaznovanje kalilke miru z orožjem v roki. Samo tako postopanje se zdi dovolj uspešno, da se | izbruh nove vojne v kali zatre. Mogoče je seveda še vedno, } da bo kaka država sama v sebi tako močna, da se bo uprla Ligi in vsem državam, ki jih bo Liga predstavljala. Ako pride do tega, bo treba s skupnimi močmi čimprej nastopiti z' orožjem zoper tako državo in ji hitro ukrotiti prevročo kri preden se bo mogla zadostno oborožiti. Pogoj pa je seveda da bo Liga zares močna in notranje složna. Ako ne bo taka jo bo lahko kaka država sama razorožila. f Razorožitev in vojaška moč. — Uveljavlja se stališče, d? bodo morali združeni narodi zahtevati razorožitev sprva sa ;; mo od onih držav, ki so zdaj na strani osišča. To bo zato po trebno, da si bodo tiste države izbile iz glave misel na agre- .' sivno vojno. Kako dolgo bo treba vztrajati na tem, da se dr '' zave sedanjega osišča ne smejo oborožiti, je težko reči. Vse-kako se pa ta prepoved ukine, kakor hitro bo katera tistih ( držav sprejeta v Ligo kot članica. Med članicami Lige seve-da ne sme biti ne zmagovalcev in ne premagancev. Tam bo- 1 do samo enakopravne članice, sodelujoče pri vzdrževanju "J mednarodnega miru. Zato bo vsaka država takoj ob spreje 11 •mu v Ligo dobila v vojaškem pogledu toliko pravic kot jih k' bodo imele vse njene tovarišice. il Kar izjavlja Atlantski Charter o kolektivni svetovni n" v arnosti, je povedano jako v meglenih potezah. Čeprav ^ razne vlade marsikaj izjavljajo glede na razorožitev, ali na zmanjšanje oboroževanja, je vendar v tem oziru še kaj malo dl jasnosti. Eno je gotovo: Ko bodo premagane države raz- u .jrožene in ko se bodo.zmagovalke nehale oborqževati, bo tl .iga sama morala imeti za svojo uporabo neko vojaško moč. c1' Ako hočemo res trajen mir na svetu, si je na vsak način tre- m ba ustvariti resnično in življenja zmožno mednarodno, prav te za prav NADnarodno svetovno organizacijo. 1)] Liga bo morala nadzorovati zlasti zrak in vodovja, pa udi določena internacionalizirana ozemlja, na primer Tan- it fjicr. S tem pa ni rečeno, da bo čisto vsa vojaška oborožena rs sila držav in vsi njihovi zrakoplovi pod nadzorstvom Lige. ja Bodo pa morale biti neke vojaške edinice, internacionalizi- in rane in avtonomne v svojem področju, da bodo mogle vdr- ch žavati mednarodni mir in varnost. Lahko si pa tudi zamislimo stvar takole: Ena ali druga ta država, ali pa več držav skupaj, bo dobila od Lige nalogo, m da intervenira z orožjem in kaznuje kako neubogljivo drža- ne vo. Če bo pa treba samo ustaviti kako državo, ki se je zače- lj< Ia pripravljati na napad druge, bo zadostoval namesto obo- zn rožene akcije samo zadosti močan vojaški kordon. Vojaštvo in bi torej imelo nadalje samo še ta pomen, da naglasi miro- bi ljubnost Lige in da v slučaju resnične potrebe nastopi bolj an kot policija nego kot vojska. Kako se bo ta namen praktično ti izkristaliziral, to bo'povedal čas. Glavna razlika bo pa ta: Tc Doslej smo poznali razne vojaške pakte med državami, ki so no bili seveda ustvarjeni za vojno. Zanaprej bo ena sama sve- ke tovna vojaška zveza, ki bo ustvarjena ne za vojno, ampak st< za mir! (Konec prihodnjič.) če BESEDA IZ NARODA Medkulturna čitalnica j? V nedeljo, dne 21. februarja !5 t. 1. se je vršila v prostorih bivše čitalnice na 55. in St. Clair cesti otvoritev "Medkulturne čitalnice," kjer se je razložil namen in pomen te čitalnice. £ .i Ob tej priliki je bila zbrana tam velika minožica ljudi, vseh različnih narodnosti iz Cleve-~ landa: Rusi, Grki, Romunci, Finci, Nemci, Čehi, Francozi, Judje, 3 Ogri itd., seveda med njimi smo - bili zastopani tudi mi Jugoslovani. Mi, Slovenci smo imeli tam razstavljene najrazličnejše predmete, ki so tipični za naš sloven-ski narod. N. pr.: ročna dela, le-0 sene izdelke, slike, slovensko na-0 rodno nošo itd. G. Erazem Gorshe se je zelo " pctrudil, da je našo slovensko a omaro tako lepo okrasil z razni-" mi predmeti, katere so posodili: ?a. Gorshetova, gdč. Irma Kala-0 nova in gdč. Mary Maršičeva. 0 Poleg tega pa je razstavil tudi mnogo knjig: leposlovnih,zgodovinskih, cerkvenih, iz današnje e in iz starejše dobe. čitalnica je še nadalje odprta za javnost in si lahko osebno ogledate vse te a zanimive stvari. Naj še omenim, da je naš de-e lavni Slovenec, g. Frank Suha-dolnik imenovan za knjižničarja r te "Medkulturne čitalnice." Pri njem lahko dobite vsa nadaljna " pojasnila. Pri tej stvari ima mnogo zaslug tudi naša zavedna, ~ ntelegentna Slovenka, gdč. Ir- na Kalanova. } Antoinette Kennick, predsednica za oglaševanje. -o- " Popravek k farmarskim pravilom 3 Hubbard Rd.