IZVESTJE
DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO 1930/31.
*
LJUBLJANA 1931
Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1930/31.
I.	Učni načrt.
S šolskim letom 1950/31 je določilo ministrstvo prosvete za naše srednje šole tri tipe: klasične gimnazije, realne gimnazije ter realke in je predpisalo zanje nove učne načrte.
Za klasične gimnazije je uveljavilo ta-le načrt:
Predmeti			R	a z	redi				t Opomba
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII	VIII.	
Verouk		2	2	2	2	2	2	2	2	
Slovenski jezik ....	5	4	4	4	4	4	4	4	V razredih V.-VIII. so upošteva tudi srbohrvaščina
Srbohrvatski jezik . . .	2	2	2	2	—	—	—	—	
Francoski jezik . . .	3	3	3	3	3	3	3	3	Francoščina se je uvedla v I. in 11. raz., nadaljnja uvedba sledi postopama mesto nemščine.
Latinski jezik		5	5	4	4	5	5	4	4	
Grški jezik		—	—	4	4	4	4	4	4	
Zgodovina ...	—	2	3	3	3	3	3	3	
Zemljepis		2	2	2	2	2	2	—	2	
Prirodopis		2	3	—	—	2	2	2	—	. ■ v '
Fizika 			—	—	2	—	—	—	3	3	
Kemija ...	—	—	—	2		—	—	—	
Matematika		3	3	3	3	3	3	3	—	
Higijena		—	—	1	1	—	1	—	1	
Umetnost		—	—	—	—	—	—	—	2	
Osnove filozofije . .							3	3	
Risanje		2	2	—	—	—	—	—	-	
Petje		2	2							
Telovadba		2	2	2	2	2	1	—	—	
Skupaj na teden . .	30	32	32	32	30	30	31	31	
V	šolskem letu 1930/31 so se učili na zavodu neobvezno še ti-le predmeti:
1. češčina po 2 uri na teden za učence V.—Vlil. razreda. Obiskovalo je ta predmet 18 učencev.
2. Ruščina v dveh oddelkih po 2 uri na teden za učence V.—Vlil. razreda. V prvem oddelku se je učilo 22, v drugem 27 učencev.
5.	Francoščina v dveh tečajih za učence V.—Vlil. razreda. Prvi tečaj je imel tri oddelke. Število udeležencev je bilo to-le: I.a 35;
I.	I) 35; Le 23; II. 15. Vsaka skupina se je učila po 2 uri na teden.
4. Opisna geometrija po 2 uri na teden za učence VI.—Vlil. razreda. Udeležencev 31.
5. Risanje po 2 uri na teden za učence III.—Vlil. razreda. Obiskovalcev 30.
6. Petje po 3 ure na teden. Vadilo se jih je v mladinskem zboru 86, v ostalem zboru 88. Učenci so imeli tudi svoj orkester.
Novi zakon o srednjili šolali ne pozna oprostitve od veščin. Radi tega ne morejo biti učenci oproščeni od petja, risanja in telovadbe. Po ministrskem odloku Snbr. 7334 od 13. marca 1930 pa je možna oprostitev od telovadbe, ako je učenec hrom čili ima kak drug težek telesni nedostatelc. Oprostitev dovoljuje ministrstvo prosvete samo. Zato se mora vložiti zadevna prošnja, in sicer pri direktorju zavoda, ki ugotovi sporazumno s šolskim zdravnikom, z razrednim starešinom in z učiteljem telovadbe, ali je telovadba opasna za zdravje učenca ali ne, in odpošlje s tem mišljenjem prošnjo ministrstvu.
II.	Profesorski zbor.
A.	Izpremembe v šolskem letu 1930/31.
1. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 40.258 od 20. decembra 1930 je dobil profesor Rudolf Grošelj bolezenski dopust od 22. septembra 1930 do kraja šolskega leta. Ker ni bilo namestnika, se je moral v nekaterih razredih pouk matematike in fizike skrčiti.
2. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 29.1 10 od 8. oktobra 1930 je bi! na zavod premeščen kot suplent za petje*in glasbo s I. deške meščanske šole v Ljubljani tamkajšnji stalni učitelj Ivan Repovš. Službo je nastopil 30. oktobra 1930. Z odlokom istega ministrstva Snbr. 32.08t od 16. oktobra 1930 je bil pa dodeljen za 10 tedenskih ur drž. ženski učiteljski šoli v Ljubljani. Zato je poučeval na zavodu po 4 ure petja na teden Pavel Rančigaj, začasni učitelj glasbe na LIL drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
3.	Z odlokom ministrstva	prosvete Snbr.	35.501 od 29. oktobra 1930
je	bil	premeščen na zavod z	II. drž. realne gimnazije v Ljubljani kot
učitel j risanja suplent Olaf Globočnik. Službo je nastopil 25. oktobra ll)3(). Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani št. IV.—20.159/2 od 31. oktobra 1930 je pa učil še 3 ure risanja na teden na lil. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
4.	Z odlokom ministrstva	prosvete Snbr.	882 od 10. februarja 1931
je	bil	postavljen na zavodu	kot honorarni	učitelj za matematiko in
liziko dr. Josip Rožman, profesor v pokoju. Službo je nastopil 9. marca 1931. Z njegovim prihodom se je začel vršiti pouk v vseli predmetih in razredih v polnem obsegu.
B.	Stanje profesorskega zbora ob koncu šolskega leta 1930/31.
Tek. štev.	Ime in priimek	Cin		Kaj uči	Ur na teden j	Razrednik v	Drugi posli
1	dr. Lokar Janko	direktor	3/1	—	—	—	—
2	dr. Arnejc Ivan	profesor	3/II	lat. 3ab/8,7ab/8; nem. 3a/3	19	VII b	—
3	Baučer Srečko	-	7	prirod, labcd/8, 2ab/6, 5/2; mat. la/3	19	—	—
4	dr. Capuder Karel	n	4/1	zemljep. lbc/4, 3ab/4; zgod. 3ab/0, 7ab/6	20	—	—
5	Gnjezda Franc	»	4/1	lat. lab/10; filozof. 8a/3; umetnost 8ab/4	17	Ia	Varuh učiteljske knjižnice
6	dr. Grafenauer Ivan	n	3/11	slov. 6e/4, 8ab/8; nem. Obc/6	18	Vic	—
7	Grošelj Rudolf	»	4/1	Na bol. dopustu.	—	—	*
8	Južnič Rudolf	»	4/1	franc, labcd/12, 2b/3; lat. 8b/4	19	VIII b	—
9	Kapus Franc	v	G	prir. 6abc/6, 7ab/4; hig. 3ab/2, 4a/l, Oabc/3, 8ab/2	18	—	Varuh prirodopisne zbirke. Tajnik
10	Koletič Josip	”	4/11	lat. 6abc/15; mat. 2a/3	18	Vib	—
11	Krek Julij	M	3/11	slov. Oab/8; nem. 4ab/6	14	Via	Varuh dijaške knjižnice
12	Kunc Karel	y)	4/1	mat. 7ab/6; fiz. 7ab/G, 8ab/6	18	Vila	Varuh zbirke za tiziko, kemijo in matematiko
18	Lovše Anton	H	4/1	lat 4ab/8; gršč. 6c/4. 8ab/8	20	IVa	—
14	Osana Josip	n	4/11	lat. 8a/4; gršč. 4ab/8;mat. 3ab/6	18	Vlila	—
15	Prebil Andrej	v	4/1	lat. ld/5; gršč. 3ab/8, Ob/4; slov. lc/5	22	Id	—
10	dr. Pregelj Ivan	n	4/1	slov. 4ab/8, 5/4, 7ab/8	20	—	—
17	dr. Rupel Mirko	v	7	slov. ld/5, 3a/4; srbohrv. 3ab/4, 4ab/4; franc. 2a/£	20	lila	Srbohrvatski jezik na drž. konservatoriju v Ljubljani po 2 uri na teden
18	Sivec Ivan	n	i 6	lat.2ab/10; gršč. 6a/4; srbohrv. lacd/0	20	II b	—
Tek. štev. J	Ime in priimek	Čin		Kaj uči	Ur na teden 1	Razrednik v	Drugi posli
19	Sovre Anton	profesor	5	lat. 5/5; gršč. 7ab/8; slov. 3b/4	17	V	—
20	dr. Šarabon Vinko	n	3/II	zemljepis la/2, ld/2, 4a/2, 8a/2, 8b/2; zgod. 4b/3, 8ab/6	19	-	—
21	Tomec Ernest	»	5	lat. lc/5; gršč. 5/4; osn. filoz. 7ab/6, 8b/3; zgodov. 2b/2	20	I c	—
22	dr. Turk Ernest	»	7	zemljepis 4b/2, 6abc/6; zgodov. 4b/3, 6abc/9	20	—	—
23	dr. Vrečar Ivan	»	7	verouk labcd/8, 3ab/4,5/2,7ab/4	18	—	—
24	Zalaznik Albin	n	6	zemlj. 2ab/4, 5/2; zgod. 2a/2, 5/3; slov. 2ab/8	19	11 a	Varuh zemljep. in zgodov. zbirke
25	dr. Zupan Alojzij	n	7	verouk 2ab/4, 4ab/4, 6abc/6, 8ab/4	18	—	—
26	Žitnik Alojzij	n	6	nemšč. 3b/3, 5/3, 6a/3,7ab/6,8ab/6	21	III b	—
27	Detela Leon	s up lent	—	fizika 3ab/4; kem. 4ab/4; mat. 4ab/6,5/3,6a/3; liig. 4b/l	21	IV b	
28	Globočnik Olaf	n	—	risanje labcd/8, ‘2ab/4; nadalj. tečaj 2	14	—	Uči še na III. drž. real. gimn. v Ljubljani 8 uro na leden
29	dr. Kozak Ferdo	n	—	slov. lab/10; sr-bohrv.1b/2,2ab/4	IG	Ib	—
30	Repovš Ivan	n	—	pelje lac/4, 2ab/4; zborno petje/3	11	—	Uči Se na diž. žen. učitelj, šoli 10 ur na teden
31	dr. Rožman Josip	honorarni učitelj	—	mat. lbcd/9. 2b/3, 6bc/C	18	—	—
32	Čop Josip	učitelj 1 elovadbe	7	telov. lbd/4, lac/2, 2ab/4, 3a/2, 4ab/4, 5/2, fiabc/3	21	—	Vuruh telovadnega orodja
33	Šlibar Ljudmila	n	8	ženska telov. 1.1. /2, 11. t./2, III. t./l	5	—	Nameščena na II. drž. r. gimn. v Ljubljani
34	Kozak Josip	n	8	telovadba 3b/2	2	—	NameSien na I. drž. r. giinn. v Ljubljani
35	Rančigaj Pavel	zač. učitelj glasbe	—	petje lbd/4	4	—	Naineööen na III. drž. r. giinn. v Ljubljani
III.	Letopis za leto 1930/31.
Popravni izpiti so se dovršili med I.—9. IX., višji tečajni izpit v septembrskem roku od 3.-9. IX., nižji tečajni izpit pa od 3.—11. septembra.
Vpis učencev se je izvršil II.—13. IX., šolsko leto se je pričelo 15. IX. s slovesno službo božjo.
Prva seja celokupnega učiteljskega zbora se je vršila 13. IX., naslednje pa: 13. X., 28. XI.. 21. I.. 28. II.. 22. IV.. II. VI. Strokovne seje, na katerih se je razpravljalo o novem učnem načrtu in njegovi izvedbi, so bile 6. X. (splošen razgovor), 13. X. za klasične jezike, slovenščino, srbohrvaščino in nemščino, 16. X. za matematiko, fiziko, prirodopis. higijeno, 20. X. za ostale predmete.
Trimesečja so se končala: I. 30. XI.; II. 28. 11., III. 9. VI.
29. X. so bili učenci s primernimi nagovori v razredih opozorjeni na dan naše osvoboditve od bivše Avstro-Ogrske.
Zdravniški pregled učencev La, 1.1), I. c, I. d, IV. a IV. b, Vlil. a, Vlil. b razreda se je izvršil po zdravnikih šolske poliklinike v Ljubljani 24., 25., 26.. 29. 30. IX., 1., 2., 3., 6. X.
I I. XI. so bila v vseh razredih predavanja o Društvu narodov, ob II. uri istega dne pa je bil odrejen v vseh razredih dvominuten molk v spomin na vojne žrtve.
Ob priliki odkritja spomenika naše zahvalnosti Francoski dne 1 L XI. v Belgradu se je predavalo učencem o veliki pomoči, ki nam jo je nudil francoski narod v svetovni vojni.
I.	XII. je bil proslavljen državni praznik narodnega in državnega ujedinjenja. 17. XII. pa rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. V proslavo tega dne je uprizorilo dijaško društvo Žar Molierejevega Namišljenega bolnika. Pred predstavo je govoril o pomenu dneva sedmošolec Kazimir Derganc, šolski orkester pa je zaigral poleg državne himne nekaj ločk pod vodstvom učitelja glasbe Ivana Repovša.
Božične počitnice so trajale od 23. XII. do 15. L. velikonočne pa od 2. IV. do 15. IV.
Svetosavska slavnost se je izvršila 27. I. s prav lepim sporedom.
StroRmayerjev dan. 4. II., se je slavil s predavanji o tem velikem možu. ki so jih imeli razredniki vsak v svojem razredu.
Nadzornik dr. Franc Kotnik je nadzoroval zavod 30. III.
30. IV. se je praznoval s primernimi nagovori v razredih spomin Zrinskejia in Frankopana.
4.	V. so igrali člani društva Žar v opernem gledališču Miljenčka, komedijo v petih dejanjih, ki jo je spisal ruski pisatelj D. J. Fon-vizin. prevedel pa dijak Ziherl. Gledališče je bilo razprodano. Občinstvo in kritika sta sprejela igro s simpatijo.
9. V. sta priredila šolski pevski zbor in orkester, pomnožena z nekaterimi učenci drugih učilišč, v dvorani Uniona koncert z bogatim sporedom. Koncert je uspel prav dobro, dvorana je bila razprodana in občinstvo dobro razpoloženo. Zaslugo za uspeh ima požrtvovalni učitelj petja 1. Repovš.
9. V. se je predavalo učencem v razredih o materinski ljubezni.
K spovedi so šli učenci in so prejeli sv. obhajilo 13.—14. XT.. 12. do 15. III. (velikonočne duhovne vaje) ter 20.—21. V.
6. VI. je predaval dr. Ciber, zdravnik šolske poliklinike, učencem o sušici.
Vsak razred je napravil štiri poldnevne poučne ekskurzije, 28. V. pa oh prav lepem vremenu celodneven izlet v razne kraje naše domovine. Kazen tega sta napravila Vlil. a in b razred pod vodstvom prof. Fr. Gnjezda umetnostno, poučno, lepo uspelo ekskurzijo v Zagreb. Dopoldne so si dijaki ogledali gotsko stolnico, Markov trg s historičnimi spomeniki, važnejše moderne monumentalne zgradbe, arheološki muzej in Stroßmayerjevo galerijo slik, popoldne pa so obiskali razstavo nemške sodobne likovne umetnosti in arhitekture v Umetniškem paviljonu. Mladina je z živim zanimanjem in vidnim estetskim ugodjem motrila množico razstavljenih del in spričo njih skušala doumeti težnje, naloge in probleme današnjega umetniškega ustvarjanja.
V	juniju je pregledal zavod ministrski odposlanec dr. Peter Jovanovič, protesoL1 filozofske fakultete v Skoplju.
Letna izpričevala so se razdelila učencem na Vidov dan po slavnosti, ki je obstajala iz pevskih in orkestralnih točk ter deklamacij učencev in iz sledečega predavanja prof. A. Sovreta:
Ljuba mladina!