—Prav za prav nisem kakšen poseben farmar, ker se na taka dela le bolj malo razumem. Sem bolj tak kot; tisti možje tam v Washingtonu, | ki o farmarstvu in farmarjih ukrepajo, a o njih pa prav malo pa nič ne razumejo. Na ko-' koške se le tedaj razumejo, ka-iar dobe pečene na krožniku in vedo, da so dobre. Taki ljudje >a potem postavljajo ceno ku-•etini in jajcem. Na tako mesto bi morali postaviti izkušenega kokošjerejca, kot sem n. pr. jaz ali pa moj loosed John, ki se prav dobro razumeva na to. Midva bi po- . em pa že gledala, da bi kokoš-jerejec dobil pošteno ceno in j !a bi tudi za mestne ljudi ne bi- i lo preslabo, ker moramo vsi ži- j vet, dokler smo. Tako bi bilo j !;udi za nas kokošjerejce, da ne j "ečem farmarje, vse prav. Kaj- 1 ti, če bi bili vsi taki farmarji, \ kot sem jaz, potem naj bi se j .ias Bog usmilil, ker bi imeli še c manj za jest, kot pa nam že j sedaj napovedujejo. Ni najbo- j. lje za nas, pa tudi mestnim 1 ju- c dem se med ne cedi, ker imajo r velike stroške na vse strani in c tudi menda ne zaslužijo tako I dobro, kot bi kdo mislil, da bi 1 mogli denar razsipavati in radi t tega bi ,ne bilo lepo, da bi se jih t preveč odiralo. n Kar je danes s kurjo kupčijo, j jo vsa precej od muh in to pa p radi tega, ker kokoška znese ii jajce takrat, kadar sama hoče p in ne takrat, ko bi jaz ali kdo d drugi rad, da bi ga. Poleg te- r ga pa je'hrana za kokoški sedaj P tako draga, da človek že premišljuje, če bi jim dal jesti ali r ne. Zato pa je težko postav- u ljati ceno jajcem. Če bi kokoš h » znesla vsaj po eno jajce na dan b in to skozi vse leto, potem bi Ž bila tudi jajca lahko cenejša, p ampak je največ kokoši, ki ni- is ti polovico časa v letu ne neso. č; To sem zato napisal, ker se rav- S no sedaj največ razpravlja in p ker so prišla tudi jajca na vr- v< sto in kakšna cena jim bo dolo- te čena. Od tukajšnjih kokošje- di i-ejcev sem slišal "kikanje," da je cena jajcem prenizka in da ]a bi morala biti jajca najmanj ge 75 centov ducat. ,e_ Jaz se s tem ne strinjam pre-več, ker nisem zato, da bi se on ljudi preveč odiralo, ker to tudi ni kristijansko. Ko sem v ia Zadnjem mojem dopisu ome-^ nil, da bi bilo dobro, če bi vla-e da kaj pomagala farmarjem z n nakupovanjem semenja, kar bi se tudi spodobilo, pa sem že sli-' šal, da bodo nekaj ukrenili v tem oziru in da bodo celo pla-m čali v gotovini. V tem slučaju bi pa jaz res rad bil pravi far-~ mar in bi bil tako deležen tudi jaz kaj tistega denarnega pri-e" spevka. a" Dragi čitatelji, ,v Ameriški Domovini št. 45 ste gotovo čita- 0 li, ko sem bil napisal in sestavil c0 nekakšna provizorična pravila za farmarja, kakor jih na pr. 1' sestavijo naše jednote in zveze na konvencijah, potem jih pa a; dajo v pretres in odobravanje ^ in če niso pravilno sestavljena, potem jih pa popravijo tako, 'e da odgovarjajq večini. Tako 'e sem bil storil tudi jaz, jih naj-in prej spisal in potem pa pred-ložil javnosti v pretres. Tako ima vsak pravico debatirati. e- Sestavil sem jih tako, kot sem mislil, da bi moralo biti in ka-ia kor bi bilo najbolj prav za far-ri marja in mislim, da je deset 'a točk. ia Kakor sem videl, je točka 2. a> in 3. naletela na odpor. V točki r" dve sem zapisal "... kadar mu čas dopušča, je tudi prijetno iti v cerkev." To se. reče, e- ni moja zadeva, da bi komu svetoval ali ga silil, da mora v [ cerkev hodit, ker to je zadeva vsakega posameznika, če hoče skrbeti polejj' telesa tudi za svojo dušo. Sicer je pa to naloga v naših čč. gg. duhovnikov, da skrbe za dušni blagor in učijo ljudi v katoliški veri in jih vo-'t dijo po pravi poti do zveliča-nja. Torgj ima č'. g. kanonik h prav v tem oziru, ki pravi, da ■■ naj bi ne zadržavalo nobeno delo farmarja, da bi ne šel v - cerkev. Ampak med farmarji 11 tukaj in pa v Minnesoti je veli-e ke razlika. Tam pridelujejo le - žito, pri nas pa pridelujejo največ zelenjavo in razne jagode. - katere pa morajo pobirati, ka-., dar so zrele, ne glede na nede-j Ijo, ker bi sicer dostikrat ne bi-3 lo v pondeljek kaj pobirat, a - jest je pa treba vsak dan. In tretja točka pa se čita 1 med drugim "... katerega pa - v cerkev ne veseli hodit, je pa - tudi dobro, saj nihče nikogar ! > ne sili." To je pa tako, kdor i nima veselja hodit v cerkev, ne ' - bo šel, pa magari če bi ga na ' , vrv privezal pa vlekel, ne bo nič 1 i pomagalo in ne bo šel. Poznam > dobrega in delavnega farmar- * i ja, ki gre vsako nedeljo v cer- t ■ kev (pa ne mislim nase) in ne r ■ dela ob nedeljah, pa kljub te- 1 ' mu ima doma vse lepo, dobro 1 i obdelano in v najlepšem redu. 1 Da farmarji delajo ob nede-i ljath, je gotove čase res potrebno, a dostikrat pa tudi ni, ker bi se tako delo lahko opravilo med tednom. Torej je res, da je dostikrat nedeljsko delo nepotrebno. In če se človek muči in dela šest dni v tednu, je po- 2 polnoma opravičen sedmi dan C do počitka in kakšnega razved- v rila, pa naj bo to farmar ali 9 pa mestni delavec. Torej, g. kanonik, v tem ozi- b ru se prav strinjam z Vami in n upam, da sva se pomenila prav S lepo po domače o vsem tem in lc brez kakšnega večjega ropota, k Želel bi, da bi me v kakšnem p pomladanskem dnevu tudi ob-! y< iskal, pa ne ob kakšnem takem J P času, ko je delo prepovedano. §e reče, saj na delo jaz nisem n preveč lakomen, kar sem že B večkrat poudaril. Saj še med H tednom kaj rad prekladam na di drugi dan. Sicer mi pa itakjk< * farmarsko delo ne gre preveč t od rok, dasi je častno in potre-t bno. Zato se pa ne počutim far-| marjem, ker nisem zanj sposo-f ben in nagrade tudi še nisem i dobil. Pozdrav, Frank Leskovi c. 1 Marčeva številka "No-; vega Sveta" Marčeva številka, ali tretja številka šestega letnika družinskega mesečnika "Novi Svet" r izide' te dni s sledečo vsebino: | "Zarja" (uvodni članek). — "Pregled" (političnih in drugih r dogodkov). — Matija Novak: "Napoleon" (življenjepis srbo-( ritega francoskega Napoleona). — P. Bogomil Trampuš: "Re-j quiescat in pace" (pesem). — J.G.: "Novo življenje" (črtica). — "Znanost in večni led" (članek). — J. M. Trunk: Tihe ure •— "Kje je tvoj Bog?" (premišljevanja). — Dr. J. L. Zaplot-nik: "Jurij Godec" (življenjepis). — "Misli v pregovoi*ih."