Na klasični gimnaziji ste, to se pravi, na zavodu, kjer dobivate višjo splošno izobrazbo v humanistični smeri. Osnova humanistični vzgoji sta poleg materinščine latinski in grški jezik. Mnogi od vas se z njima pisano gledajo, eni, ker jim delata pri učenju težave, drugi, ker mislijo, da je res, kar pogosto slišijo, včasih tudi bero, češ, klasična jezika danes nista več potrebna, sta se prežive,la, sta zgolj srednjeveška ostanka za trpinčenje mladih duš in zadnji čas je, da se iz šole pometeta ter na smetišče vržeta. To naziranje zagovarjajo s prepričanjem neredko tudi razumni in izobraženi ljudje, še več pa je seveda takih, ki brez globljega premišljevanja in poznavanja reči na slepo za njimi žebrajo. No, klasični pouk kljub močni nasprotni struji začasno še ne kaže vol je, da bi se popolnoma umeknil, dasiprav se mora trdo braniti. Še se brani, da, v poslednjem času je opažati, ko da bi dobival — tudi pri nas — na odločilnih mestih krepkejšo oporo in novih prijateljev. Čuden pojav le-to v dobi, ko se tehniška in prirodoslovna veda tako silno razvijata, ko pravi jo, da je učni čas današnje mladine čimdalje bolj dragocen in je treba zategadelj za urjenje bistre in stvarne mislivosti predvsem matematsko-realistič-nega šolanja, v tem ko sta baje latinščina in grščina za vZgojevalno sredstvo že radi tega neprimerna, ker sta ,mrtvaka' in ne prinašata večini učencev za bodoči poklic nikakih praktičnih koristi. Čuden pojav, pravim, da ta dva mrtvaka vendarle še ne izgineta s pozorišča in da še zmerom kažeta neko skrivnostno živnost, ki izžareva svojo silo na precejšen krog modernega duhovnega snovanja. Toda ali ne živi nemara to utripanje antike samo v domišl jiji obupno nepraktičnih ideologov? Ali nemara res vzdržujemo klasični pouk le iz nekake staroverske lenivosti, iz spoštovanja do tisočletnega izročila, češ, quieta ne moveas, čeprav je antika že zdavnaj mrtva in ji le mi, rekel bi, z galvaniziran jem dajemo navidezno življenje? Zoper ta očitek vas hočem v naslednjem opozoriti na' nekatere odnose med nami in antiko ter vam v površnem načrtku pokazati, da je boj proti klasičnemu pouku v svojem bistvu neupravičen in humanistična iz-
obrazba slej ko prej eden izmed temeljev kulturnemu napredku držav in narodov.
Vendar ne mislim peti hvale in slave vsemu, kar sta koli kedaj grški in rimski človek ustvarila. Danes gledamo tudi na antiko s kritičnimi očmi in ne živimo več v časih, ko je bil humanističnim zanesenjakom sleherni glas iz rimske in grške preteklosti svet orakelj, ko so si sleherni izraz njenega duhovnega, domačega in državnega življenja postavljali za svetal vzor. Danes vidimo in priznavamo, kako klavrna in omejena je bila na primer partikularistična politika grških državic, ki jih niti silni žar Demostnenove zgovornosti ni mogel užgati za panhellensko idejo. Danes vidimo iu priznavamo trezno, praktično in sebično naturo Rimca, izbornega vojaka, jurista, državnika in organizatorja, toda do kosti prepojenega z brezobzirno imperialistično slo, ki mu ni dovoljevala, da bi trpel poleg sebe močnega soseda. Konec je idealiziranju antike, ki je imelo svoj izvor v tem, da so jo ocenjevali pač iz večine le po naj višjih višinah njenega duševnega proizvajanja. Homeros, Aischylos, Thukydides, Platon, Aristoteles, Demosthenes, Vergilius, Horatius, Tacitus so resda kakor gorski vrhovi, ki sc mogočno poinaljajo v eterske vedrine, toda to so le poedini vzponi, globoko pod njimi pa je povprečni svet, v katerem imajo tudi sami svoje vklade. -Treba je torej, da začenjamo tudi prematranje antičnega življenja pri tleh, na široki nižavi in da napredujemo postopno od spodaj navzgor, ako hočemo dobiti pravo sodbo o njem.
Odnosi novega veka do anlike so bili v raznih razdobjih različni. Renesančni čas na primer, ki jo je po stoletnem spanju prebudil, je imel pri (eni dva smotra pred očrni: prvič, da bi zamenjal sholastično go j itev lati nšči ne za klasične zaklade obeh antičnih literatur, d rugič, da bi si o d p r I pot do antične znanosti. Prvi smoter se je zadovoljeval bolj s formalnostjo. Namesto srednjeveške latinščine, ki je bila sicer zelo popačen, vendar pa še zmerom živ jezik, so začeli negovati čisto latiniteto Ciceronovega kova in uvajati rimske klasike za šolske učne knjige. Le-tu jim m bilo toliko do etičnega ali estetskega vrednotenja, kakor pa do podrobnega logičnega razčlenjevanja čitanih spisov, ker je bilo po mnenju pedagogov s (o metodo najlaže dosegati namen ornate, obenem pa distincte dicendi. S tem so renesančne šole res vzgajale ljudi, ki so imeli v latinskem pisanju in govoru veliko spretnost in so do kraja poznali klasično, zlasti Ciceronovo frazeologijo. No, ciceronski pa jezik humanistov vendarle ni, in sicer zato ne, ker jim je ostala ritmičnost Ciceronovega sloga prikrita, posebno pa, ker so jim bili za Cicerona lako značilni zakoni stavčnih klavzul s sedmimi pečati zapečatene bukve. Pač pa je imel ciceronianizem io posledico, da je latinščina v njem za zmerom okrepenela, z drugo besedo, prebujenje antike v renesansi je pomenilo za latinščino konec življenja: od tistih dob je latinski jezik mrtev. Drugi, pomembnejši smoter renesanse, sem dejal, je bil. da si je odprla dostop do antične znanosti. Srednjeveška znanost je bila — izvzemši nemara filozofijo — tako 1)0 rna, da se je ob sviin nove dobe razblinila kratko in malo v nič in da je renesančni človek s pravim gladnim pohlepom planil na duhovne zakladnice antike, ki je s svojo tehnično in idealno kulturo srednji vek zelo prekašala. Le-tu antika ni dajala zgolj kvasu za pro-
<luktivno tlelo, ni samo oplajala in pobujala, bila je vse več: grška znanost — da navedem mutatis mutandis Werner-ja Jaeger-ja stavek — je bila tedaj sama po sebi neutrpno blago za vsakdanjo porabo, vsakdanji kruli za uteševanje znanstvene lakote, auctores optimi človeštvu pravo providencielno skladišče za vsa pomočna sredstva razuma in znanosti. To moram, se mi zdi, prav posebno poudariti, ker je bila kesneje, kot bomo takoj videli, naloga antike povsem drugačna. Tedaj pa in še dolgo, dolgo je pomenilo to zgolj pasivno sprejemanje njenih duševnih dobrin, to. rekel bi. snovno osvajanje brez kakršne že predelave resničen napredek in nastanek čisto novih znanstvenih panog, nove medicine in pravoznanstva, nove matematike in astronomije; nove kajpak v primeri s srednjeveško, po sebi seveda stare. Obenem s tem načinom klasičnega študija pa je prišla v novi vek še neka druga dragocena dediščina grškega duha, namreč metoda svobodnega znanstvenega izsledovanja in z n jo zavest svobode po-edinega človeka sploh (Stemplinger, Lamer).
Duševne pridobitve renesanse so postale splošna last evropske kulture. S tem, bi utegnil kdo misliti, je antika svoje poslanstvo končala in svojo moč izčrpala. Vendar ni bilo tako; narobe: ob s n o v n e 111 dojemanju njenih plodov je1 evropski človek d u h o v n o dozorel; zdramila se mu je zavest lastne narodnosti in posledica je bila. da je začel tudi antiko čutiti in doživljati v njeni svojevrstni bitnosti kot produkt drugorodnega duha; da se je začel v tistem trenotku navduševati za vseobčo grško lmmaniteto, ko je sam v sebi opazil odpiranje širokih horizontov in zasledil čutenje splošno človečanskega. Tu se je pričelo estetsko vrednotenje antike; njeni duševni proizvodi niso bili evropskemu človeku več norma, ampak le še oplajalna sila za oplemenitev lastnega duhovnega ustvarjanja; evropske literature in umetnost so dobivale iz nje obilico pobud.
Pa tudi ko je antika to nalogo opravila, njeno izžarevanje še ni ugasnilo. Spoznanje, da je v učenju klasičnih jezikov neocenljiva vrednost za formalno izobrazbo in nravstveno vzgojo mladine, je bilo vzrok, da se je klasični študi j še dalje ohranil. To spoznanje poudarja zlasti struja tako imenovanega neohumanizma; njegova uslanovnika Herder in F. A. Wolf sta odločna nasprotnika slehernemu po s n ein a n j li , pač pa zahtevata za šolo predvsem č i t a n j e klasikov po smotrnem izboru; slovniški pouk naj se omejuje le na neobhodno potrebno, sintaksa naj se osvaja induktivno, to je, učenec naj si njena pravila ob čilanju polagoma z lastnini delom pridobiva in utrjuje. Učenje oblik in besednega zaklada klasičnih jezikov sta po Wolfovem mnenju najboljši sredstvi za bistritev mislivosti, njuna slovnica najboljša praktična logika.
Temu naziranju sc da v marsičem ugovarjati in danes moramo navajati /a upravičenost klasičnega študija pač tehtnejše razloge. Noben pristaš humanistične izobrazbe ne more trditi, da je na primer matematika za logično šolanje manj sposobna kot latinska slovnica; da, tudi za oblikovanje značaja in nravstveno vzgojo sploh je študij matematike brez dvoma velike važnosti. Dalje si je moči pridobivati formalno izobrazbo ob učenju slehernega jezika, ne samo klasičnih, dasiprav so moderni jeziki, kot bomo še slišali, v (a namen nemara manj primerni. Vsekakor je neizpodbitno, da si ob jeziku samem ni mogoče pridobiti formalne izobrazbe za vsa področja dušev-
nega dela, ampak da se morata jezikovni in matematsko-realistični študij pri tem sprotno podpirati in dopolnjevati. Stavk» vnetih zagovornikov klasičnega študija, češ, latinsko učiti se pomeni kratko in malo učiti se znanstveno delati, danes potemtakem ne gre več dajati kategorične veljavnosti. Res pa je, da je za logično šolanje in navil janje k pravilnemu mišljenju, ki je slej ko prej smoter gimnazijskemu pouku, eno izmed prvih sredstev poglabljanje v jezikovno strukturo in s tem ostrenje jezikovne sodbe. V ta namen pa se zdi, da sta klasična jezika pred vsemi drugimi‘najbolj pripravna, latinščina še bolj kakor grščina; to pa ravno zategadelj, ker nista več živa jezika, ker sta višek svojega razvoja dosegla in v njem obstala, ker je njun ustroj, posebno pa ustroj latinščine dognan do tolike točnosti in popolnosti, da se ne more z njim primerjati nobeden modernih jezikov, še francoščina ne, dasiprav je rodna hči latinščine. Vsak živ jezik je organizem, ki raste in se razvija ter svojo strukturo neprestano spreminja, ne samo v besedišču, tudi v oblikoslovju in sintaksi. Naravno je torej, da je za lažje in globlje razumevanje katerega koli modernega jezika, ki ima svoje korenine v klasičnih — ne izvzemši materinščine —, izrednega pomena, ako si učenec uri duha oh ustaljenih formah oheli antičnih jezikov. Pri tem pa je treba seve paziti, da ne deluje zgolj mehanični spomin; učenec ne sme ostajati le na vrhu ob,sami besedi, smoter učenja mu hodi marveč v tem, da z lastnim delom čim globlje prodira v drugorodno miselnost, da jo skuša v njeni svojstveni bitnosti objektivno presoditi, razumeti in v svojem jeziku izraziti. V tem je bistvo formalne izobrazbe; na ta način je učenje zlasti latinščine neprekosljivo vzgojno sredstvo in priprava za preneko znanstveno delo. bol j kol učenje modernih tujih jezikov. Kajti čeprav vsak tuji jezik, kot sem že rekel, vzgaja k pravilnemu mišljenju, gre vendarle spričo pravkar omenjene premenljivosti v strukturi modernih jezikov latinščini in grščini tudi zategadelj prednost. ker vsebuje njuna literatura vire in ključ do zgodovinsko najbolj pomembne preteklosti.
Če bi mi kclo ugovarjal, češ, za logično izobrazbo se jemlji vendar predvsem materinščina v poštev, kaj treba za to težke latinščine in še težje grščine ali pa tudi drugih tujih jezikov, bi mu dejal, da pozablja ob tej trditvi na nekaj prav važnega, namreč na tole: učenec, ki se uči tujih jezikov, ima od dneva do dneva čut in zavest, da si osvaja zmerom nekaj novega in da njegov duševni kapital raste, v tem ko mu pri učenju domačega jezika, ki misli, da ga tako že pozna, ta osvežujoči občutek po večini manjka. Učenec, ki se mu posreči z lastnim trudom razvozlati zamotano Ciceronovo ali kivijevo periodo, odkriti v njej vse miselne zveze in jo preliti v natančno ustrezajočo, n vendar okusno slovensko obliko, tak učenec ima s svojim uspehom veselje in čuti prijetno zadovoljstvo, ki ga spodbuja k čimdalje bolj vnetemu nadaljnjemu delu, v tem ko mu čitanje periode domačega pisca tega čuta navadno ne vzbuja, ker si jo utegne pač brez napornega premišljevanja osvojiti. Razlika je torej v tem, da pri razgone-tanju Ciceronovega stavka sam aktivno sodelu je, domačega pa le bolj ali manj pasivno sprejema. A ravno v samostojnem delu. ki je za učenje klasičnih jezikov prav posebno potrebno, in v uspehu, ki se ga učenec s težavo in naporom dokoplje, je v obilni meri iskali vzgojni pomen klasičnega študija.
Bolj pomenljivo kakor za formalno izobrazbo pa je po mojem mnenju učenje klasičnih jezikov za etično-estetsko vzgojo mladine. To plat poudarjata, naslanjajoč se na neohumanista Humboldta, že Bonitz in Exner v svojem organizacijskem osnutku (1848), ko pravita, da sta klasična jezika predvsem zato vredna učenja na gimnazijah, ker sta neizčrpen vir prave humanistične izobrazbe. To naziranje torej ne vpošteva formalnega šolanja; tudi ga ni ocenjevati povsem z nravstvenega stališča, ampak mu je prisojati tudi estetsko razumevanje življenja. V tem, se mi zdi, je kaj dobro pogojeno načelo, ki mora veljati za vsakega resnično izobraženega človeka, namreč, da ne gleda na svet edino le z vidika koristnosti, oziroma nekoristnosti, temveč, da porabim antični izraz — s stališča kalokagatije, s stališča lepega, ki bodi v tesni zvezi z dobrim. Načelo kalokagatije je treba danes še prav posebno poudarjati, ko se pojavlja v svetu zbog specializacije raznih strok, ki delajo brez kla-sično-filozofskega študija, nekaka sebičnost in nravstvena indiferentnost, da se človeku kar nekam dozdeva, kot bi se prikazovala v daljavi znamenja splošne družabne anarhije. Učinkovito sredstvo zoper ta razjedajoči vpliv je vzgoja mladine v humanističnem smislu. Zakaj kakor je res, da pripravlja klasična gimnazija za znanstvene študije na vseučilišču, ki goji znanost predvsem radi znanosti same, tako je tudi resnica, da se posveča čisti znanosti le malenkostno število ljudi, veliki večini pa odpira vseučilišče pot v državne, oziroma svobodne intelektualne poklice. Ti intelektualci, pa naj so že uradniki ali odvetniki ali zdravniki, imajo mnogo pomembnejšo nalogo kakor katerikoli drugih stanov, zlasti pridobitnih, ker ne izvršujejo samo kake četudi intelektualne obrti, temveč izredno važno socialno poslanstvo. Zato morajo biti, kot pravilno naglaša A. Foiiillee,’' vseskozi osebe visokih duševnih in nravnih kvalitet, to pa utegnejo le tedaj, če jim daje šolska vzgoja poleg splošne izobrazbe tudi nravstveno-estetskih dobrin, ki ne dovoljujejo, da bi prevladoval v njih trgovski duh in sebična spekulacija, z drugo besedo, če je šolska vzgoja na taki stopnji, da utegne oblikovati celega človeka v besede najglobljem pomenu. Tako vzgojno vrednost pa je najti zlasti v študiju grške antike, še mnogo bolj kakor rimske, ker ima ta po večini le posredovalno vlogo. Če sploh kateri predmet, je grščina najbolj vredna, tla se goji v našem materialističnem času radi sebe same, ne glede na praktično korist; priznavam sicer, da — ,tržne cene‘ res nima, ima pa idealne vrednote, ki utegnejo biti vsaj v nekoliko ovira in protivesje proti divjim blodnjavam moderne dobe; ima dobrine, ob katerih si utegne mlad človek zmerom zopet obrazovati okus in domišljijo, sodbo in voljo (Dettweiler). Saj so bili Grki tisti kulturni narod, kojih slovstvo je dalo Evropi po svoji obliki in vsebini vzorce za vsakršno lastno duševno ustvarjanje. To slovstvo je po svoji enoviti preproščini in mirni veličini še vedno sredstvo, s katerim je moči ob primernem vodstvu srca dovzetne mladine razvnemati in ji naravnavati pogled preko tesnih meja zadušljive vsakdanjosti. Ni jo misli še tako globoke, da bi je ne bil izrekel že grški duh, nc strani človeškega življenja, da bi ne bila našla najplemenitejšega izraza v grški slovstveni umetnosti. Vse do Grkov je bil človek nem kakor
* Les etudes classiques et lu democratie.