— | "Slovenski pijonir" (opis slovenske naselbine in Slovencev v | Strabane, Pa.). — P. Bogomil Trampuš: "Šangaj" (pesem). — "Dom in zdravje" (nasveti ^ za gospodinje in kuharice). — "Za smeh in zabavo." — O. F. H.: "Goreča reka" (črtica). — "Streli iz vsemirja" (članek). — M. Seeman: "Dve kroni" (zanimiv roman). * Družinski mesečnik "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu in prinaša vsak mesec bogato zbirko zanimivih člankov, črtic, povesti in drugega raznega berila. Zanimiva je v "Novem Svetu" rubrika "Slovenski Pijonir," kjer se opisuje zgodovina Slovencev in slovenskih naselbin po raznih državah v Ameriki. Velike zgo- ( dovinske važnosti je to in že radi tega bi ta list moral biti v , vsaki slovenski hiši v Ameriki. ; "Novi Svet" stane samo $2.00 na leto za Ameriko. Za Kanado in inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino pošljite na: Uprava "Novi Svet," 1849 W. ! Cermak Rd., Chicago, 111. -o- Zahvala Tem potom se želim prisrčno j zahvaliti čč. šolskim sestram sv. ; Vida, ki so molile za me v času r moje bolezni. Enako se zahva- ( ljujem tudi Mr. Jerasu za tako . hiter in brezplačen prevoz v bol- j nišnico. i Iskrena hvala tudi vsem mo- š jim sorodnikom posebno pa moji t mamici Mrs. M. Pirnat, ki so me kljub temu, da so sami slabotne- 1-ya zdravja, prišli večkrat ob- n iskat. Prav tako se zahvaljujem š vsem mojim prijateljicam za ob- b iske, pesfane cvetlice in darila, n Lepa hvala sodelavkam v tovar- I ni. š Vsi mi boste ostali v hvale-> žnem spominu in če mi bo le mo- g goče, vam bom poskušala po mož- ž nosti tudi povrniti. Iskreni Bog v plačaj vsem in za vse! Vam hva- d ležna S Mrs. Frances Zakrajšek, ti 1131 E. 60. St. ii --—o--s Kongres ameriških * Hrvatov v - Ži Chicago, (JIC) — Dne 20. in n. 21. februarja je bil prirejen v v< Chicagu kongres ameriških Hr- d< vatov, katerega se je udeležilo n. 927 registriranih delegatov. ni Kongresu so prisostvovali vi ban Hrvaške, dr. Ivan Šubašič, sli minister na razpoloženju, g. d; Sava Kosanovič, g. Zlatko Ba- m lokovič, predsdnik slovenskega bc kongresa, g. Etbin Kristan, sv presednik občine Chicago, ma- gc yor Kelly in senator Claude m Pepper iz Floride. ne V svojem pozdravnem gov.o- Fi ni je predsednik kongresa, g. nc BudkoVič, naglasil lojalnost gči Hrvatov' napram Zedinjenim sk državam in poudaril, da je cilj de kongresa vse'h Hrvatov zrušiti ga ee fašizem ter podpirati borbo in e" odpor bratov v stari domovini. r" Mayor Kelly je v svojem govo-ru hvalil lojalnost Hrvatov me-m sta Chicago in dejal, da delajo sijajne napore v prid Amerike in so v vzgled vsem narodnim skupinam, iz katerih se sestavlja to veliko mesto. Ban Šubašič je opozarjal ameriške Hrvate na nji'hove dolžnosti napram Ameriki. Vse H hrvaške sile morajo biti na raz-^ polago ameriškim Zedinjenim državam; v drugi vrsti pa borbi Srbov, Hrvatov, Slovencev in ~ Bolgarov ter njihovi osvoboditvi. Hrvati, ki so ponosni na ^ svoje ime in svoj slovanski značaj, se morajo nasloniti na Bal-kan, na katerem bodo vsi Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari živeli v svobodi — oprti na Rusi-' jo in na druge slovanske sile na L" svetu. Naglašal je tudi, da se ,e sedanji kongres odigrava v popolni svobodni in da mora biti ' radi tega na isti višini kakor stari hrvaški sabor v zdaj zasužnjeni stari domovini. S kon-struktivnim delom bodo Hrvati ti odgovorili vsem onim, ki ho-1 čejo blatiti hrvaško ime. '; Pozdravnim govorom so sledili 1 trije referati ~ Predsednik Butkovič je v pr-' vem referatu razložil položaj v Zedinjenih državah in borbo hrvaškega naroda v Jugoslaviji. Obsodil je ubojstva, ki so ji'h zagrešili ustaši nad bratskim narodom in izjavil, da je 1 bodočnost južnih Slovanov* ne-£ razdružljiva in da morajo ži-a veti v enotni svobodni narodni " skupnosti. Opisal je v podrob-a nostih ogromni napor Hrvatov " v Amteriki in vsega hrvaškega " naroda v stari domovini, za e zmago skupne zavezniške stva- 1 ri. i # Drugi referat—o Hrvatih v domovini—je prečital ban Hrvaške, g. dr. Ivan Šubašič. Na-k pravil je globok zgodovinski " pregled demokratskih tradicij 1 hrvaškega naroda in njegovih bojev za zmago demokratične-1 ga načina vladanja, od najsta-' rejših časov pa do danes. Poka- • zal je, da je že najstarejša organizacija rodbine, vaškega življenja, župe, banovine in kraljestva, temeljila na demokratičnih načelih. Demokraci- } ja je prirojena lastnost Hrva- • tov in sploh vseh Slovanov. De-1 mokratične sile v hrvaškem na-" codu dosegajo zdaj velike kon-) struktivne rezultate in podpira-■ jo dr. Vladka Mačeka v odkritem boju proti nacizmu in fa- - šizmu, proti kvizlingom bi nji-i hovim pomagačem. ; Tretji referat govori o ciljih • hrvaškega kongresa za bodočnost; ta referat vsebuje večje i število konkretnJh načrtov za bodoče delovanje kongresa, ki mora postati forum ameriških Hrvatov. Prečital ga je hrvaški izseljenik, g. Ladešič. Prvi dan je pozdravil kon- 1 gres tudi minister na razpolo- ' ženju, g. Sava Kosanovič, go- ' voreč o idejah in smernicah sedanjih bojev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji in o po- * trebi sloge v boju proti fašizmu ( in nacizmu. Predsednik vse-slo'vanskega kongresa, g. Leo | Krznicki, je pozdravil kongres s ameriških Hrvatov v imenu J vseh Slovanov v Zedinjenih dr- s žavah in naglašal, da se danes 2 nahaja v tvornicah ameriškega r vojnega napora 55 odstotkov i delavcev slovanskega pokolje- r nja. G. Etbin Kristan je v ime- 11 nu ameriških Slovencev pozdra-vil kongres in dejal, da je k skupni cilj vseh Slovanov v se- z dan jih bojih zmaga nad fašiz-mom. Slovenci se bore za svo- ^ bodno, zedinjeno Slovenijo v svobodni in demokratični Ju- n goslaviji. Ničesar ne zahteva- d mo, je izjavil g. Kristan, česar li ne bi priznali vsakomur. G. n Frano Petrinovič v imenu juž- T no-ameriških Hrvatov, g. Ma- ki gazinovič v imenu jugoslovan- zi skih pomorščakov in bolgarski P delegat Pirinski v imenu Bol- di garov, so tudi naslovili kongre- čr in su svoje pozdrave. . ni. Važen govor je i®8' vo- gresu senator -Flor1®8' ne- Pepper; obrazložil la- lje Amerike v v°JnifL ie- Pozval je vse Ame^ j >d- terega koli pokoljenj se- zedinijo v boju za neodvisnosti. Ostro ial politični in nazoru" ^ >ve zem in izjavil, da Je^ rse odločena, zmagati v iz- in doprinesti vse potr ^ im in napore za zgradb0 1 >r- miru. Zaključil Je 1 J in bi mila Hrvaška, ob® J it- veni j o in Srbijo, do^,* na do in v sredini sV°b,°f!lil ia- dov, v novem svobodf » il- zavzela ono mesto, * bi, ja. Naprej na tetf 1 ži- rov in bodite uverj^'I si- bodo prinesli bogat! t;| na Kongres je P°sIa'j!« se pozdrave predsednik; JT 'o- tu, Churchillu i" ^J iti Vladku Mačeku, dr- L or dr. Šuteju in drugi"1' 1 u- Kongres ameri^l n- je izrazil svoje Poi,.0 J|| a- nje banu Šubašicu ' | o- Kosanoviču. .^.m S trenotkom nlV,ei® M gres pozdravil Pa'| $(J| domovini in 'r- štovanje dvema ve C aj ma, Nikola Tesli .1-bo Krajnoviču, prijateJ L 'i- škega naroda. I, so ResoWKjL tt- Kongres je PoS ^ je tanje resolucij, ie- med drugim PoV Lft] H- in zvestoba HrvaJ#r ni domovini in njeIi: U5«Wp b- skim ustanovam; .A( »v je stalni odbor za ^ ?a vojnega napora ^ill; za vatov; kongres P1 a- Ameriko in pred proti brezvestnenH^jj,^ v sti in imena amel ^vW'a r- in hrvaškega na'° j,(A] a- ni; nadalje obsv0ja mie ki naj ostrejši i j Izdajalca Pavel,c^|« | ih ustaške tolpe: pv! fli>Pt e- kvizlinškemu t; a- vim zločinom; l& a- zadene zaslužena^! r- se Jugoslaviji P° ra njena vsa nje'18 j,, in imetje, narod"0 ^ pijiii 0- kongres prote^" JIk :i- aneksi j am na s ^tf'F'1' a- ji, proti aiieks'J' /F e- ce; posebno a,- Dalmacije i» * 1- morja ter ]fišt a- ških ozemelj, i^i^JL1: i- ski kvizling j11 \ c i- na izdajalski n7/I> j. (Dalfe ** d Ljudje niso toliko vrtov, to ? „ m dnih vrtov, kot>'ir;|^j Zdaj, ko čutimo.PJ m% ! vil, bo vsak ' ko fliko zemlJe 1 u god, da bo Iie fS, doma. sjti^ti, - Kar se tiče < A. , 0 t0 nobena umei'a] „ šli s kmetov i" ' »i, 1 gnoj, kot pa ^/ro.; svoje ime. Bol{ s" »tirte, ki ; s-af, . rajo knjige i.n J ^ . nekaj naučili,^ I . ILdasevkro^^'I v, , kar je pod zem" m« hs ; zraste nad < - tisto, kar zrasli. J J, . tisto, kar je v & pA * . Največ Vteg* H . napravljalpl^ ^ IiS . den ločiti piev^1;, J • line? Nekdo t^pn'1.,«',.''t meten nasvet, K ^m^ 'li , Takole svetu.ie'^'Jlj' . kos zemlje i" ^ m^t zraste zelenje '^r *^ t Petem poneži^ tir11..« doli do zemljetI./' l čne potem zopc ŽALOST IN VESEUE sPisi Andrejčkovega Jožeta. 1943 JVIARC 1843 ptjiGpSSi Tli i6j 17; 18 19'20 •21] 22 23,24 25 26127 mmmnn ameriška domovina, marce 8, 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ^dttj . %tilf 0genJ' ki je že ^Ijeval Je okolico le slabo tov svit Z°Pet pognal in 1)0(1 skalo"?61 tudiv0sen" n 86 je gnjet" ! Vil;■ 0 groza' ta p°-ihela m ln Tomaž sta kar ola bi,7 ?Va visoka, debe-iej je bi,sta zabita v tla in ie. jj 0 nakupičeno suho UM-okpenem teh kolov J'e Hla*. P1'1 vezan človek v dtl ln kratki kamižo-di . večifkf sta nakladala mi?iČek drv' in gala nesreč" Sdu J' je mil° ječal. lr')%vJa"Pa 80 ravno 2el0 »J tovariša, ki pa 'ern ;aPlral in branil. Pri i kot ga vendar pri-liite,• 'rejšlljega, za roke I P°tegnili nekoliko k vrnj6 to del° do" II ter „r 1 80 se možaki h Ni, Polegli malomarna drv° °na dva> ki sta Hi uf' ostala sta in pa ^a je imela H I ah ter ga je vsak >C?!Vovo-°beše- a no,; h ta> ker ni bil * je Z? Zavezan, zaga- odbijal z > ocll S0 °d SGbe' da in ;', ela par kora-na tla. 1 ni bil-žaba- J« sr^' ega človeka. Vi-kako bi P°staj al )led ne Ha sta J^agal, uboga r^osti.,! V vedno ve" i H W ajti raVno kar ' ? »ocl lt°na dva divja- : nesr;°> jn plamen ; •Je W?ežu P°d noge. , na vso' i 1 storitj, , p0m°či- Kaj Mfuing "t. dijanov bila ! H'a ' ! pa samo trije; ' 0cevkp , V dohni- Sa-°li taW 0 je niajhina ' S stakemu krdelu. 