riba, šele v Homerju je izpregovoril: v Odiseji se človek prvikrat prikazuje v svojem človečanstvu, v svojih odnosih od srca do srca. Kje najdete učinkovitejših slik za vso pretežko tragičnost, nedovolj-nost in resnobo ljudskega bitja in žit j a kakor v Sophoklejevi tragediji? Kje svetlejših vzorov nesebičnosti in plameneče domovinske ljubezni kakor v Demostlienu? Ob čem se vam je mogoče lepše učiti metode postopnega iskanja resnice in samostojnega presojanja ko ob Platonovih dialogih? Tako bi mogel vpraševati in naštevati naprej in naprej, ko bi dopuščal čas. Pa že iz tega je razvidno, da utegne biti učenje grščine in smotrno obravnavanje grških pisateljev prava šola za življenje in za gojitev vsakršnih grajanskih kreposti, ki so vsakomur potrebne, kdor hoče s pridom delati za prospeh svoje domovine; potrebne zlasti nam, ki živimo v mladi državi, kjer se ponuja nešteto prilik za požrtvovalno, z idealizmom prepojeno stremljenje in ustvarjanje skupne blaginje. Naša država potrebuje idealnih delavcev, potrebuje za lepo in dobro navdušene mladine. Vsega tega vas uči antika. Grški in latinski jezik sta mrtva, antika ni; antika je kakor sloji premoga v globinah zemlje. Tudi ti so mrtvi, vendar hranijo v sebi milijone let nakopičeno sončno energijo. Če se premog izkoplje in energija sprosti, sveti in greje in daje življenje. Mrtev je premog, pa življenje daje, mrtva sta klasična jezika, a njuno slovstvo oživlja; ne sicer vsakogar, ki se humanistično izobrazuje, to pa tudi treba ni. Če sta dva med desetimi, dovolj je. Ta dva pa sta vsekakor za dober korak pred drugimi, ki imajo zgolj strokovno izobrazbo ali ki nahajajo v antičnem študiju samo nepotrebno muko in puščobnost, ne da bi čutili njenih oživljajočih moči.
Še eno stvar naj omenim, ki upravičuje, da, ki naravnost zahteva študij antike: mislim na nepretrgano kulturno sovisnost med nami in njo. Mi smo pravi dediči grško-rimske kulture, smo z vsem svojim bitjem in žitjem, mišljenjem in čuvstvovanjem, še s svojim jezikom zrasli z njo. Naša dediščina je potemtakem dragocena in za umevanje današnjega življenja proučevanje antičnega neobhodno potrebno. Izobražen človek mora gledati v preteklost in v prihodnost, če ne, stoji slep in gluh v sredi svoje sedanjosti. Brez tradicije ni bila nikoli nobena doba in je ne bo. Še predstavljati si ni mogoče, kaka puščoba in obubožanost bi prišla v človeško življenje, ako bi se na-mäh izbrisale vse duhovne pridobitve preteklosti. Zgodovina nas uči, da so se razni narodi ravno v časih, ko so se hoteli z duhovno osamosvojitvijo zavestno otresti tradicije, vračali h klasični preteklosti. To dokazuje italijanska renesansa, ki je oživila, kot smo slišali, klasično rimstvo, dokazuje hugenotska Francija in Nemčija, ki sta za reformacije našla pot do grške antike ter s Platonom, Aristotelom in grškim izvirnikom svetega pisma začela boj proti srednjeveškemu tradicionalizmu latinsko govoreče cerkve (Jaeger). Tradicije torej ni mogoče otresti, preteklosti ne izbrisati, narobe: da kako stvar do jedra razumem, moram znati genetično misliti, to je, moram poznati stvarem izvor in razvoj. Le na ta način se mi odpira pogled tudi globlje v sodobnost in omogoča sklepanje na bodočnost.
Domalega vsak korak, ki ga v življenju napravimo, nas spominja, da smo dediči antike. Vzamem knjigo v roko; knjištvo, založništvo in knjigotrštvo je bilo najti v Evropi prvikrat pri Grkih. Sedem, da napišem pismo: latinska je tinta, antičen črnilnik, grška je črka,
ki jo pišem, pa bodi že latinica ali cirilica ali fraktura. Pogledam na uro: Grki so bili prvi, ki so izdelovali aparate za merjenje časa in tako omogočili urejeno življenje današnje kulture; vzamem dnevnik v roke: Caesar je ustvaril prvi evropski časopis; pošta, ki mi časopis prinese: latinska beseda in reč, prav tako datum in koledar; pratika zopet grška. Če vam je pri grški uri dolg čas in komaj čakate, da pride drug predmet na vrsto, pa čeprav matematika ali slovenska slovnica: nisje se otresli grščine; iz matematike vam govori Euklides, iz slovenske slovnice, prav kakor iz grške, Dionysios Thrax. In tako brez konca in kraja. Če kdo meni, češ, kaj mi je treba vedeti, kdo je uvedel pivi časnik, razumem ga tudi brez tega, je tak ugovor pač le mnenje banavza, ki je zadovoljen, da ima polno skledo pred seboj. Pa tudi ako stopimo iz vsakdanjega življenja in pogledamo nekoliko više, v znanost, vidimo dolgo časa isto sovisnost z antiko. Ni še posebno dolgo tega, ko so se učili prirodne filozofije neposredno po Aristotelovi fiziki, logike pa po njegovi analitiki; še Kant je dejal, da logika izza Aristotela ni nič napredovala. Zdravniki so črpali vse do polovice 18. stoletja svoje znanje iz Galena, matematika je začela šele od 16. stoletja dalje znatno napredovati. Predvsem pa nas neločljivo veže z antiko verska vez, saj so evangeliji in pisma apostolov z vsemi dokumenti tisočosemstoletnega razvoja krščanstva pisani v grškem in latinskem jeziku.
Sleherni znanosti, ki je osnovana na zgodovini, sta grški in latinski jezik neutrpni pomagali. Matematik-znanstvenik mora znati latinsko, ker je n. pr. Gauß še v 19. stoletju pisal latinsko. Prav tako astronom, fizik, filozof, če hoče razumeti svojega Kopernika, Newtona, Spinozo in Leibniza. Sploh sega latinščina še tako globoko v našo dobo, da še zmerom po pravici govorimo o praktični potrebi latinskega pouka. Ne mislim tu samo teologov in juristov, ki brez latinščine kratko in malo biti ne morejo, mislim tudi na obilico rimskih kamnitnih spomenikov z napisi, citatov, pregovorov, maksim, okrajšav, mislim na Prešerna in Preglja, ki jih brez znanja latinščine razumeti ni moči, tako da se mora, kakor pravi Amerikanec Pavel Shorey, kdor tako bere, pa latinskega ne zna, prav neprijetno čutiti za ,outsiderja.‘ lil zgodovinar, ki bi ne mogel čitati Prokopija, Nikephora, Konstantina Porphyrogeneta, Aeneja Silvija, Paula Diacona in tisočev latinskih listin, ki so važne za našo domačo zgodovino, kako bi jo mogel znanstveno samostojno preiskovati?
Za konec še opazko o prevodih. Če je antika za splošno in srčno izobrazbo res tako važna, ali je ni mogoče z manjšim trudom in hitreje spoznavati po prevodih? Ne! Posebno za znanstvenega misleca in raziskovavca prevodi nimajo iste vrednosti kakor izvirnik; kajti kdor jemlje iz druge roke, si jemlje s tem samostojnost, ker mora verjeti posredniku in mu torej ni moči ustvarjati si lastne sodbe. Pa tudi neznanstveniku prevod ne more nikoli namestovati originala, ker ga nikoli ne dosega, pa bodi še tako odličen, ampak je zmerom le medel izraz tega, kar podaja izvirno besedilo. Znana je Cervantesova primera v Don Quichotu, češ, prevodi so podobni flandrskim opnam, če jih gledaš odzadaj: iste niti in barve, toda v podrobnem tako premaknjene in zabrisane, da je vtis celote povsem drug, kakor ga dela lice. Temu mora pritrditi vsak, kdorkoli se je kdaj bavil s prevajanjem. Posebno pa velja to o prevodih iz grščine in latinščine.
Kdo zna prevesti besedo arete ali virtusP Kdo ve, kako se reci po slovensko: rem tene, verba sequentur? Kaj je logos, kaj religio? Če govorim pri prevajanju grške tragedije o krivdi, zlu, grehu, kazni, kreposti, so to sami moderni izrazi, ki niti približno ne pomenijo tistega, kar hoče povedati grški pesnik. Zato ima Winckelmann prav, ko pravi, da je najboljši prevod pač zmerom le tisti, ki je v naši duši, z drugo besedo, brati je treba izvirnik. Kdo si upa prevesti mesto iz Iliade, kjer stopa Apollon z lokom in tulom z Olympa, mračen ko noč, kdo slovo Hektorja od Andromache ali Sophoklejevo pesem o ničevnosti človeške usode? ,Ljubi bravec1, zdihuje Stolberg ob prevajanju nekega mesta iz Iliade, ,nauči se grško in vrzi moj prevod v ogenj!' Res je tako: tudi jaz vam ne morem boljšega svetovati.
Bodi dovolj. Kdor ima ušesa, da sliši, je iz tega kratkega očrtka le nemara vsaj nekoliko spoznal važnost grške in rimske antike za splošno izobrazbo in potrebo, humanistične vzgoje. Vi doraščate in se vzgajate v času, ko potrebuje, kot sem že omenil, naša država idealnih. umsko in srčno izobraženih delavcev. Še deset let ali kaj in. tudi vi boste med njimi. Poklicani ste, da zasedete kdaj v javnem življenju odgovorna, eni morebiti tudi odločilna mesta. Na humanistični šoli imate prelepo priliko, da si ob svetlih vzorih antike oblikujete duha in značaj, voljo in srce in da postanete res popolni možje, ki boste kos svoji nalogi v poklicu, pa tudi vsem vihram življenja. Težja je nemara pot skozi klasično gimnazijo kakor skozi strokovno šolo, toda tudi vaš smoter je višji. Ne pozabljajte tega, pripravljajte se. da boste nekoč kvas, ki naj daje domovini rasti, da boste luč, ki naj narodu sveti!
IV.	Šola in dom.
V	letošnjem šolskem letu se je ustanovilo na zavodu društvo Šola in dom, čigar pravila je odobril gospod minister prosvete z odlokom Snbr. 7526. Namen društva je:
1. da pojačuje zvezo med šolo in domom, med učitelji in roditelji učencev ter da razvije pri vseh roditeljih zavest o potrebi, da se čim češče pouče o učenju in vedenju svoje clece v šoli;
2. da se z medsebojnim obveščanjem in sodelovanjem kolikor mogoče izboljša način postopanja z mladino v šoli in doma;
3. da se nudi roditeljem prilika, da se pobliže spoznajo s težko-čami učiteljskega dela in da se sami udeležujejo pri reševanju vprašanj vzgojnega značaja;
4. da se razvije ljubav in drugarstvo med učenci;
5. da podpira vzgojo šolske mladine v duševnem in fizičnem pogledu;
6. da gmotno podpira siromašne učence.
Prvi splošni roditeljski sestanek je sklical direktor za 10. XII. Predaval je o splošnih napakah vzgoje ter razmerju med šolo in domom. Udeležba je bila lepa in so roditelji učencev ustanovitev društva simpatično sprejeli.
Drugi splošni sestanek je bil 21. I. Predaval je ljubljanski zdravnik dr. Franta Mis o zanimivem pogIaArju „Preobremenitev v šoli.“
Za posamezne razrede so sklicali pod okriljem Šole in doma roditeljske sestanke ti-le razredni starešine: Osana 20. XIL za VIII. a, Zalaznik 28. I. za II. a, Prebil 4. H. za 1. d, Gnjezda 5. II. za I. a, Dr. Kozak 25. II. za I. b, Lovše 51. 111. za IV. a, Dr. Arne je 8. V. za VIT. b, Detela 8. V. za IV. b.
V.	Dijaška udruženja.
Na prvem mestu omenjam dijaško udruženje Žar, ki so si ga ustanovili dijaki lani iz lastne pobude. Medtem ko se je pa lansko leto omejevala ta književno-prosvetna organizacija samo na V. a razred, je razširila letos svoj delokrog na vso gimnazijo. Društvo ima predvsem literarni značaj, njegov namen je pa, da krepi med člani narodno in državno zavest, da jih izobrazuje v leposlovju in vedah, da jih vadi v govorništvu, da goji glasbo, dramatiko in nravno življenje. To dosega predvsem z mesečnikom, v katerem izhajajo v dobi šolskega leta duševni proizvodi di jakov. List je izhajal v minulem šolskem letu vsak mesec in se je tiskal v 400 izvodili.
26. septembra 1930 se je vršil II. občni zbor organizacije ob udeležbi dr. Ferda Kozaka, ki je zopet prevzel nadzorstvo nad udruže-njem, in ‘velikega števila članov. Odbor se je sestavil tako-le: predsednik Leon Stare, VI. a, podpredsednica Valentina Jenko, VII. a. tajnik Boris Pogačnik, VIII. a, zapisnikar Jožef Snoj, VI. a, blagajnik Josip Prolmska; VI. a; odbornika Jožef Žabkar, VI. a, in Janez Čampa,
IV.	b: uredniški odbor: Egon Stare, VI. a. Janez Gregorin, VIII. a, Josip Žabkar, VIII. b, Cene Logar, VII. a, Karel Truhlar, VI. a; voditelj dramatskega odseka Anton Röger, VI. a.
Da se olajša pobiranje članarine in sploh uprava organizacije, se je imenoval v razredih, kjer ni nobenega odbornika, po en razredni zastopnik: T. a Dimitrij Goreč, I. b Leopold Maček, I. c Alojzij Škulj, T. d Ivan Koritnik, II. a Anton Vcrovšek, II. b Bogomil Pust,
III.	a Drago Kunc, III. b Alojzij Debevec, IV. a Vid Lajovic, IV. b France Varl, V. a Anton Nahtigal, VI. b Martin Derenda, VI. c Ivan Grum, VII. b Jožef Kastelic.
Odborovih sej, na katerih sc je razpravljalo o društvenih zadevali. je bilo II.
Svo j namen je dosegalo društvo razen z listom tudi s predavanji o leposlovju, umetnosti i. t. d. Bilo jih je 16.
Na leposlovnih sestankih so se vrstile s predavanji recitacije. Obravnavali so se zlasti: Prešeren, Cankar, Gregorčič, Jenko, Župančič, Aškerc, Finžgar, Pregelj, Kosovel, Levstik F. in Tagore; posebej je treba omeniti predavanje Gregorina, VIII. a: „Starejše in novejše literature — dobre in slabe strani. Poskus ocene1 in primer jave.“ Namen tega predavanja je bil podati članom razvoj svetovne literature v glavnih obrisih. En sestanek je bil posvečen izključno Danteju. Predavanje o Božanstveni komediji so ponazarjale skioptične slike.
Namen predavanj o umetnosti, katera predavanja so pojasnjevale skioptične slike, je bil, podati članom zgodovinski razvoj evropske umetnosti in razpravljati na tem temelju o slovenski u motnosti.
Vendar je bilo za predelanje vsega programa premalo časa. Kot zaključek umetnostnih sestankov so se vršile 3 ekskurzije, na katerih so si člani ogledali znamenite spomenike renesanse, gotike in baroka na Slovenskem ter ogled umetnin v Ljubljani sami.