'Na ' " T0^žln'evdarjala Vi-PH povsod se , je že d "'-mogočnost, i Je uli lna> Pa To- -koč, da * lo in Pa celo nič * >4ucIi nju v ile" na, |l| I -Jtane nakrat 1 J^j^.P" ,0ni, katerega ^obesili, oprostn 17 bližniVn neznano te- ' ili Cel (i ,mu g0zdu; bil • ^Viljem je L' "i* ni ' Cla •Hm mor- e j Vje Vtak m me-! ° Ko bL?Sede enega in ^ k°Vo za begu- S eno," pravi ^ V * >n nameri v potuje gre in ^ l^mi svojemu i\\ 'Pa Vii- ga boče za- l/a,aCkem je bil že ^ Pa ^ da ni dobro O^dol lresla ezdec je ne-'k varj? °bstaj, potem dalje, med t>o>o ,iPri °8nji na- SSi^prepla- ^ h Je bil v strel»- '^Ni i^u že či- SSi^em jevi-itSbli?^ 2anj. Ali grmom, ee Sg ks^a. Puška %l iOalje prihodnjič.) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri. tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Mar. 8, 11) MARC 21.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v SND. 27.—-Postojanka št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD. 28. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 4.—Glasbena matica, spomla-dinski koncert v SND. 18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini. 26.—Skupni krožki Slovenske ženske zveze, ples v SND. MAJ 1.—Dr. Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND. 2.—Najnovejše vojne slike v cerkveni dvorani sv. Kristine pod avspicijo dr. Najsvetejšega Imena. 2—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD raa Waterloo Rd. 2.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v SND. 8.—Frisland Cadets, št. 50 SŽZ, ples v SND. 9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND. 15.—Častna straža SDZ, ples( v SND. 16.—Skupni pevski zbori, koncert za ruski relif v SND. 22.—Federacija ZSZ, ples v SND. 30.—Katoliški dan in pro-! gram v cerkveni dvorani sv. . Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena. -o—- KONGRES AMERIŠKIH HRVATOV (Nadaljevanje z 2 strani) vražniku; hrvaški narod želi živeti v skupnosti z jugoslovanskimi narodi, Srbi, Slovenci in po možnosti tudi Bolgari, v svobodni in enakopravni državii, zgrajeni na principih federacije in demokracije; kongres pozdravlja vse borce za svobodno •Jugoslavijo, ki s svojim junaštvom pomagajo zaveznikom; predlaga, da se osnuje skupni odbor Amrikancev jugoslovanskega porekla, v katerem naj se i združijo predstavniki central- j | nih organizacij vsefh ameriških . Hravtov, Srbov, Slovencev in Bolgarov, ki so iskreno pripravljeni odstraniti vse, kar v teh težkih dneh slabi sile ameriškega naroda; forum hrvaškega kongresa prevzema nalog, po- | zvati na skupno delo vse ome- i ■ njene jugoslovansko-ameriške j centralne organizacije; ameri-| ški Hrvati ustanove stalni od-1: bor, ki bo najvišji forum za re-|. sevanje vseh problemov citira-h nih v resolucijah. Ta odbor bo h mogel razpustiti edinole sklep ; j kongresa ameriških Hrvatov. \ Zaključek Kongres se je zaključil v!; skladu in miru. Za častnega 1 predsednika je bil izvoljen g. 1 Niko Grškovič, ki je bil pred- 1 sednik jugoslovanskega odbo- i ra za časa prve svetovne vojne.! s Burno ploskanje je pozdravilo i to volitev. i c Predsednik kongresa je postal g. Zlatko Balokovič, dočim so prišli v odbor, med drugimi, gg. Ivan Budkovič, Frano Pet-rinovič in Martin Bogdanovič. V Ashland Auditorium je bil nato velik shod in manifestacija, katere se je udeležilo več tisoč ljudi, največ Hrvatov, a tudi mnogo Srbov in Slovencev. Na shodu so sklenili kupiti pol milijona ameriških vojnih bon-dov. Hrvaška Bratska Zajed-nica je prevzela istega dne za 100,000 dolarjev vojnih bon-dov. Predstavniki washington-ske administracije State De-partmenta, War Departmenta in Treasury Departmenta so pozdravili ta veliki prispevek ameriških Hrvatov in izjavili, da bo ameriška vlada dala zgraditi bombno letalo, ki bo nosilo ime — First American Croatian Congress. Na zaključnem sestanku je kongres zopet poslušal govore hrvaškega bana; dr. Ivana Subašiča, ministra, g. Save Kosanoviča, mayor Kel-lya, Etbin Kristana in drugih. l ŽIVLJENJE IN SMRT M0H0RSKE KNJIGE Spisal F. S. Finžgar. Preudarjal je potoma, kaj bi ukrenil, da se probudi dobro ljudstvo. Ni držal križem rok. Ampak sadov .ni žel bogatih. Redko klasje je bilo, ki je do-neslo kaj zrnja. Vedel je, da je treba za debeJo drevo dosti udarcev, predno se zgane z mesta, na katerem je rastlo stoletje. In tako drevo je to gorsko ! ljudstvo. "Tako je bilo od nekdaj, zakaj bi ne bilo danes takisto." Ob tem skalnatem stavku se je razbilo vse. Orali so z lesenim plugom, obirali črešnje drobnice, mlatili s cepci, po zimi zbirali rž in pšenico . za seme, gozdov niso zasajali, ] ! rajši so plačevali kazni in kle-! , li uradnega gozdarja, ki jim je; . branil pašo. Jezni so ga vpraševali: "Čemu je Bog smreko-[ vemu semenu perotnici ustva-. ril? Čemu? Zato, da bomo mi ; sadili, ko se vsadi seme samp , od sebe!" In tako globoko se je zagrizlo sovraštvo do novotarij, da . je bilo v fari deset starih kore-. nin, ki se niso hoteli peljati z železnico, prepričani, da ni brez vraga, ker teko vozovi brez konja. Župnik Janez je še ves zamišljen in žalosten prišel skozi gozd po kolovozu, ko> se je pokazal izza zanemarjenih sadovnjakov Zalaz. Solnce se je gorko upiralo v reber, naokrog so cvetele tro-bentice. Župnik je sedel blizu hiš na star parobek in se soln-čil. Takrat pa pridrvi pes Perun iz vasi drobnega psička, ki je nesel nekaj v gobcu. Na begu je preganjanemu kužku stvar padla iz zob, Perun jo je pograbil in na poziv 'aport!' prinesel župniku razcefrano knjigo. Ni bilo več prvih strani, in ni bilo več zadnjih strani. Vkljub temu je pa župnik izpo-znal, da je žalostni ostanek kos -ponesrečene Mohorske knjige. Položil je umazane liste pred se, postavil komolca na koleni, oprl glavo in se zagledal v uničeno knjigo. Dihnil je veter, listi so zašumeli—gospod Janezu se je pa zazdelo, da je začela knjiga govoriti. In govorila je zares veselo-žalostno hi-storijo svojega življenja. 