Razen omenjenih sestankov se je vršil še poseben, na katerem je predaval Gregorin, VIII. a: O alpinizmu in plezalni tehniki. Predavanje so spremljale številne projekcije.
Dramatični odsek je priredil dve igri, in sicer Molierejevo komedijo „Namišljeni bolnik“ v dvorani Delavske zbornice z režijo Janeza Lenčka in Fonvizinovo komedijo „Miljenček“ v opernem gledališču z režijo Bratka Krefta. Pri obeh igrah je sodeloval šolski orkester. Občinstvo, ki je napolnilo tako dvorano Delavske zbornice kakor tudi operno gledališče, je sprejelo nastopa dijakov s simpatijo. Tudi javna kritika je bila ugodna.
Članov je bilo v VI. a 50, II. a 28, VII. a 26. V. 24, 1. c 22, VIII. a 21, VIII. b 16, VIT. b 16, L a 16, L d 16. IV. b 15, VI. c 11. 111. h 11. ITI. a 10,
I.	b 9, II. b 8, IV. a 7, VI. b 6. Razen tega je bilo še nad 50 naročnikov.
Pri upravi društva so sodelovali: VI. a: Derganc, Dobovšek, Dolinar. Polič. Prohaska, Röger, Snoj, Stare Egon, Stare Leon, Truhlar, Žabkar, Grafenauer, Kalan, Pogačnik L.; VIII. b: Benedik, Jurca, Kranjc, Poberaj, Raubar, Rus. Žabkar; VIL a: Lenček. Logar, Lovše, Grossmann, Hribar, Jenko; VIII. a: Gregorin, Pogačnik, Stupica, Tomažič, Muser, Zupan; VIL b: Derganc, Dobrota, Kastelic, Mozetič; VI. b: Derenda, Gabrovšek, Prevoršek, Žibert; IV. a: Lajovic, Logar; IV. b: Čampa, Varl; ITI. b: Bombek, Debevec; II. a: Ferjančič, Verovšek;.II b: Puhar, Pust; I. a: Goreč, Smole; l.d: Koritnik, Pelc; VI. c: Grum;
V. a: Nahtigal; III. a: Kunc; I. b: Maček; I. c: Škulj.
Denarnega prometa je bilo okoli 25.000 Din.
Najstarejša organizacija na zavodu je podružnica Počitniške zveze (FS), ki stopa letos v dvanajsto leto svojega delovan ja. Ta organizacija, ki je kot dijaška največja v vsej državi, stremi za tern, da spoznava srednješolska mladina svojo domovino, katere se naj oklene v bratski ljubezni. Zato nudi F. S. svojim članom predvsem ugodnosti na železnicah, ladjah, prenočiščih in drugod. Letos je vodil podružnico F. S. na zavodu sledeči odbor: predsednik Boris Trampuž,
VII.	a, tajnik Marijan Sešek, VIII. a, blagajnik Franc Ogrin, VI. c, ostali odborniki pa so bili: Viktorija Banko in Jože Žabkar, oba iz
VI. a. Večina teh odbornikov je delala v odboru že prejšnja leta in je dvignila podružnico med prve in najmočnejše v Dravski banovini. Tudi stanje blagajne se je znatno izboljšalo. Blagajniški promet je znašal v letošnjem letu okroglo 20.000 Din. Jubilejne skupščine v Belgradu sta se udeležila kot pooblaščenca predsednik Trampuž Boris in tajnik Marijan Sešek.
Odbor je imel 7 rednih sej. Nadzorstvo nad podružnico je bilo poverjeno prof. A. Pribilu.
Pomladek Rdečega križa je vodil prof. J. Osana s sodelovanjem šolskega odbora: Stupica, VIII. a, Pajnič, VIII. a, Šušteršič, VIII. a. Pogačnik, VT1T. a, Trampuž, VII. a, Derganc, VII. b. Polec Anka, VI. a. Včlanjenih je bilo 11 razredov s približno 230 člani. Podrobno delo se je odločevalo na odborovih sejah in je bilo v glavnem usmerjeno na to, da se pridobe sredstva za lastno počitniško kolonijo. V teku leta
je bilo dohodkov 342 Din, izdatkov 280 Din. Stanje blagajne koncem šolskega leta je 11.29007 JDin.
Treznostno organizacijo je vodil tudi letos prof. A. Zalaznik. Delovala je v nižjih razredih. Naj večje zanimanje za stvar je kazal II. a razred. Za njim je treba še omeniti II. b, 1. a in 1. d razred. Kakor prejšnje leto se je izogibala organizacija tudi letos vsakega šuma. Šla je mimo vseli poskusov, ki bi morda merili na to, da doseže čim prcse-netljivejše število članov. Ni ji bilo toliko do števila nego do resnične vneme. Zato ji je bil dobrodošel vsak, ki je prišel k njej iz lastnega prepričanja. O takem je vedela, da ji bo ostal zvest. Siliti v trez-nostni krožek iz same radovednosti ali radi kratkočasja, ki gre tem bol j v klasje, čim več se zbere mladih ljudi, to bi se reklo njene namene le ovirati. Geslo non multa, sed multum vzame s sebo j tudi v naslednje leto.
Organizacija je imela 14 sestankov. Prvi se je vršil 15. novembra 1950, zadnji pa 16. maja 1951. Predavali so naslednji dijaki in dijakinje: Artnak Friderik, II. b, Knafelj Melko, I. d, Pust Ivan, II. a, Verov-šek Anton, 11. a. Derganc Matica, Ferjančič Glista, Knafelj Marija, Robida Jana, vse iz II. a.
Dne 4. februarja 1951 je bil občni zbor. Volitve so prinesle naslednji uspeh: predsednik je postal Verovšek Anton, II. a, podpredsednik Artnak Friderik, 11. b, blagajničarka Dular Marica, II. a; tajnik Lavrič Ciril, II. a.
Skavti so tudi delovali na zavodu. Večina jih je bila v roverskem vodu Ruševcu. Vodnik je bil Babnik Nande. VI. c. Roveri so nad 17 let stari člani, ki se bavijo v glavnem s temi vprašanji: 1. reševanje ob nesrečah in prva pomoč; 2. pijonirstvo; 5. gorsko vodništvo in re-diteljstvo; 4. izvežbanje v vodnike za posamezne odseke v organizaciji; 5. organiziranje mreže skavtskih prenočišč širom domovine;
6.	gojitev vljudnosti in viteštva; 7. utrjevanje; 8. delo za življenje; 9. gojitev romantike.
Ta program so predelavah na tedenskih sestankih, na izletih in v taborih v obliki predavanj, debat in praktičnih vaj. Posebno važnost so pripisovali vzgoji značaja.
VI.	Zdravstveno stanje učencev.
(Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani).
Pri sistematičnih pregledih kot tudi dnevno na ambulanci ugotavljamo vedno iznova skrajno pomanjkljivo osebno higijeno. Kar meče zlasti slabo luč na starše, je dejstvo, da ni telesna zanemarjenost vedno v vzročni zvezi s socijalnim položajem. Otroci iz dobro situiranih rodbin imajo često umazano perilo in koži je videti, da ne pride često v stik z vodo.
Snažna koža je velike važnosti za zdravje otroka. Koža j^ pomožni dihalni organ, usmerjevalec telesne topline in igra tudi Važno obrambno vlogo pri nalezljivih boleznih. Zato je dolžnost staršev, da navajajo otroke k rednemu dnevnemu umivanju vsaj do pasu in da skrbijo za tedensko kopel.
Druga, zelo važna točka je gnitje zob. Na zavodu je dosegi» gnitje v letošnjem letu pri dečkih 56%, pri deklicah 67%. Vzrok gnitju leži deloma v nepravilnem zauživanju hrane. Otroci menjavajo’ prehitro toplo in hladno hrano, radi tega poka zobna sklenina, v razpoke se pa naselijo povzročitelji gnitja, ki povzročajo razpad zoba. Drug vzrok je, da si otroci, zlasti po večerji, ne osnažijo zob. Hrana razpada v ustih, pri tem se tvorijo kisline, ki razjedajo zobno sklenino. Slabo je tudi, da ne pošiljajo starši otrok pravočasno k zobozdravniku, ker pospešuje okuženo zobovje gnitje sosednjih zob. Ker je zdravo zobovje neobhodno potrebno za dobro prebavo, morajo-posvečati starši večjo pažnjo zobovju svojih otrok. Ni pa samo denarno vprašanje, ki odvrača ljudi od zobozdravniškega popravila. Opažamo namreč, da imajo tudi dijaki, ki so pri bolniških blagajnah. in oni, ki žive v dobrih gmotnih razmerah, neplombirano zobovje. Glavni zadržek je malomarnost in brezbrižnost staršev na eni strani, strah pred bolečinami na drugi strani.
Velik nedostatek je tudi zelo slaba drža otrok, ki je deloma posledica nepravilne nošnje knjig v eni roki mesto na hrbtu, deloma pa slabega držanja otrok pri pisanju, zlasti v zgodnji razvojni dobi.
Opazilo se je tudi mnogo kratkovidnosti, do 20%. Otroci se često branijo očal, zlasti deklice, matere jih pa še podpirajo v tem. Pri veliki kratkovidnosti ima to dvoje slabih posledic za otroka: I. vid stalno slabi; 2. otrok ne more točno slediti šolskemu pouku, ker ne, vidi na desko.
Slabo je za slabotne, slabokrvne otroke, ki bi potrebovali mnogo-solnca. zraka in dobre hrane, da jih pošiljajo starši često iz neumestne štedljivosti iz zelo oddaljenih krajev z vlakom v šolo. Štedljivost tu ni na mestu, ker otrok vsled prevelikega napora slabi in telesno propada. Ne samo, da nima toplega kosila o pravem času, temveč mu jemlje to vozarjenje mnogo časa. Domov se vrača šele v poznih popoldanskih urah, radi česar se mora učiti pozno v noč.
Po železnici je prihajalo v šolo 95 učencev.
VII.	Knjižnice in zbirke učil.
1.	Učiteljska knjižnica.
Varuh prof. Gnjezda Fran.
Ob koncu šolskega leta 1929/50 je bilo 4045 del, in sicer: a) slovenskih: 556; b) nemških: 2280; c) srbohrvatskih: 215; č) romanskih::. 122: d) grških in latinskih: 872.
Prirastek v tekočem šolskem letu: 59.
Za koliko se je število zmanjšalo v teku leta: 0.
Torej ostalo na koncu leta: 4082.
Koliko knjig se je čitnlo: 225.
Koliko je bilo čitalcev: 19.
Koliko del je prečital povprečno 1 čitalec: 12.
Kolikokrat se ie čitalo najbolj čitnno delo: 5 krat.
Kako se zove delo: Homer.
2.	Dijaška knjižnica.
Varuh prof. Krek Julij.
Na koncil šolskega 1. 1929/30 je bilo 5958 del, in sicer: a) slovenskih: 2577; b) nemških: 2376; c) srbohrvatskih: 958; č) romanskih: 47.
Prirastek v tekočem šolskem letu: 28.
Za koliko se je število zmanjšalo v teku leta: 10.
Torej ostalo na koncu leta: 5976.
Koliko knjig se je čitalo: okroglo 1400.
Koliko je bilo čitalcev: 289.
Koliko del je prečital povprečno I čitatelj: 6.
Kolikokrat se je čitalo najbolj čitano delo: 30 krat.
Kako se zove to delo: Finžgar, Pod svobodnim soncem.
3. Zemljepisno-zgodovinska zbirka.
Varuh prof. Zalaznik Albin.
Slike: a) stenske 717; b) za stereoskop 54; c) za projekcijski aparat: 10.
Reliefi: 6.
Aparati: a) dobri 6; b) pokvarjeni 1.
Zemljevidi: 170.
Atlanti: 13.
Knjige: 11.
4.	Zbirka za fiziko, kemijo in matematiko.
Varuh prof. Kunc Karel.
Slike: a) stenske: 22; b) za stereoskop: 37; c) za projekcijski apa-xat: 40.
Modeli: 21; a) pravi: 21; b) shematični: 0.
Aparati: a) dobri: 660; b) pokvarjeni: 71.
Preparati: a), v tekočini: 0: b) suhi: 25; c) mikroskopski: 17. Kemikalije: 236.
5.	Prirodopisna zbirka.
Varuh prof. Kapus Franc.
Slike: a) stenske: 183; b) za stereoskop: 0; c) za projekcijski aparat: 0.
Modeli: a) pravi: 185; b) shematični 12.
Aparati: a) dobri: 4; b) pokvarjeni 4.
Preparati: a) v tekočini: 1?4; b) suhi: 35; c) mikroskopski: 184; •č) nagačene živali: 223; d) drugi: 440.
Kemikalije: 30.
Minerali: 646; kamenine: 237; okamenine: 12.
Herbariji: 3 (nepopolni).
Strokovne knjige: 19.
6.	Knjižnica podporne zaloge.
Varuh prof. dr. Vrečar Ivan.
Stanje na koncu šolskega leta 1929/30: 2416 knjig, in sicer a) slovenskih: 1102; b) nemških: 737; c) srbohrvatskih: 135; d) romanskih : 442.
Prirastek v tekočem šolskem letu: 97.
Za koliko se je število zmanjšalo v teku leta: 56.
Torej ostalo na koncu leta: 2457.
Koliko knjig se je izposodilo: 1612.
Koliko dijakom so se izposodile knjige: 394.
Koliko knjig je dobil povprečno 1 dijak: 4.
19
VIII. Šolske
Predmet	I. razred	II. razred	III. razred	IV. razred
Verouk	Levičnik, Zgodbe sv. pisma starega zakona.	'Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona.	Stroj, Liturgika, 3. izd.	Mlakar, Katoliški verouk za 4. razred srednjih in meščanskih šol.
Slovenski jezik	Bajec-Rupel-Sovrč-Šolar: Slov. čitanka in slovnica I.	Breznik, Slov. slovnica, 3. izdaja. Wester, Slov. čitanka II.	Breznik, Slov. slovnica, 3. izdaja. Wester, Slov. čitanka III.	Breznik, Slov. slovnica, 3. izdaja. Wester, Slov. čitanka IV.
Srbo-hrvatski jezik	1 Rupel, Srpskohrvatska vadnica I.	Rupel, Srpskohrvatska vadnica II.	Kakor v drugem razr.	Maretič, Gramatika. Jovanovič - Ivkovič, Srbska čitanka I.
Francoski jezik	Šturm, Francoska vadnica, prvi letnik, 2. izdaja.	Kakor v I. razr.	Kakor v I. razr.	-
Nemški jezik	-	-	-	Bezjak, Nemška vadnica, II. in III. del.
Latinski jezik	Pipenbacher, Latinska vadnica, T. del. 4. izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja.	Pipenbacher, Latinsku vadnica, II. del, 3. izdaja. Slovnica kakor v 1. razr.	Pipenbacher, Latinska vadnica, III. del, 2. izdaja. Slovnica kakor v I. razr. Sovrö, Lanx satura.	Sovrč, Lanx satura. Slovnica kakor v I. razr.
Grški jezik	-	-	Bradač, Grška vadnica. Bradač-Osana, GrSka slovnica.	Kakor v III, razredu.
Zemljepis Zgodovina	Pajk-Kržišnik, Zemljepis za sred. šole, I. del, 3. izdaja; Kozenn-Šenoa, Geogra-fijski atlaS.	Kržišnik, Zemljepis za sred. šole, III. del (pomožna knjiga); Atlas kakor v I. razr. Bučar, Zgodovina starega voka za nižje razr. sred. Sol, 2. izdaja; Stanojevič, Historijski atlas.	Kržišnik in atlas kakor v II. razr. Prijatelj-Bohinc-Savnik, Zemljepis za sred. šole, II. del; Melik - Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencov, I. del; Dobrilovič, Ilistorijsko-geografski atlas ali Sta-lojevič, Historijski atlas.	Melik, Zemljepis kraljevino Jugoslavije za IV. razr. Melik-Orožon, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, JI. del. Atlanta kakor v II. razr.
*) Abo bo potrebna kaka izprememba, se bo naznanila pravočasno na gimnazijski
učne knjige*)
V. razred		VI. razred	VII. rarzed	VIII. razred
Svetinu, Katoliäki verouk, I. knjiga, Resničnost kat. vere, 2. izdaja.		Pečjak, Katoliški verouk, II.knjiga, Resnice kat. vere, 2. izdaja.	Pečjak, Katoliški verouk, III. kniiga, Življenje po katoliški veri, 2. izdaja.	Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja.
M S a Cfl V _© V) O u > trn O -a E cn	Breznik, Slov. slovnica. Grafenauer, Slov. čitanka 1. Vodnik, Narodne pjesine. Finžgar, Pod svobodnim soncem (1931). Jurčič, Deseti brat. Cankar, Na klancu.	Breznik, Slov. slovnica. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Grafenauer, Slov. čitanka II. Vodnik, Pregled hrv.-srpske književnosti u ogledima Sophokles-Sovre, Kralj Oidipus. Schiller-Zupančič, Marija Stuart. Shakespoare-Županeič, Sen kresne noči. Gogolj-Prijatelj, Revizor. Zupančič, Veronika Dese-niška. Cankar Iz., Obiski. Vojnovič, Dubrovačka trilogija.	Breznik, Slov. slovnica. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Grafenauer. Slovenska čitanka III. Popovič, Jugoslovenska književnost. Zivanovič, Primeri nove književnosti I—II. Jurčič, Sosedov sin. u Cvet in sad. n Med dvema stoloma. Pregelj, Tolminci. Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih (Zbr. sp. II). Mencinger. Moja hoja na Triglav (Izbr. sp. V.) Popovič, Tvrdica. Mažuranič, Smrt Smail-age Čengiča. Senoa, Seljaeka buna.	Breznik, Slov. slovnica. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Grafenauer, Slovenska čitanka IV. Zivanovič, Primeri nove književnosti II. Popovič, Jugoslovenska književnost. Popovič B., Antologija srpske lirike. Prijatelj, Stritarjeva anto-logija. Gregorčič, Poezije I—II. Tavčar, V Zali. „ Cvetje v jeseni. Kersnik, Agitator. Detela, Trojka. Mencinger, Abadon. Aškerc, Balade in romance. Aškerc, Lirske in epske poezije. Kette, Poezijo. Cankar, Hlapci. „ Podobe iz sanj. „ Hlapec Jernej in njegova pravica. Zupančič, Mlada pota. „ V zarje Vidove. „ Naša beseda.
-		-		-
Pascher, Njemačka čitanka za V. in VI. razr. sred. škola>		Pascher, Njemačka čitanka, kakor v V. razr.	Pinter, Njemačka čitanka za VII. razr. sred. škola, 4. izdaja.	Pinter, Njemačka čitanka za VIII. razr. sred. učilišta, 3. izdaja.
Nohl, Cieeros Reden g. Ca-tilina. Scheindler, Snllust. Bell. Catil. et Jugurth. Sovrč, Lanx satura. Slovnica kakor v I. razr.		Nohl, Cieeros Rede für Sex. Roscius. Sedlmayer, Ausgewühlte Gedichte des P. Ovidius Naso. Sovrč, Lanx satura Slovnica kakor v I. razr.	Klouček, Vergils Aeneis. Schiche, Cieeros philosophische Schriften. Schuster ali Kukula, Briefe des jüngeren Plinius. Sovrö, I^anx satura. Slovnicu kakor v I. razr.	Huemer- Petschenigg, Q. Horatii Flacci carmina Weidner, Tacit us’ historische Schriften in Auswahl. Köhm, T. Macci Plauti Me-naechmi. Sovrč, Lanx satura. Slovnica kakor v I. razr.
Prinz, Auswahl aus Xeno-phon, I. Teil. Scheindler, Auswahl aus Herodot. Slovnica kakor v III. razr Vadnica kakor v III. razr.		Christ, Homers Ilias. Christ, Homers Odyssee. Schickinger, Auswahl aus Plutarch. Slovnični kakor v III. razr.	Schneider, Lesebuch aus Platon und Aristoteles. Wotke, Demosthenes, Aus-gewtlhlte Reden. Bach, Des hl. Basilius Mahnworte an die Jugend. Slovnica kakor v III. razr.	Schneider, Lesebuch aus Platon u. Aristoteles. Schubert -Hütter, Sophokles’ Antigone. Slovnica kakor v 111. razr.
Pirc, Zgodovina starega veka za višje razr. sred. šol, 2. izdaja; Bučar,Zgodovina srednjega veka za višje razr. sred šol, 2. izdaja. Geistbeek - Pavičič, Opča geografija za više razr. sred. škola, 3. izd. (kot pomožna knjiga). Atlanta kakor v II. razr.		Bučar kakor v V. razr. Geistbeck-Pavičič kakor v V. razr. Atlanta kakor v 11. razr.	Komotar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razr. sred. šol; Atlanta kakor v 11. razr.	Komotar - Capuder kakor v Vil. razr. Atlanta kakor v 11. razr.
oglasni deski. — Kjer ni navedena nobena knjiga, ni primerne, odobrene učne knjige.
21
Predmet	I. razred	II. razred	111. razred	IV. razred
Prirodopis	Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razr. sred. šol; Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razr. sred. Sol, 2. izdaja.	Kakor v I. razr.	-	-
Fizika Kemija	-	-	Kunc, Fizika za nižje razr. sred. Sol.	Prezelj, Kemija in mineralogija za nižjo razr. sred. šol.
Matematika	Kunc, Aritmetika za nižje razr. sred. šol, I. del. Mazi, Geometrija za I., II. in m. razr. sred. Sol, 3. izdaja.	Kunc, Aritmetika, kakor v I. razr. Mazi, Geometrija, kakor v I. razr.	Kunc, Aritmetika za nižje razr. sred. šol. n. del. Mazi, Geometrija, kakor v I. razr.	Kunc, Aritmetika kakor v III. razr. Matek - Mazi - Jeran, Geometrija za IV. in V. gimn. razr.
Umetnost	-	-	—	-
Osnove filozofije	-	-	-	-
lligijena	-	-	-	-
Petje	Bajuk, Pevska šola.	Kakor v I. razr.	-	-
V. razred	VI. razred	Vil. razred	VIII. razred
Kapus, Prirodopis rastlinstva kakor v I. razr.	Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razr. sred. šol, 2. izdaja.	Dolžan, Mineralogija, in geologija za višje razr. sred. šol.	■ -
-	-	Reisner, Fizika za višje razr. sred. Šol, 2. izdaja.	Kakor v VII. razr.
Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. gimn. razr. Matek - Mazi - Jeran, Geometrija kakor v IV. razr.	Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimn. razr. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za VI., VII. in VIII. gimn. razr. Sodnik, Logaritmi.	Kakor v VI. razr.	
-		-•	
-	-	Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika, 2 izdaja.	Kakor v VII. razr.
4	-	-	-
-	-	-	
IX.	Naloge iz slovenskega jezika.
I. a razred.
Šolske naloge: 1. Hvaležne vile. (Obnova.) 2. Peter Klepec. (Obnova v skrčeni obliki.) 3. Pot v .šolo. (Opis.) 4. Božieml balada. (Obnova.) 5. Česa se rad(-a) spominjam. (Doživljaj.) 6. Kako si zamišljam Indijo Koromandijo. (Prosto po pesmi.) 7. Ošabnost se maščuje. (Prosto po šolskem berilu.) 8. Naša družina. (Opis v obliki pisma.)
Domače naloge: 1. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Prosta naloga po ministrski naredbi.) 2. Moj sveli večer. (Opis.) 3. Zakaj se veselim velike noči. (Prosta naloga.)
Dr. F. Kozak.
1. b razred.
šolske naloge: I. Kmet in sinovi. (Obnova.) 2. Orjaki na Ajdni. (Obnova pesmi v nevezani obliki.) 3. Moje bivališče. (Opis.) 4. Kralj Matjaž. (Obnova po pesmi.) 5. Kako smo se kepali. (Doživljaj.)
6.	Prvič v Ljubljano. (Opis.) 7. Kako so Grki zaArzeli Trojo. (Prosto po berilu.) 8. Mo j tovariš. (Opis.)
Domače naloge: I. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Prosta naloga po ministrski naredbi.) 2. Konec božičnih počitnic. (Razmišljali je.) 3. Kaj sem videl v Narodnem muzeju. (Opis.)
Dr. F. Kozak.
I. c razred.
Šolske naloge: 1. Kmet in sinovi. (Obnova.) 2. Hvaležne vile. (Obnova.) 3. Učeni sin. (Obnova.) 4. Miklavžev večer. (Prosta naloga.) 5. Dedek pripoveduje o Indiji Koromandiji. (Prosto po pesmi.) 6. Ob sklepu II. tromesečja. (Po kratkem razporedu.) 7. Kako sem preživel včerajšnji dan. (Prosta naloga.) 8. Majniški izlet. (Opis.)
Domače naloge: 1. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost. (Po ministrski odredbi.) 2. Božični večer. (I rosta naloga.) 3. Križi in težave učenca I. c razreda drž. klas. gimnazije v Ljubljani. (Pismo.)
A. Prebil.
I. d razred.
Šolske naloge: 1. Učeni sin. (Obnova.) 2. Odkod slavcu lepo petje. (Obnova.) 3. Orjaki na Ajdni. (Obnova po pesmi.) 4. Prvi sneg. (Po razčlembi.) 5. Kako sem preživel sveti večer. (Doživljaj.) b. Moj včerašnji dan. (Pismo.) 7. Zaklad. (Obnova po pesmi.) 8. Iz Robinsonovega dnevnika. (Po domačem berilu.)
Domače naloge: I. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost. (Po ministrski naredbi.) 2. Ka j sem doživel, ko sem bil še majhen. (Doživljaj.) 3. Pred odhodom vlaka. (Po pripravi v šoli.)
,	Dr. M. Rupel.
II. a razred.
Šolske naloge: 1. Priče preteklosti v današnjem Egiptu. (Po berilu.)
2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.)
3. Začetek trojanske vojne. (Obnova.) 4. Damoklej pripoveduje.
(Obnova.) 5. Ustanovitev Rima. (Obnova). 6. Štempiharjev tobak. (Po berilu.) 7. Divljan. (Obnova.) 8. Tivoli. (Opis.)
Domače naloge: 1. Dopoldanski obisk na Vodnikovem trgu. (Prosta naloga.) 2. Moje zimsko veselje. (Prosta naloga.) 3. Pismo. (Po prosti izbiri.)
A. Zalaznik.
II. b razred.
Šolske naloge: 1. Brodnik. (Obnova po Aškercu.) 2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 3. Orion. (Po berilu.) 4. Prvi december. (Prosta naloga.) 5. Bato. (Po Ilirski tragediji.) 6. Bajka o Emoni. (Po berilu.) 7. Deseti brat. (Po pesmi v čitanki.) 8. Pri telovadni uri. (Prosto.)
Domače naloge: 1. Kako prebijem nedeljo? (Prosto.) 2; Sprehod okoli Gradu. (Prosto.) 3. Velika noč. (Po lastnem opazovanju.)
A. Zalaznik.
III. a razred.
Šolske naloge: 1. Šola se je pričela. (Pogled nazaj in naprej.) 2. Mostiščarji se vračajo z lova. (Prosto po čitanki.) 3. Moj delavnik. (Oris. Pismo materi.) 4. Na samostanskem dvorišču. (Opis slike.)
5.	Nedelja na kmetih. (Ob čitanki.) 6. Hvaležnost. (Razmišljanje. Po razporedu.) 7. a) Oko. (Razmišljanje. Po razčlembi.) b) Moja mati. (Opis.) 8. Črtoinirov nagovor. (Razširitev.)
Domače naloge: 1. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po mini-nistrski naredbi.) 2. Latinska vadnica pripoveduje. (Prosto.) 3. a) Rožnik. (Opis.) b) Moj rojstni kraj. (Opis.)
Dr. M. Rupel.
III.	b razred.
Šolske naloge: 1. Martinkov strah. (Obnova po Aškerčevem Mejniku.)
2.	Kaj nam pripovedujejo izkopine o življenju mostiščarjev? (Skrčena obnova. Po razporedu.) 3. Delovni dan iz mojega šolskega življenja. (Pismo materi.) 4. V srednjeveški viteški dvorani. (Popis slike.) 5. Zimski dan na vasi. (Kako ga uživa vnuk, kako ded. Ob Jenkovem Zimskem dnevu). 6. O vljudnosti. (Razmišljanje. Po razporedu.) 7. Po nesreči oslepel... (Razmišljanje. Ob razčlembi.) 8. Črtomirov nagovor tovarišem. (Razširitev.)
Domače naloge: 1. Kaj navaja rodoljuba na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 2. Naša župna cerkev. (Popis po naravi.) 3. Veliki petek — velika nedelja. (Primerjava.)
A. Sovrž.
IV.	n in 1) razred.
Šolske naloge: 1. Prešernov Orglar. (Slovstvena označba po danem razporedu.) 2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 3. Moja prva knjiga. (List iz dnevnika.) 4. a) Župančič, Sveti trije kralji. (Obnova v zavisnem govoru); b) Prvi sneg. (Slika.) 5. Ne sutor ultra crepidam! (Ob Prešernu.) 6. junakova oporoka. (Po Gregorčiču.) 7. Rana ura, zlata ura. (Po danem razporedu.) 8. Kako naj proslavimo Vidovo? (V obliki pisma.)
Domače naloge: 1. Gozdna idila. (Oris.) 2. Dnevnik o letošnjih bo-žičnili počitnicah. 5. Velikonočno vstajenje. (Slika.)
Dr. Iv. Pregelj.
V.	razred.
Šolske naloge: 1. Pregled epičnih prvin. (Po danem razporedu.) 2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 3. a) Aškerčev Knežji kamen. (Obnova.) b) Zgodbe drobne snežinke. (Pripovedovanje.) 4. Moj najljubši šolski predmet. 5. Pesem nas spremlja od zibeli do groba. (Razpravica.) 6. Naša sveta, močna in edina. (Osnutek za slavnostni govor ob svečanosti za Vidovo.)
Domače naloge: 1. Slovencev plemenita dediščina. (O značaju slovenske narodne pripovedne pesmi.) 2. Pregled in oznaka svetovnega epa. (Razprava.) 3. Pomlad v slovenski narodni in umetni liriki. (Slovstvena študija.)
Dr. Iv. Pregelj.
VI. a razred.
Šolske naloge: I. Falso queritur de natura sna genus humanum. (Sall.. Bell. lug. Razprava.) 2. Slovanski svet v davnih časih. (Pregledna zgodovinska slika. Po dr. Grudnu.) 3. Selška idila. (Gundulič, Osman, 8. spev.) 4. Auri sacra fames. (Prost spis.) 5. Mo j dom in rod. (Opis.)
Domače naloge: Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Prost spis. Po ministrski naredbi.) 2. Naši pogovori. (Prost spis.) 3. Kalipso. (Zgodba po Homerju.)
J. Krek.
VI.	b razred.
Šolske naloge: 1. Glej, molijo in postijo se, pa se zraven pravdajo in prepirajo in neusmiljeno bijejo s poslini. (Finžgar, Veriga. Prost spis.) 2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Prost spis. Po ministrski naredbi.) 3., Beati possidentes. (Prost spis.) 4. Humanizem. (Razprava.) 5. Moj dom in rod. (Opis.)
Domače naloge: I. Človek na krivih potih. (Prost spis.) 2. Po mestu sem hodil ter motril ljudi in življenje. (Refleksija.) 3. Izkušnjava. (Otroška povestica.)
J. Krek.
VI.	c razred.
Šolske naloge: J. Ob Savi in Dravi pred tisoč in več leti. (Zgodovinska slika.) 2. Krivico delamo, krivice pa si ne damo delati. (Prost spis.)
3.	Pesem o Mladi Zori. (Prost spis.) 4. Mobilis plebs Romana. (Karakterna slika iz Shakespearejevega Julija Cezarja.) 5. Kvarni pregovori. (Razprava.)
Domače naloge: I. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 2. Kadar sc dela noč. (Slika iz mestnega življenja.) 3. Trudno je iešku zlu se opirat, ko j e bude uzrastjelo. (J. Palmotič. Razprava.)
Dr. Iv. Grafenauer.
VII.	a in 1) razred.
Šolske naloge: I. Saclovolne Krajnz. (Ob 150 letnici slovenske jezikovne umetnosti.) 2. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 3. a) Ob Prešernovem spomeniku. (Rodoljubno razmišljanje.) b) Tragedija življenja Prešernovega. (Razprava.)