2. Zakaj se je Andrec Tria zapisal v Mohorja. "Liza!" je rekel Andreje Trta, ko se- je vrnil zvečer iz gozda in stopil k ženi pred ognjišče. "Liza!" je ponovil še enkrat, i ker se ni žena takoj ozrla. Zakaj v peč je tirala z burkljami velik pisker. "Si posekal?" "Sem. Ampak zaradi fanta :;daj govorim." "Saj ni bil s teboj v gozdu!" "Ni bil. Naletel sem na župana; s sejma je gnal voli od sv. Volbenka. Je rekel: Ti, Andrec, kaj pa s fantom?" "I, nič! Gnoj vozi za oves, kakor ga je resnično, kaj ne?" "Seveda ga je vozil in tudi dovozil. Se je gibal danes, moram reči." "No," pravi župan, "ali ga I boš oprostil vojaščine, ali ga ne , j boš?" "Rad bi ga, pa kako?" "Prošnjo delaj!" mi pravi. "Prošnjo," povzame LIza z velikim zanimanjem. "Prošnjo, seveda, če bi jo znal." ,"Ti je ne znaš. Zato pa stopi kam. Morda ti jo gospod naredi. Pa hitro! Nabor je pred $ durmi." Tako mi je rekel žu- £ pan in pognal voliča. "Zato se pomeniva, Liza, kako bi do gospoda. Ne 'hodim ( rad, saj veš. Morda bi ti šla?" ^ "Grem. Toda ti si oče, ne jaz. Kaj bi rekli gospod?" "Bom moral pa sam. Ali nerodno je, da bi kar s prošnjo padel v župnišče. Ko bi nesel -za maše?" r "O vernih dušah si dal. Ni j treba." i "Ni treba! Seveda ni treba -za duše; kar je prav, smo dali in plačali. Ampak sedaj gre za fanta in za me." I "Zato pa pojdi brez maš in \ j brez darov in povej ter reci: j Takole je, gospod! Ko bi mi " pomagali! Pomisli; Grmov je bil zaprt, tisti, ki je zamudil vajo, ker je bil v Ameriki. Iz' ! napora ga je dvignila prošnja, j ^ j ln kdo jo je pisal, če ne gospod | ^ i Janez? Pa ni nosil Grm za ma- i še." j "Tega ti ni pravil!" "Ni pravil! Oznanjene ni bi- 1 lo nobene, to vem natanko." "Lahko Grmu, ker je bil trikrat v ognju na Laškem. Zna 3 j govoriti. Kje sem se pa jlaz učil ? Pri tebi, kadar za prazen nič rilec kuhaš!" (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO" Oskrbnice i v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:43 do 12:43 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. __(Mar. 8, 10, 12) TRENIRANO SE POTREBUJEJO ZA MAGNESIUM. STALNO LIVARSKO DELO. Plača od ure in bonus, če ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. AMERICAN MAGNESIUM CORP. 1099 Ivanhoe Rd. _(57) IZUČENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zda.i zaposleni pri vojnem Selu, x ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _(56) MALI OGLASI Peč naprodaj Naprodaj je White Star peč za $30. Zglasite se na 732 E. 200. St___(56) Opremljene sobe Oddajo se opremljene sobe dvema moškima; blizu Graphite Bronze Co. Zglasite se na 1550 E. 174 St.____(57) Stanovanje iščem Priletna žena iščem dve sobi. spalno sobo in kuhinjo; ima sama svojo opremo. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov na urad tega lista. (57) Priiatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists V'opal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 42J2 PRI NAS DOBITE Vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase, domače kislo zelje in čisto domačo mast. Se vljudno priporočamo ANTON 0GRINC 6414 St. Clair Ave. ameriška domovina, march 8, 1943 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE "Da, da, to vemo, Vaša beseda drži;" veselo je stotnik podal svojo roko sodniku. "Hvala Vam, gospod Hendel. Vedno ste bili moder mož!" Z mečem rožijaje in žvenketaje je odkorakal stari stotnik. Henrik Hendel je prišel iz svoje ječe. Dva strelca sta stopala pred njim, dva pa za njim, stotnik pa je korakal spredaj; tako peljejo kakor hudodelca junaka, ki je s svojim drznim činom vžgal ljudstvo. Ko je oče videl, kako mu vodijo sina, mu je bilo skoro žal, da je tako kruto ravnal ž njim. Z ža-rečim pogledom ga je opazoval, kakšnih misli da je, se bo li sedaj ponižal; rad bi mu vzel z usten besedo, rad bi ga pritisnil na svoje srce. . . . Toda na tem obrazu zrejo oči tako kljubujoče, ta usta so tako odločna, ne, tu ni znamenja, da bi se vdal. Napravil si mu dosti bolečin, toda volje mu ne moreš upogniti, ta ne bo prosil odpuščanja. In zopet je sodniku po-temnelo čelo. Če mi prideš zopet in porečeš: Prav sem storil, potem proč od mene, jaz sem tvoj gospod. S kazalcem na tla lcažoč, prav kakor se zapoveduje hlapcu, 'je dal sinu znamenje, naj obstoji. Stotnika je poklical na svojo stran. Zapovedujoče je rekel sinu: "Tvoj stotnik me je poprosil, naj te izpustim, ker se v Štajru upirajo papežniki. Veš li za to?" "Da, vem," je odvrnil Henrik. ''Slišal sem o uporu in tudi vera, da prva kompanija potrebuje častnika, zato prosim, izpustite me, da odkorakam ž njo v Štajerdorf, sedež zarote." Stotnik je natiho mrmral in je prikimal s svojo Goliatovo glavo, Železnotrdo, mrzlo je vprašal sodnik: KVttBT"............ i"! ""-"Ti W+k mmmmm^ '^pilili. I Q. How many coowners of a j Bond can there be? I & War Bonds may He is- l t > , ' eued in ihe names of I S' V ft Oily two individuals as ',- W; H coowners, and the reg-f f istration must be in the i i ¥> alternative, such as i 1 ] "'John X. Smith or Mrs. * i Mary Smith," without any qualifying words or phrases. . Q. it a person who already > Isolds war S vings Bonds up J j; lto the limit for the current Sfear should inherit addi-i ' |(onal Bonds, could they; be jrtegistered in hi« name?; f faXes, Q. Etow can I-be sure that I Can gpt my money, back if I buy \ m fM Savings Bond?, i \ J \ BrtTKe fall faith and ; "4 »redil of Ihe United \ \ States Government ara , , \ pledged for payment of , \ \ tooth principal and in- ; \ \ lerest. ,Your Bond i« ' !A I?®1 »» sound as the j . .. (Government itself« , ( Q.M Ihe owner of a Wats SaV< II Ings Bond dies« bow ia col-! * v lection made?, » 'A, In the absence of S c&> I \ owner or beneficiary: ; \ in the registration« the \ bond will form a part V \ *>f the registered own« % er's estate, and will be I paid to persons entitled 4 10 share in the estate \ pnder loco) laws as pro* \ frided la the regulcw Hons« Remember—the longer yon keep War Bonds« up to 10 years, the more Kwoable they become« "Kaj bos počel v Štajerdor-fu?" "Storil bom svojo dolžnost kot štajerski vojak!" je odločno odgovoril. "Udušil bom zaroto; vrnil bom deklici lastnino, ki so jo ji uropali rabi j i, in bom razpršil laži, ki jih trosijo 0 Vas." "Tako! Veš li tudi, da o meni lažejo in me psu jej o? In ti jih hočeš kaznovati, ha ha, moram se smejati; si-li ti včeraj kaj drugega počel kakor oni?" "Za božjo voljo," je mrmral Gifin. "Ne tako!" Kakor kladivo je bilo Henri-kovo srce, kakor razbeljeno železo so ga pekle oečtove besede; zato je rekel: "Gospod, nisem Vas psoval, nisem zoper Vas lagal. In ako drugi kaj takega storijo, ne bom tega trpel, dokler bom dihal, in ako me kakor divjo zver vklenete v verige, bom izkušal jih raztrgati, če bom slišal, da Vas psujejo. Večje je moje spoštovanje do Vas, kakor je Vaša strogost do mene." Gifin si je z roko, ki je tičala v železnih rokavicah, gladil brado in je zamolklo zamr-mral: "Dobro, vrlo dobro." Strelcem so se iskrile oči. Sodniku se je razjasnilo temno čelo. Srce se mu širi veselja, ponosen je, da ima v težki uri, ko vse okoli njega bevska, prijatelja v svojem ponižanem otroku, ki mu ostane zvest in se ne gane od njega. Toda sramoten čin zahteva zadoščenja, pa naj sin še tako zvesto prisega. Sodnik govori še vedno zapovedujoče in umerjeno, toda iz glasu mu je spoznati, da se v njem bori ljubezen s strogostjo: "Ako, kakor praviš, res 1 ju-, biš očeta, in jaz ti verjamem, ker do sedaj še nisi nikoli la-! gal, potem veš, kaj zahteva čast od moža in ljubezen od sina, ki je bil očetu nepokoren v j važni reči, in mislim, da mi ne 1 bo treba, dajati ti novih po-ivelj." j Henrik je povesil svojo temino glavo na prsi in je s svojo j prazno, neoboroženo desnico j sukal prstan na prstu. O oče: j sedaj, ko si dobrotljiv, postajaš i najbolj krut. j "Henrik! Henrik!" je rotil : stotnik. "Daj, daj, moraš." i Henrik je nemo zamajal z glavo in je počasi rekel očetu: "Bog mi je priča. Davno bi Vas bil že prosil odpuščanja, ko bi le mogel. Pa ne morem." Očeta je minila ljubezniva dobrotljivost. "Tako. če ne moreš, kar je tvoja dolžnost pred Bogom in pred ljudmi, potem tudi jaz ne morem več s teboj govoriti kakor z možem, temveč kakor z ničvrednim fantom. Ali prosiš odpuščanja, ali pa si jetnik do smrti. Odloči, se! Pa hitro! Nimam časa za uporne smrkavce." Zopet je Henrik v težkem obupu zamajal z glavo. "Gospod," je rekel, "zapovejte Ani-ži, naj teče navzgor, ne bo Vas ubogala, ker ne more zatajiti narave, ki jo je dal Bog ..." Hendel se je jezno nasmejal: "Ha, to so šepajooe primere čestitega farja Alberta. Si li tudi ti hodil k njegovim pridigam?" V tistem hipu je iz postranske sobe v rdečih nogavicami, v p r t eni suknj ici priskakl jala mala deklica, sodnikova hčerka Lizika in je vzkliknila materi, ki je stopala za njo: "Mamica, mamica, Henrik je tu!" in se je s svojimi malimi rokami obesila na brata proseč: "Henrik, tu ostani, oče, nikar ga, več ne za- prite, recite tem grdim možem, naj gredo proč." Počasi se je v jutranji obleki, z dolgimi, valujočimi, razpletenimi kitami približala mati in je kregala deklico: "Pojdi sem. Pojdi k mamici! Ne dotikaj se tega človeka, ki toliko bridkosti napravi ja tvojemu očetu!" S silo je potegnila k sebi dete, ki se je vse zapletlo v brata, ki je bled in nepremičen stal pred očetom, potem je šla k svojemu možu, ljubeznivo mu je zrla v jezni obraz, poljubila ter je zasopla: "Moj dragi, ne jemlji si k srcu; ne morem, ne morem gledati, kako se ti ustavlja in te zasmehuje; srce se mi trga . . . ,dosti je, ne delaj si več težkega srca, pokliči koga drugega, naj se peča s tem trmoglavcem." Solze so rosile iz lepih oči na njegovo roko in so se kakor lažnivi demanti svetile okoli njegovega smaragda. Iz vil ji je roko iz rok. "Ni me zasmehoval," jo je zavrnil. "Govorimo o drugih stvareh. Štajerci se dvigajo k uporu." "Sveti Bog, varuj na?!" je zahreščala. Sodnik se je obrnil od nje proti sinu: "Henrik! Pričo svoje žene te vprašam, boš li