4.	Pesem je zrcalo pesnikovega življenja. (Ob berilu Prešernovih poezij.) 5. Prešernova balada. (Oznaka.) 6. Trije v ljubezni, da bodo kakor en sam! (jugoslovensko rodoljubno razmišljanje za Vidov dan.)
Domače naloge: 1. Kako postanem dober stilist? (Razprava.) 2. Analiza Prešernove pesmi Slovo od mladosti. 3. Pomladna pesem v jugo-slovenskem in tujem slovstvu. (Razprava.)
Dr. Iv. Pregelj.
VIII. a razred.
Šolske naloge: I. Socialni problemi v Stritarjevih „Sodnikovih“. (Razprava.) 2. Zdrava rodbina moč naroda in države. (Socialnozgodo-vinsko razmotrivanje). 3. Označitev Gregorčičevega sloga. (Po pesmi „Človeka nikar“. Razprava.) 4. Samozadovoljnost vir duhovne propasti. (Po Župančičevem „Jeralu“. Razprava.). 5. Načrti za prihodnost. (Razmišljanje.)
Domače naloge: 1. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 2. Nevarnosti površne izobrazbe. (Razprava.) 3. Iz mojega čtiva. (Razmotrivanje.)
Dr. Iv. Grafenauer.
VIII.	b razred.
Šolske naloge: 1. Kaj je motivno novega v Stritarjevem romanu „Sodnikovi“? (Razprava.) 2.	oi	npaeii;,	ort	nvtol	xh/poro/tr/vovaiv	rtjv
yf;v. (Matej. 5.) 4. Kulturnozgodovinsko razmotrivanje. 5. a) Franc Detela: „Nova metoda“, b) Janko Kersnik: Dva adjunkta. (Označitev sloga). 4. „Kar misli, kar čuti, kar hoče dom“ v Župančičevih pesmih. (Razmotrivanje.) 5. Načrti za prihodnost. (Razmišljanje.)
Domače naloge: I. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost? (Po ministrski naredbi.) 2. Nevarnosti površne izobrazbe. (Razprava.)
3.	Iz mojega čtiva. (Razmotrivanje.)
Dr. Iv. Grafenauer.
X.	Naloge iz srbohrvatskega jezika.
I. a razred.
I. Pitanja i odgovori. 2. Pitanja i odgovori. 3. Naša porodica. (Opis.)
Iv. Sivec.
I.	b razred.
1.	Pitanja i odgovori. 2. Naša bašta. (Opis.) 3. Medved i starac. (Prepričevanje.)
Dr. F. Kozak.
I. c razred.
1. Pitanja i odgovori. 2. Pitanja i odgovori. 3. Vukovi i ovce. (Prepričavanje.)
Iv. Sivec. ■
I. d razred.
1. Pitanja i odgovori. 2. Jelen. (Opis.) 3. Težak i pomorac. (Prepričavanje.)
Iv. Sivec.
II. a razred.
i. Božic u Srba. (Opis.) 2. Majmunče i majmun. (Prepričavanje.)
3.	Letnje jutro u selu. (Opis.)
Dr. F. Kozak.
II. b razred.
1. Mačak i miševi. (Prepričavanje.) 2. Naša porodica. (Opis.) 3. Let-nje veče u selu. (Opis.)
Dr. F. Kozak.
III. a razred.
1. Lisica i jarac. (Prepričavanje. Lisica priča.) 2. Zima. (Opis.)
3.	Kukavica. (Prepričavanje.) 4. Naše telo. (Opis.)
Dr. M. Rupel.
III. b razred.
1. Kurjak i konj. (Prepričavanje. Konj priča.) 2. Zanimanja. (Opis.) 3. Kukavica. (Prepričavanje.) 4. Proleče. (Opis.)
Dr. M. Rupel.
IV. a razred.
1. Na Gradu. (Pismo prijatelju.) 2. Na ledu. (Opis.) 3. Moje prvo putovanje železnicom. (Opis.) 4. Bled. (Opis.)
Dr. M. Rupel.
IV.	b razred.
1.	Na Gradu. (Pismo prijatelju.) 2. Na ledu. (Opis.) 3. Kako sam putovao železnicom. (Opis.) 4. Požar. (Opis.)
Dr. M. Rupel.
XI.	Naloge iz nemškega jezika.
III.	a razred.
Šolske naloge: 1. Das Vaterland und die Freiheit. (Nach dem Lesebuch.) 2. a) Dragica kauft in der Spezereiwarenhandlung ein; b) Dragica kauft in der Papierhandlung ein; c) Dragica kauft in der Manu faktu rwarenhandlung ein. (Nach dem Lesebuche.) 3. a) Der Specht und die Taube.'b) Die Biene und die Wespe. (Nach
dem Lesebuch.) 4. a) Die Schlangenkönigin, b) Der Wassermann. (Nach dem Lesebuch.) 5. Das Riesenspielzeug. (Nacherzählung.)
6.	Die Nachtigall und der Stieglitz. (Nacherzählung.)
Dr. Iv. Arnejc.
III. b razred.
Šolske naloge: 1. Beantwortet folgende Fragen: a) Welche Eigenschaften hat mein Freund? b) Was zeigen uns die Landkarten? (Nach dem Lesebuche.) 2. Beantwortet folgende Fragen: a) Wo findet Karl den Stock und wohin trägt er ihn? b) Was kauft die Mutter beim Kaufmanne ein? (Nach dem Lesebuche.) 3. Hans und Gret-chen erzählen der Großmutter, wie es in der Schule war. (Im Anschluß an das 55. Lesestück.) 4. Wie wußte sich der Star zu helfen? (Im Anschluß an das 64. Lesestiick.) 5. a) Des Wassermannes Tanz mit Uršika. (Nach dem 66. Lesestück.) b) Der Ritter erschlägt die Schlangenkönigin. (Nach dem 67. Lesestück.) 6. Die Fabel von der Grille und der Ameise. (Nach dem 100. Lesestück.)
Al. Žitnik.
IV. a razred.
Šolske naloge: 1. Der Bote des Königs. (Aus Reineke Fuchs. Eine Erzählung nach dem Lesebuch.) 2. Reineke verspottet den König. Eine Erzählung nach dem Lesebuch.) 5. Das Rotkäppchen. (Eine Nacherzählung.) 4. Die Weisen aus dem Morgenland. (Eine Erzählung aus der Bibel.) 5. Ein chemischer Prozeß im Pflanzenkörper. (Frei nach dem Lesebuch.) 6. Ein Sturm im Wald. (Schilderung.)
J. Krek.
IV.	b razred.
Šolske naloge: 1. König Nobel feiert seinen Geburtstag. (Aus Reineke Fuchs. Eine Erzählung nach dem Lesebuch.) 2. Reineke in Not. (Eine Erzählung nach dem Lesebuch.) 5. Jesus im Tempel. (Eine Erzählung aus der Bibel.) 4. Schneewittchen. (Eine Nacherzählung.) 5. Ein chemischer Prozeß im Pflanzenkörper. (Frei nach dem Lesebuch.) 6. Ein Sturm im Wald. (Eine Schilderung.)
J. Krek.
V.	razred.
Šolske naloge: 1. Ist die Post eine wichtige Einrichtung? (AbhaiuL lung.) 2. Das Geheimnis des stummen Büßers zu Ossiach. (Nach dem Lesestück „Der stumme Büßer zu Ossiach“.) 3. Ein Ausflug in den Osterferien. (Schilderung.) ‘
Domače naloge: 1. Mein Geburtsort. (Beschreibung.) 2. Ein Brief. (Neujahrswunsch an die Eltern.) 5. Das Erwachen des Frühlings. (Betrachtung.)
Al. Žitnik.
VI.	a razred.
Šolske naloge: 1. Ein Sonntagsvormittag in unserer Familie. (Schilderung.) 2. Im Reiche der Rojenice. (Im Anschluß an Baumbachs „Zlatorog“.) 3. Ein Besuch im Krankenhause. (Schilderung.)
Domače naloge: 1. Aul dem Friedhofe zu Allerheiligen. (Schilderung.)
2. Wie ich die heurigen Weihnachtsferien verlebte. (Schilderung.)
3. Bei einer Theatervorstellung. (Schilderung.)
Al. Žitnik.
VI.	b razred.
šolske naloge: I. Beim Umzug. (Schilderung.) 2. Wie kleiden wir uns im Winter? (Abhandlung.) 3. Woraus verfertigen wir unsere Kleider? (Abhandlung.)
Domače naloge: I. Der Nutzen des Waldes. (Abhandlung.) 2. Welche Arten von Wintersport kenne ich? (Abhandlung.) 3. Ein Weg mit Hindernissen. (Schilderung.)
Dr. Iv. Grafenauer.
VI. c razred.
Šolske naloge: 1. Rückkehr von den Ferien. (Schilderung.) 2. öffentliche und private Räumungsarbeiten nach einem Schneelall. (Schilderung.) 3. Was bieten uns die Haustiere? (Abhandlung.)
Domače naloge: I. Der Nutzen des Waldes. (Abhandlung.) 2. Welche Arten von Wintersport kenne ich? (Abhandlung.) 3. Ein Weg mit Schwierigkeiten. (Schilderung.)
Dr. Iv. Grafenauer.
VII. a razred.
Šolske naloge: 1. a) Gloc ke und Menschenleben. (Im Anschluß an Schillers „Lied von der Glocke“.) b) Unsere Landstraßen vor hundert Jahren. (Zeitbild.) 2. Worin zeigt sich Teilheims Edelmut und Barmherzigkeit? (Im Anschluß an Lessings Lustspiel „Minna von Barnhelm*.) 3. Was ich bin und was ich habe, Dank’ ich dir, mein Vaterland! [Tlolfmann v. Fallersleben.j (Abhandlung.)
Domače naloge: I. Meine Gedanken beim Anblick der absterbenden Natur. (Stimmungsbild.) 2. Auf dem Nikolomarkte.' (Schilderung.)
3.	Ostern ist da! (Stimmungsbild.)
Al. žitnik.
VII. b razred.
Šolske naloge: I. Mein Lebenslauf. (Ein Überblick über die wichtigsten Ereignisse.) 2. Worin zeigt sich Tellheims Edelmut und Barmherzigkeit? (Im Anschluß an Lessings Lustspiel „Minna von Barnhelm“.) 3. Was ich bin und was ich habe, Dank’ ich dir, mein Vaterland! | Hoffmanu v. Fallersleben.| (Abhandlung.)
Domače naloge: kot v VII, a razredu.
Al. žifnik.
VIII. a razred.
Šolske naloge: I. Wird in Schillers „Braut von Messina“ die Deutung der Träume richtig verstanden? (Im Anschluß an Schillers Trauerspiel „Die Braut von Messina“.) 2. Übersetzung aus Eduard Mörikes Novelle „Mozart auf der Reise nach Prag“. (Lesebuch, Seite 93, Zeile 16—3t.) 3. Naloga pri višjem tečajnem izpitu.
Domače naloge: Etwas fürchten und hoffen und sorgen
Muß der Mensch für den kommenden Morgen,
Daß er die Schwere des Daseins ertrage Und das ermüdende Gleichmaß der Tage.
[Schiller, Die Braut von Messina, 1, 8] (Abhandlung.) 2. Warum und wie treiben wir Sport? (Abhandlung.) 3. Yivite fortes for-tiaque adversis opponite pectora rebus! [Horaz, Sat. 11., 2, 155.] (Abhandlung.)
Al. Žitnik.
VIII.	b razred.
Šolske naloge: kot v Vlil. a razredu.
Domače naloge: 1. kot v Vlil. a razredu. 2. Die Ziele der modernen Sportbewegung. (Abhandlung.) 5. Die Vorzüge unserer Zeit im Vergleich mit der Vergangenheit. (Abhandlung.)
Al. Žitnik.
XII.	Zasebno čtivo iz slovenskega jezika.
V.	razred.
a)	O 1) v e z n o z a vse:
I. Aškerc, Balade in romance. 2. Nazor VI., Veli Jože. 5. Puškin-Prijatelj, Kapitanova hčerka. 4. Homer-Kragelj, Odiseja. 5. Sienkie-wicz-Glonar, Quo vadiš? (). Tolsto j-Pasarič, Narodne priče.
, b) P o e d i n c i :
1. Schiller, Nevesta mesinska (Pavlič P.). 2. Jurčič, I. E. Tatten-bach (Bratina). 5. Šenoa, Kletva (Dolenc Al.). 4. Shaw, Ivana Orleanska (Eiletz). 5. Dostojevski, Razkolnikov (Grden). 6. Tavčar, Cvetje v jeseni (Pogačnik). 7. Wallace, Ben Hur (Salmič). 8. Scott, Ivanhoe (Stopar). 9. Sienkiewicz, Na polju slave (Žerjal). 10. Jurčič, Grad Ro-jinje (Bole). II. Tolsti, Knez Srebrjani (Dolinar).
VI.	a in 1) razred.
Obvezno za vse:
I. Iv. Tavčar, Janez Solnce, Grajski pisar, Cvetje v jeseni. 2. Jos. Jurčič, Jurij Kobila. 5. J. Kersnik. Testament, Očetov greh. 4. Dim. Demeter, Teu ta. 5. Kostič, Pera Segedinac. 6. M. Držič, Novela od Stanca. 7. Gundulic, Suze sina razmet noga. 8. Čubranovic, J edj upka.
VI.	c razred.
a) O b v e z n o za vse:
Čubranovic, Jedjuipka. 2. Dim. Demeter, Teuta. 5. M. Držič, Novela od Stanca. 4. j. Jurčič, Jurij Kobila. 5. J. Kersnik. Očetov greh, Testament. 6. Kosiic, Pera Segedinac. 7. Iv. Tavčar, Cvetje v jeseni, Ivan Sobice, Grajski pisar.
b) P o e d i n c i :
1. Bu 1 wer, Zadnji dnevi Pompeja (Niklsbacher). 2. Iv. Cankar, Moje življenje (Hrovatin). 5. Fr. Detela, Malo življenje (Zupan).
4.	Dosto jevskij, Zločin in kazen (Beltram). 5. Finžgar, Strici (Čarman).
6. Finžgar, Iz modernega sveta (Dolenc). 7. Gogolj, Taras Buljba (Lipoglavšek). 8. Hamsun, Glad (Schweiger). 9. Jurčič, Cvet in sad (Grum). 10. Jurčič, Deseti brat (Hrovatin). 11. Jurčič, Sosedov sin (Ogrin, Štuhec). 12. Jurčič, Lepa vida (Klemenčič Al., Pezdir). 15. Jurčič, Med dvema stoloma (Podkrajšek). 14 Jurčič, Domen (Weiss). 15. Jurčič, Dva brata (Weiss). 16. Kersnik, Rošlin in Verjanko (Rozman). 17. Kersnik, Jara gospoda (Skvarča). 18. Kersnik, Cyclamen (Vizlar). 19. Mukerdži, Mladost v džungli (Breskvar). 20. Ostenso, Klic divjih gosi (Babnik). 21. Pregelj, Tolminci (Erker). 22. Pregelj, Štefan Golja (Gabrovšek). 25. Pregelj, Umreti nočejo (Jerneje).
24. Pregelj, Odisej iz Komende (Klemenčič Frid., Me vi ja, žužek).
25. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem (Lah). 26. Sienkiewicz, Potop (Sajovic). 27. Sienkiewicz, Mali vitez (Voljč). 28. Tavčar, Izza kongresa (Novak). 29. Tolstoj, Hadži Murat (Drobež). 50. Tolstoj, Moč teme (Trobevšek).
VII a in b razred.
a) Obvezno za vse:
1. Mažuranič, Smrt Smail-age Öengica. 2. Njegoš P.-Perušek, Gorski venec. 5. Popovič St. I., Tvrdica. 4. Senoa, Zlatarevo zlato. 5. Jenko, Jeperški učitelj. 6. Trdina, Bahovi huzarji.
b) P o e d i n c i :
VII.	a :l. Goethe, Faust (Binter). 2. Merežkovski, Atlantida (Brojan). 5. Jurčič, Veronika Deseniška (Demšar). 4. Cankar, Aleš iz Razora (Dobrovoljc). 5. Cankar, Hlapci (Duhovnik). 6. Vojnovič, Dubrovačka trilogija (Koncilija). 7. Lagerlöf, Gösta Berling (Lovše). 8. Dickens, ■ Martin Chuzzlewit (Prezelj). 9. K. Hamsun, Glad (Wilfan).
VII.	b: 1. Dostojevski, Bratje Karamazovi (Dobrota). 2. Cankar, Tujci (Kavka). 5. Galsworthy, Temni cvet (Perše). 4. Bordeau, Zame-tene stopinje (Rus).
VIII.	a razred.
• '
a) Obvezno za vse:
I. Cankar Ivan, Podobe iz sanj. 2. Dalski, Na rodenoj grudi. 5. Detela, Trojka. 4. Finžgar, Strici. 5. Kersnik, Jara gospoda, Očetov greh. 6. Kozarac, Mrtvi kapitali. 7. Meško, Ob tihih večerih. 8. Nazor, Veli Jože. 9. Nušič. Običan čovek. 10. Stankovič, Nečista krv. 11. Stritar, Sodnikovi. 12. Tavčar, Cvetje v jeseni. 15. Župančič, Mlada pota.
b) Poedinci:
1. Barning, Daphne Adeane (Šušteršič). 2. Bourget, L/Etape (Tavčar).
5.	Bourget, Zmisel smrti (Capuder). 4. Dostojevski j, Zločin in kazen (Tomažič). 5. Dostojevski}, Zapiski iz mrtvega doma (Maselj). 6. Fin-
lovesii (Mesar). 8. Hamsun, irasek, Psohlavci (Bradač). Vlauriac, Gobavca je polju-
Sama (Kavčič). 7. Gorki j. Izbrane Blagoslov zemlje (Komatar, Zalokar). 9.
10.	Lagerlöf, Gösta Berling (Rebek). 11. bila (Pogačnik, Zupan). 12. Meško, Na Poljani (Boljka). 13. Pregelj, Plebanus Joannes (Lajovic). 14. Pregelj, Magister Anton (Pogačnik). 15. Reymont, Kmetje (Sešek). 16. R. Rolland, Jean Christophe (Gregorin). 17. Bestand, Cyrano de Bergerac (Muser). 18. Sienkiewicz,
Križarji (Verbič). 19. W. Scott, lvanhoe (Stupica). 20. Tavčar, Mrtva srca (Capuder). 21. Tavčar, Izza kongresa (Capuder, Čepon). 22. Tim-jnermans, Župnik iz cvetočega vinograda (Bevka). 23. Tolstoj, Ana Karenina (Hočevar). 24. O. Wilde, A. House of Pommegranates (Pajnič).
VIII.	b razred.
a) Obvezno za vse: kakor v Vlil a.
b) P o e d i n c i :
1. Barning, Daphne Adeane (Drinovec). 2. Bazin, Gruda umira (Milavec). 5. Cankar, Hlapec Jernej (Čeplak). 4. Cankar, Kralj na Betajnovi (Lenart). 5. Cankar, Na klancu (Wisinger). 6. Cankar, Martin Kačur (Zupan). 7. Cankar Izidor, Uvod v likovno umetnost (Benedik). 8. Colonia, Boy (Poberaj). 9. Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma (Janež). 10. Dostojevskij, Bratje Karamazovi (Kranjc). 11. Finžgar, Sama (Škerjanec). 12. Gogolj, Taras Buljba (Maček). 13. Ibsen, Strahovi (Beran). 14. Kersnik. Gospod Janez (Bertoncelj). 15. Kozak J uš, Lectov grad (Jurca). 16. Lagerlöf, Gösta Berling (Baraga). 17. Ma-gaina, Primorske povesti (Kodrič). 18. Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo (Bole). 19. Merimee, Colomba (Omahen). 20. Ostenso, Klic divjih gosi (Kranjc, Ravbar). 21. E. Poe, Povesti (Žabkar). 22. Pregelj, Otroci solnca (Palme). 23. Pregelj, Umreti nočejo (Rus). 24. Sieiikie-wicz, Quo vadiš (Kezele). 25. Tagore, Dom in svet (Švent). 26. Tim-mermans, Župnik iz cvetočega vinograda (Urbančič). 27. Tolstoj, Hadži Murat (Milič). 28. Werfler, Abituriententag (Korošec).
XIII.	Popravni in razredni izpiti v septembru 1930.
I.	a razred,
a)	Izdelali so:
Jarc Drago iz Ljubljane (latinski jezik). Duller Marija iz Ljubljane (prirodopis).
Košak Jožef iz Toplic pri Novem mestu Knafelj Marija iz Ljubljane (latinski jeseniški, latinski jezik).	zik).
b)	Izdelali niso:
Koritnik Ivan Cvetko s Prevoj pri Kam- Kranjc Otilija iz Ljubljane (nemški, la-niku (prirodopis).	tinski jezik).
Pečnik Ivan s Križa pri Kamniku (nemški, Rogač Anica iz Ljubljane (nemški, latin-latinski jezik).	...	jezik).
Roner Svojmir z Viča (nemški jezik, ma- Strancar Kancijanila iz Ljubljane (priro-tematika).	dopis).
I.	b razred,
a)	Izdelali so:
Bokal Anton iz Sp. Hrušice (latinski je- Knavs Stanislav s Hriba (latinski jezik, zik, matematika).	prirodopis).
Grčar Alojzij iz Dragomlja (prirodopis).
Kocjan Stanislav iz Dolenje vasi, Sav-	Mazovec Pavel iz Ljubljane (latinski je-
ska banovina (latinski jezik).	zik).
Kuželički Emil iz Petrine (prirodopis).	Ostanek Ernest iz Cerknice (latinski je-
zik).
Per Franc s Podbrda (latinski jezik.)
b) Izdelali niso:
Bele Anton iz Bolcana, Italija (latinski	Golijat Ivan z Muljave (latinski jezik),
jezik).	Jakopič Štefan iz Male vasi (latinski je—
Frlic Ciril iz Drage (latinski jezik).	zik).
c)	K izpitu ni prišel:
Zupančič Danijel iz Radeč (latinski jezik).
I. c razred.
a) Izdelala sta:
Kerč Anton iz Gradca, Avstrija (mate-	Popit Vinko z Viča (latinski jezik),
matika).
b) Izdelali niso:
Feldstein Milan iz Ljubljane (latinski	Racman Franc iz Odžaka v Vrbaski ba-
jezik, prirodopis).	novini (latinski	jezik).
Novak Alojzij iz Zgornje šiške (srbohr-	Stopar Dragomir iz Ljubljane (srbohrvat-
vatski in latinski jezik).	ski jezik, prirodopis).
II. a razred.
a)	Izdelali so:
Dražil Emerik iz Ljubljane (latinski je-	Kunc Drago iz Novega mesta (latinski
zik, matematika).	jezik).
Frank Anton iz Vnanjih goric (zemlje-	Remškar Ivan z Brezovice (latinski jezik),
pis).	Tomec Viktor iz Gradca, Avstrija (latin-
ski jezik).
Zupančič Albin iz Ljubljane (zgodovina).
b)	Izdelala nista:
Kremser Kristina iz Gradca, Avstrija	Trkov Alojzij iz Zadvora (latinski in nein-
(latinski jezik, zgodovina).	ški	jezik).
II.	b razred.
a)	Izdelali so:
čerček Marijan iz Ljubljane (nemški in	Poženel Pavel iz Beljaka, Avstrija (nem-
latinski jezik).	ški	in latinski	jezik).
Debevec Alojzij iz Novega Vodmata (nem- Skoberne	Bogdan iz	Soluna, Grčija (nemški jezik in matematika).	ški	in latinski	jezik).
Gabrenja Slavko iz Zavodne pri Celju	Starc Franc iz Stop (prirodopis).
(razredni izpit).	Urek Ožbald iz llerpelj, Italija (nemški
Koman Ljubomir s Čresa,	Italija	(latin-	jezik).
ski jezik).	Žele Josip od Sv. Petra na Krasu, Italija
Ogrinec Jožef z Zlatega repa	(latinski	je-	(nemški	in	latinski jezik),
zik in zgodovina).
b)	Izdelala nista:
Benko Vladimir iz Krškega (nemški je-	Martelak Rudolf iz škofje Loke (nemški
zik in matematika).	ih latinski	jezik.)
III. a razred.
a) Izdelali so:
Čermelj Vlasta iz Trsta, Italija (razred- Novak Alojzij iz Ljubljane (latinski jeni izpit).	zik).
Glaesener Jurij iz Medije (latinski jezik	škerbec Franc iz Starega	trga (latinski
in matematika).	in nemški jezik).
Kočar Alojzij iz Zaloga pri Komendi (la-	Benič Mavra iz Ljubljane	(nemški jezik
tinski in nemški jezik).	in matematika).
b)	Izdelali niso:
Češarek Ferdinand iz Nemške vasi (nem- Lorbar Franc iz Zagorja (nemški jezik ški in latinski jezik).	in matematika),
šeme Branislav od Sv. Ivana pri Trstu, Italija (nemški in latinski jezik).
c)	K izpitu ni prišel:
Šinon Simon i/. Nadgorice (nemški in latinski je/ik).
III. b razred.
a) Izdelali so:
Areh Albert iz Starega trga pri Slovenjem	Hribar Franc Ks. z Glinec	pri Ljubljani
Gradcu (nemški in latinski jezik).	(nemški jezik).
Blaj Anton iz Gradca, Avstrija (nemški Hrovatin Ivan iz Borovnice (nemški in jezik).	latinski	jezik).
Glavnik Marijan iz Ljubljane (fizika in Pečan Bogomil iz Ljubljane (nemški je-nemški jezik).	zik).
Curk Viljem iz Zadra, Italija (materna- Suhadolc Vincenc iz Šujice pri Dobrovi tika in nemški jezik).	(latinski jezik).
Gruber Štefan iz Ljubljane (nemški in la- Tabor Martin iz Ljubljane (matematika), tinski jezik).
h) Izdelala nista:
Kerč Štefan z Grada pri Cerkljah (nem- Kronegger Marcel iz Renč pri Gorici, Ita-ški in latinski jezik).	lija (nemški jezik).
IV. a razred.
a)	Izdelali so:
Pavlič Emil iz Trnovega (latinski jezik Nahtigal Anton iz Gradca, Avstrija (la-in zemljepis).	tinski jezik).
Bevc Vid iz Ljubljane (latinski jezik in Zajc Anton iz Ljubljane (latinski jezik matematika).	in matematika).
Jerše Boža iz Žužemberka (matematika).
Snoj Marija iz Ljubljane (matematika).
b)	Izdelala nista:
Ručgaj Lovrenc od Sv. Jakoba ob Savi Zarnik Nikolaj iz Ljubljane (fizika), (matematika).
IV. h razred.
a)	Izdelali so:
Arh Josip iz Ljubljane (latinski jezik in Cvenkel Pavel iz Dobelbada. Avstrija matematika).	(latinski	jezik in matematika).
Bernat Dragotin iz Ljubljane (latinski Jelene Ivan iz Velikili Lašč (latinski je-jezik in matematika).	zik in matematika).
Mišvelj Stanislav iz Ljubljane (latinski	Srakar Franc iz Tomačevega (latinski je-
jezik in	matematika).	zik in matematika).
Repič Viktor iz Ljubljane (latinski in Valenti Davorin iz Ilirske Bistrice, Ita-grški jezik).	lija (latinski jezik).
k) [zdelal ni:
Grum Leopold iz Sp. Kašlja (fizika).
c)	K izpitu niso prišli:
Kocmur Marijan iz Ljubljane (razredni	Planinšek Gvidon iz Trbovelj (razredni
izpit).	izpit).
Uršič Drago iz Mirna pri Gorici, Italija (fizika in matematika).
V.	a razred.
a) Izdelali so:
Lovšin Jožef iz Slatnika pri Ribnici (gr-	Sitar Ivan iz Stožic pri Ljubljani (maski jezik in matematika).	tematika).
Polic Branko iz Trsta, Italija (grški je-	Banko Viktorija iz Ljubljane (matemati-
zik in matematika).	ka in telovadba).
Gabrovšek Vera iz Ljubljane (matematika).
Kunc Milena iz Ljubljane (grški jezik).
1)) Izdelali niso:
Koch Danilo s	Prvačine,	Italija	(materna-	Štrancar Božica iz Vrbovega	pri	Ilirski
tika).	Bistrici, Italija (grški jezik, zemlje-
Dular Eliju iz Ljubljane (nemški in gr-	pis-zgodovina).
ški jezik).
V.	h razred.
a)	Izdelali so:
Avguštin Albin iz Gorenje vasi pri	Re-	Vaj e ver Marijan iz Ljubljane (grški je-
tečah (matematika).	zik, zemljepis-zgodovina).
Javornik Ivan	iz Št. Vida nad	Ljubljano	Založnik Vinko od	Sv. Janeza	v	Zibiki
(matematika).	(matematika).
b)	Izdelala nista:
Bezeljak Ivan z Vač (prirodopis).	Golorej Jožef iz Voklega pri Kranju (gr-
ški jezik, matematika).
V.	c razred.
a)	Izdelali so:
Anžel Vinko iz Litije (matematika).	Klemenčič Alojzij iz Ljubljane (grški je-
Babnik Ferdinand iz Zgornje šiške (ma-	zik in matematika).
tematika).	Mevlja Frančišek iz Pulja, Italija (slo-
Beltram Jožef iz Ajdovščine, Italija (pri-	venski in nemški jezik).
rodopis in matematika).	Niklsbacher Ferdinand iz Trsta, Italija
Drobež Karel	iz Trsta,	Italija	(materna-	(matematika).
tika).	Podkrajšek Rudolf iz Ljubljane (zemlje-
Hrovatin Ivan	iz Gorice,	Italija	(materna-	pis-zgodovina).
tika).	Štuhec Marko iz Ljubljane (matematika).
Jerneje Ivan iz Stožic (matematika).	Vizlar Ivan iz Litije (matematika).
Woiss Otmar iz Ljubljane (prirodopis).
b)	Izdelala nista:
Lenassi Viljem z Viča (zemljepis-zgodo-	Pajnič Josip i/ Ljubljane (matematika),
vina, matematika).
VI.	a razred.
Izdelali so vsi, in sicer:
Abram Vladislav iz Rojana, Italija (mate-	Koncilija Ivan iz Topol pri Kamniku
tika).	(nemški jezik).
Binter Smiljan iz Kamnika (nemški je- Lenček Ladislav iz Ljubljane (srbohrvat-zik).	ski	jezik	in	matematika).
Dobrovoljc Alojzij z Verda pri Vrhniki Trampuž Boris iz Pazina, Italija (latinski (nemški jezik).	jezik).
Karba Mihael iz Domžal (srbohrvatski Wilfun Draško iz Trsta, Italija (srbohrvat-jezik).	ski in	nemški jezik).
Jakulin Berta iz Ljubljane (matematika in telovadba).
VI. b razred.
Izdelali so vsi, in sicer:
Bačič Boris iz Pazina, Italija (nemški je-	Maier Josip iz Ljubljane (srbohrvatski
zik).	jezik).
Gašperlin Anton iz Ljubljane (grbohrvat- Perše Venceslav iz Ljubljane (nemški je-ski in nemški jezik).	zik).
Hočevar Marijan iz Ljubljane (srbohrvat- Rus Roman iz Ljubljane (nemški jezik), ski jezik).	Šolar Rudolf iz Ljubljane (nemški jezik).
Jaklič Karel iz Križne vasi pri Višnji	Zebre Demetrij iz Ljubljane (nemški je-
gori (matematika).	zik).
Kneisel Živko iz Ljubljane (srbohrvatski Župančič Otokar iz Ičičev, Italija (mate-jezik).	matika).
Žvegelj Franc s Save pri Jesenicah (matematika).
VII. a razred.
Izdelali so vsi, in sicer:
Gregorin /Janez iz Ljubljane (materna-	Stupica Leon iz. Ljubljane (matematika),
tika).	Zalokar Vincenc iz Doba (matematika).
VII. b razred.
a) Izdelali so:
Bole Leon iz Ale, Italija (matematika).	Milavec Karl iz Trsta, Italija (matema-
Drinoyec Milan iz Kranja (nemški	jezik).	tika).
Kranjc Inocencij iz Repenj pri Kamniku	Ravbar Miroslav iz Vrhovelj, Italija (ma-
(matematika).	tematika).
Maček Josip iz Ljubljane (nemški jezik).	Zupan Ivan z Bohinjske Bele (nemški
jezik).
b)	Izdelal ni:
Silič Ivan iz Bilj, Italija (fizika, matematika).