varoval njo, sestrico in očetovo hišo pred sodrgo, ki spodaj divja? Daj, reci: Oče, odpusti! Jaz sam ti bom opasal meč." Krčevito so se Henriku dvigale in padale prsi, od neizprosnega očeta se je ozrl na mačeho, ki ga je gledala kakor strupena kača; potem zopet na stotnika, ki mu je jezno obračal hrbet; vse ga je zapustilo, in vendar še ni prosil ni lagal, j sopihal je: "Oče! Bodi mi mi-j lostiv, daj mi meč, zate ga bom ! sukal. Toda ne sili me več k j oni stvari, ne morem. Nisi je videl ob stebru!" je zaklical ves iz sebe; bela, svetla in jasna je priplavala pred njegovo oko podoba mučenice — sedaj pa naj omadežuje z lažjo njo, sebe in svojega dobrega angela, ne, nikdar . . . "Oče, rad bi, da bi jo bil videl gori — ne, ne hotel bi, ker bi ti potem .prešel smeh za vse življenje; toda to vem, če bi je ne bil oprostil, kakor gotovo mi bodi Bog milostiv, bi me Bog iz nebes zavrgel v moji zadnji uri _ n Ko je tako prisegal, tresočo se desnico kvišku držeč, se je oglasil eden izmed strelcev in je rekel: "Res je! Grozno jo je bilo gledati. Meni se je zdelo, zdaj, zdaj bo umrla, ne more več dolgo živeti." "To je sramota!" je hrešča-la soproga Helena, "pivski bratje mu prihajajo na pomoč zoper očeta." Sodnik pa je z votlim glasom rekel sinu: "Torej nočeš." Nato veli strelcem: "Peljite ga nazaj v njegovo ječo. Ostane ujet." "No, kaj pa zdaj?" je z močno napetimi ustnami godel stotnik, ki je v svojih velikih čevljih jezno stopal gori in doli. "Kaj naj sedaj počnem? Kaj bo z drugo kompanijo? Zdaj pa naj gre, kakor hoče, naj gre vse skupaj k vragu!" "Res je, naj gre, kakor hoče," je z vladarsko mogočnostjo rekel sodnik. "Štajerski strelci! Proč ž njim! Rekel sem." Ko so nevoljno in nekako uporno stopili možje na levo, na desno in 'za hrbet svojega poveljnika, je mala deklica ^silila od matere proč in je žalostno klicala: "Henrik! Henrik! Tu ostani _i" "Boš tiho!" j o-je kregala mati. "Nikoli več ne pogledaš tega hudobneža. Ta človek hoče, da nas vse pobijejo. Ti, Henrik, ti, lahko pokonci nosfiš svojo glavo, ti!" — in je od srda A pumping station is wrecked by explosives. It was being used by the Nazis to keep the mines free from water. The unwilling workers were mining ore for German war production; factories, locomo- t.ives, river boats. Now the mines I will be idle for months, j Six shots are heard from the public square. Tomorrow there 1 will be six new graves in the vil-, lage churchyard; six homes have I .been ruined—homes that once were I as happy as yours. Keep your homeland free from 1 conquering spoilers, i Work every day and buy War ! Bonds every pay day. j WSS 71 IK v. S. Treasury Dept. plameneč in bliskajoč se stopila preden j. "Kar si prizadel svojemu očetu, je sramota, jaz in moj otrok te nikoli več ne pogledava! Ako bi bil ti moj pravi sin, bi nehotela več' živeti. Odkod pa vendar imaš vse to?" je še rezkeje povzdignila svoj visoki, čisti glas; "od naju že ne! Ne vem, morda pa imaš vse to od svoje krivoverske, francoske matere!" — "Helena!" je z globokim, žugajočim glasom rekel sodnik. Toda Helena je kričala naprej, vse sovraštvo do mrtve žene, ki se je kuhalo in vrelo v njenem srcu, je moralo na dan: "Ali pa imaš vse to od svoje dojilje, pri kateri si pil, ker tvoja mati ni ničesar imela zate? Moje dete"—visoko jo je dvignila, — "bo vpikdar ljubilo svojega očeta, kajti z ljubeznijo sem jo nadojila. Francozinja pa tega ni hotela, bala se je vsake žrtve, hotela se je samo imenitno nositi, zato si pa ti, hudobni fant, postal tako predrzen in malopriden, kakor je bila ona preprosta žertska, od katere si pil- Zahvali še za vse to pri svoji materi." Ko je hudobna ženska tako govorila, je Henrik gledal s široko odprtimi očmi, ves prepa-del, brez moči, kakor človek, ki ga do smrti pika strupena kača, katere se ne more ubraniti. Pri zadnjem piku je zavpil v blazni boli: "Moja mati! Moja mati! Psovajte mene, pa ne moje matere, kaj vam je storila?" Glej, tedaj pa se je visoko vzpel njegov oče, strašan, velikanski in žugajoč je stal tu, prav kakor lev, ki se postavi na svoje zadnje tace, kadar mu ranijo kraljevsko zalego. "To so bile slabe besede, gospa!" je grmel njegov globoki bas po sobi; gospa je postala bleda kakor pepel in je izpustila dete, da se ji je ob nogah plazilo po preprogi. "Nobene besede več! Dosti je! Straža, odstopi!" je zapovedal in raztegnil roko, ki se je tresla od srda, ki ga je dušil, kajti ženska je vendarle njegova žena. "Čujte, gospa!" — od strahu je vsa skupaj zlezla — sodnik ji je položil roko na ramo ter [ji je rekel s sicer mirnim gla-jsom, ki pa je jezo dušeč, grmel kakor daljnji grom: "Kdor sra-' moti one, ki sem jih najbolj ljubil na zemlji, ta me ne ljubi. Kdor misli, da zgolj iz veselja mučim svoje dete, in da ga sme tolči vsakdo, zato, ker sem je udaril jaz, ta & m Krvi, moti o meni. »^j stopil je k sinu, k1 9 J I vo ihteč zakril obrazj | .....ilšililliilš^ .. rM^iM" - '' -wmmi**^- Na sliki vidimo najhitrejši bombnik w ^ (flty poznan pod imenom "Havilland Mosquito■ jM^, bombnikov so rabili Angleži pri bombnih w^'jPa lin ob priliki Goeringovega in Goebbelsovega g01 I liki desetletnice nacizma v Nemčiji. JML Ta bo pa že pokazal Japoncem. — Na sU _