VIII. a razred.
a) Izdelala sta:
Hočevar Kuno iz Ljubljane (grški jezik	Kranjec Mihael iz Vel. Poljane pri Dolin zgodovina).	nji Lendavi	(zgodovina in fizika).
b) Izdelal ni:
Duh Franc iz Borecev pri Ljutomeru (srbohrvatski jezik in matematika).
VIII.	b razred.
Izdelal je:
Vrhunec Bronislav iz Ljubljane (fizika in kemija).
XIV.	Višji tečajni izpit.
1. Septem b e rski rok 1930.
Izpitu je predsedoval direktor dr. Janko Lokar.
Zrelost in sposobnost za študij na vseučilišču je bila priznana: ]. Grošlju Vinku iz Ljubljane; 2. Hočevarju Kunu iz Ljubljane;
3.	Komparetu Stanku s Krtine; 4. Kranjcu Mihaelu iz Vel. Poljane pri Dolnji Lendavi; 5. Sedeju Maksu z Glinec; 6. Vrhuncu Bronislavu iz Ljubljane; 7. Zoru Stanku iz Spodnje Šiške; 8. Milavec Emi iz Ljubljane.
2. J u n i j s k i rok 1931.
a) Izpitni odbor:
Predsednik: dr. Peter Jovanovič, profesor filozofske fakultete v Skoplju.
Podpredsednik: dr. Janko Lokar, direktor.
Člani izpitnega odbora:
za srbohrvatskoslovenski jezik prof. dr. Ivan Grafenauer;
za nemški jezik prof. Alojzij Žitnik;
za latinski jezik prof. Rudolf Južnič;
za grški jezik prof. Anton Lovše;
za občo in narodno zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. dr. Vinko Šarabon.
b) Pismeni izpit.
Vršil se je 8., 9. in 10. junija. Za naloge so dobili pripravniki:
a) iz srbohrvatskoslovenskega jezika: Kako je rasla zavest slovenske in jugoslovanske skupnosti v naši kulturni zgodovini (Kulturnozgodovinska razprava);
b) iz nemškega jezika: prevod iz Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz, Lesebuch V, str. 280: Mühsal und Genuß des Schaffens (1—27);
c) iz latinskega jezika: Tacitus, Annales III, cap. 1. in 2. do munia fungerentur;
č) iz grškega jezika: Platon, Gorgias LXXIX: ms««p yäo "O/iijqos. .
ftaorvori'Torttg tot; dixttmg fjfßtiöxamr.
c)	Ustni izpit;
V	a - oddelku se je izvršil 15.—17. VI., v b - oddelku 18.—22. VI.
Naslednji seznam kaže uspeh pripravnikov. Debelo tiskani so bili oproščeni ustnega izpita na osnovi čl. 16 a. Pravil o višjem tečajnem izpitu, ker so dobili pri pismenem višjem tečajnem izpitu iz vseh predmetov odlične in prav dobre ocene (skupen uspeh nad 4) in so imeli iz vsakega predmeta VITI. razreda (iz matematike v
VII.	razredu) ter iz prirodopisa (povprečne ocene V. in VI. razreda) oceno odlično ali prav dobro i» so bili odličnega vedenja.
Preglednica učencev,
ki so delali višji tečajni izpit v junijskem roku 1931.
A-oddelek
Štev.	Ime	Leto in kraj rojstva	Ime, poklic ln bivališče očeta (matere)	~ä 'Z <	izpit prvič ali drugič	Sklep izpitnega odbora	Opombe	
1.	Bevka Ludovik	13. Jan. 1910, Breže pri Ribnici	Ivan, posestnik, Breže			zrel		
2.	Bradač Franc	26. sept. 1911, Ljubljana	Dr. Franc, vseučil. prof., Ljubljana			odklonjen za 1 leto		
3.	Čepon Franc	13. maja 1910, Horjul	Andrej, sedlar, Horjul			zrel		
4.	Gregorin Janez	22. jun. 1911, Ljubljana	Matiju, kip. pomočnik, Ljubljana			»		
5.	Komotar Anton	2. dec. 1912, Vrhnika	Anton, notar, Vrhnika			»		
6.	Lajevec Stanislav	23. maja 1913, Dev. Mar. v Polju	Anton, urad. mon. upr., Dev. Mar. v Polju			W		
7.	Pajnič Marho	13. nov. 1912, Ljubljana	Dr. Edvard, s. ap. sod. v p., Ljubljana			n		
8.	Pogačnik Boris	25. jan. 1913, Ljubljana	(t) Slavka, vdova dež. uradnika, Ljubljana			»		
9.	Rebek Radoslav	12. jan. 1912, Pazin	Pravdoslav, viš. vet. svet., Ljubljana			n		cd
10.	Sešek Marijan	23. jul. 1912, Trst	Josip, strojev, drž. žel., Ljubljana		1.	n		© N
11.	Stupica Leon	3. jun. 1913, Ljubljana	Franc, trgovec, Ljubljana			odklonjen za 1 leto		Ut a 1—H
12.	Šušteršič Anton	14. apr. 1913, Ljubljana	Anton, blag. Mest. hran. v. p., Ljubljana			zrel		—4 • >
13.	Tavčar Marijan	20. dec. 1912, Ljubljana	(t) Pavla, nared, vdova, Ljubljana			n		O ®
14.	Tomažič Ivan	18. nov. 1912, Ljubljana	Ivan, mag. uradnik, Ljubljana			odklonjen za 3 m.		*3
15.	Verbič Božidar	3. nov. 1912, Vrhnika	Josip, ravn. obč. hran., Vrhnika			zrel		<D C4
16.	Zalokar Vinko	29. ian. 1910, Dob	(t t)			»		
17.	Boljka Olga	15. jul. 1913, Trst	Peter, urad. drž. žel., Ljubljana			n		
18.	Capuder Donata	11. avg. 1913, Kranj	Dr. Karel, profesor, Ljubljana			n		
19.	Hočevar Oliva	20. marca 1913, Ljubljana	Kuno, Rim. ravnatelj, Ljubljana			»		
20.	Maselj Cirila	3. jul. 1913, Novo mesto	Ivan, gim. ravnatelj, Novo mesto					
21.	Mesar Roza	20. apr. 1913, Ljubljana	Ivan, ravn. Jugosl. knjig., Ljubljaua			»		
22.	Muser Erna	20. apr. 1912, Trst	(t) Amalija, vdov. brzoj. nadzor., Zg. Šiška					
23.	Zupan Sabina	13. avg. 1913, Ljubljana	Ivan, ravn. dohod, ur., Ljubljana			v		
B-odclelek a) redni učenci
> *-» X»	I m e	Leto in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Ali je delal izpit prvič ali drugič	Sklep izpitnega odbora	Opombe
1.	Avanzo Alojzij	26. dec. 1908, Ljubljana	Alojzij, slnžitelj finančne direkcije, Ljubljana	II.	zrel	L. 1929/30 red. učen. VIII. b r.
2.	Baraga Alojzij	19. avg. 1910, PrzemysI, Poljska	Marija, posest., Cerknica		»	
3.	Benedik Stanislav	8. maj 1911, Celovec	(t) Marija, vdova okr. zdravnika, Bled		odklonjen za 3 m.	
4.	Beran Igor	12. aept. 1912, Maribor	Kmerik, profesor v p., Ljubljana		zrel	
5.	Bertoncelj Avgust	30. avg. 1909, Godešič	(t) Marija, vdova železn., Godešič		..	
6.	Bole Leopold	4. apr. 1911, Ala, Italija	Leopold, prog. nad/.., Borovnica		n	
7.	Čeplak Vekoslav	18. marec 1913, Beljak, Avstrija	Vekoslav, uradnik pri banski upravi, Ljubljana		n	
8.	Janež Ivan	14. Jan. 1913, Dolsko	Franc, plctarski mojster, Winnipeg, Canada		n	
9.	Jurca Franc	25. Jan. 1910, Vrhnika	Franc, posoj. uradnik, Vrhnika		n	
10.	Kezele Andrej	17. nov. 1912, Zalog	(t) Ljudmila, vdova žel. uradn., Ljubljana		»	c T3
11.	Kodrič Albin	28. jan. 1911, Brje, Italija	Anton, posestnik, Brje		V	N S
12.	Koroäec Ivan	27. jan. 1913, Prestranek, Italija	Ivan, železničar, Borovnica	I.	n	>
13.	Kranjc Inocencij	28. jul. 1911, Kepnje	Franc, posestnik, Repnje	'	n	O a
14.	Lenart Ladislav	18. Jan. 1913, Ljubljana	(t) Terezija, zasebnica, Ljubljana		j)	P
15.	Maček Josip	12. avg. 1911, Ljubljana	Josip, tesar, Sp. Zadobrova		»	d ©
16.	Milavec Karel	4. nov. 1911, Trst, Italija	Franc, vlakovodja, Ljubljana		odklonjen za 3 m.	
17.	Milič Tihomil	26. jan. 1913, Trst, Italija	Dragotin, lekarnar, Domžale		zrel	
18.	Omahen Anton	11. dec. 1910, Zaboršt	Anton, posestnik, Zaboršt		n	
19.	Palme Ferdinand	27. sept. 1911, Gaberje	Ferdinand, priv. uradnik, Vevče		n	
20.	Poberaj Anton	8. maj 1913, Kojsko, Italija	Avgust, nadučitelj v p., St. Vid nad Ljubljano		r>	
21.	Ravbar Miroslav	21. doc. 1911, Vrhovlje, Italija	Štefan, tiskar drž. žel., Podboršt		»	
22.	Škerjanc Albin	18. febr. 1913, Ljubljana	Anton, mesar, Ljubljana		n	
23.	Švent Zvonimir	21. sept. 1911, Ljubljaua	Ferdinand, sprevodnik, Ljubljnna		n	
24.	Urbančič Stanislav	9. nov. 1911, Košane, Italija	Mihael, žel. čuvaj, Vrhnika		n	
> © >35	Ime	Leto in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Ali je delal i^ pit prvič ali drugič		Sklep izpitnega odbora	Opombe
25.	Vojska Karel	29. okt. 1910, Stob	(t t)		I. .	zrel	Redni učenci VIII. b razreda
26.	Wisinger Ladislav	6. maj 1913, Litija	(t) Josip na, vdova okr. zdravnika, Litija			M odklonjen za 3 m.	
27.	Zupan Ivan	27. jul. 1911, Bohinjska Bela	Ivan, gostilničar, Bohinjska Bela				
28.	Žabkar Josip	5. jan. 1910, Mikote	Alojzij, kr. gozdni čuvaj, Mikote			zrel	
b) privatni učenci							
1 L	Hribar Ladislav	29. jul. 1905, Ljubljana	Josip, železničar v p., Ljubljana		111. I.	odklo- njen	~l. In II. delal kot red. učen.
Lil	Kocmur Martin	11. nov. 1901, Ig pri Ljubljani	(f) Marija, posestnica, Trnovlje pri Celju			zrel	»
XV.	Nižji tečajni izpit.
1. Septemberski rok 1930.
Izpit se je izvršil od 3.—11. IX.
Za pismeni izdelek iz slovenščine se je izbrala ta-le naloga: Pri-rodne lepote naše bele Ljubljane (Oris).
Izpit so napravili v a-oddelku: 1. Belcijan Martin; 2. Nahtigal Anton; 3. Pavlič Emil; 4. Rauber Franc; 5. Vuga Ladislav; v b - oddelku: 1. Dolenc Karel; 2. Pivk Dragotin; 3. Viršek Stanislav; 4. Repič \iktor; 5. Valenti Davorin.
Odklonjeni so bili za leto dni v a-oddelku: 1. Bevc Vid; 2. Majhenič Martin; 3. Zajc Anton; 4. Jcrše Boža; 5. Snoj Marija; v b - oddelku pa: 1. Arh Josip; 2. Bernat Dragotin; 3. Cvenkel Pavel; 4. jelene Ivan; 5. Mišvelj Stanislav; 6. Srakar Franc.
2. Junijski rok 1931.
Od učencev, ki so izdelali četrti razred, so bili od izpita oproščeni na osnovi čl. 2. Pravil o nižjem tečajnem izpitu (prav dober uspeli in iz vedenja odlično ali prav dobro) vsi razen teh: v a-oddelku:
1. Abram Miloš; 2. Benedik Božidar; 3. Cunder Josip; 4. Debevec Franc; 5. Kočar Alojzij; 6. Osredkar Marko; 7. Škerbec Franc; 8. Rajšp Ladislava; v b-oddelku: 1. Flajnik Janez; 2. Gros Henrik;
3.	Jakulin Marijan; 4. Kovič Ivan; 5. Marinič Franc; 6. Rupelj Miroslav; 7. Suhadolc Vincenc; 8. Varl Ivan; 9. Kregar Aleksij.
Razen teh so delali v tem roku nižji tečajni izpit v a - oddelku od lani za leto dni odklonjenih učencev: I. Arh Josip; 2. Bernat Dragotin; 3. Srakar Franc; 4. Jerše Boža; 5. Snoj Marija.
Izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Petra Jovanoviča od 6.—15. IX. Iz slovenskega jezika so dobili učenci to-le nalogo: Prirodne lepote naše velike domovine (Pismo dijaku tujega rodu).
Izpita niso naredili: v a-oddelku: 1. Arh Josip (latinski jezik);
2. Debevec Franc (matematika); 3. Srakar Franc (latinski jezik in matematika); v b-oddelku: I. Flajnik janez (matematika); 2. Jakulin Marijan (zemljepis in zgodovina); 3. Marinič Franc (zemljepis in zgodovina, matematika); 4. Suhadolc Vincenc (latinski jezik); 5. Varl Janez (zemljepis in zgodovina); 6. Kregar Aleksij (zemljepis in zgodovina).
Ti so bili odklonjeni za tri mesece.
XVI. Statistika
P							Razred										
	1		II.		lil.		IV.		V.		VI.		VII.		VIII.		‘5* a.
	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	•M M
1.) Število učencev:																	
v začetku šol. leta . .	160	39	91	16	86	9	85	7	35	7	79	10	60	11	44	7	746
vpisanih naknadno . .	2	—	—	—	—	—	1	—	1	—	—	—	—	—	2	—	6
Vseh vpisanih . .	162	39	91	16	86	9	86	7	36	7	79	10	60	11	46	7	752
Od vpisanih je bilo: novincev		146	35	82	16	77	9	80	7	29	4	78	10	57	10	45	7	692
ponavljalcev		16	4	9	—	9	—	6	—	7	3	1	—	3	1	1	—	60
Šolo so zapustili:																	
radi smrti ....																	
„ bolezni ...																	2
„ opustitve šolanja .	1	—	—	—	1	—	1	—	1	2	—	—	—	—	—	—	6
„ odhoda 		1	1	—	—	—	—						—	—	—	—	—	2
„ oddaljitve ....	3	—	—	—	1	—	1	—	—	1	—	—	—	—	—	—	6
. izključenja ....																	
„ drugih vzrokov	1																1
Zavod je torej zapustilo	8	1	—	—	2	—	2	—	1	3	—	—	—	—	—	—	17
Število učencev koncem leta:	154	38	91	16	84	9	84	7	35	4	79	10	60	11	46	7	735
2.) Učcnci po starosti:																	
rojeni leta 1920 . . .	33	10															43
„ 1919 ...	69	20	16	5													110
„ 1918. . .	35	4	39	10	5	1	—	—									94
„ 1917. . .	15	4	24	1	25	6	11	1									87
„ 1916. . .	2	—	10	—	29	2	20	1	8	2							74
„ 1915. . .	—	—	2	—	20	—	24	3	9	2	15	4	—	—	—	—	79
„ 1914 . . . .	—	—	—	—	4	—	21	2	10	—	18	2	11	3	—	—	71
1913. . .	—	—	—	—	1	—	4	—	5	—	20	4	19	6	11	6	76
„ 1912. . . .	—	—	—	—	—	—	3	—	1	—	13	—	19	1	10	1	48
„ 1911. . .	—	—	—	—	—	—	1	—	2	—	10	—	8	—	14	—	35
* 1910 . .	—	—	—	—	—	—	—	—			—	H	—	3	—	9	—	15
, 1909. . . .														1	1	—	2
„ 1908. ■ . .																	
* 1907. . . .																	
„ 1906 • • • ■															1	-	1
Skupaj	154	38	91	16	84	9	84	7	35	4	79	10	60	11	46	7	735
3.) Učenci po narodnosti: Jugoslovani		154	38	91	16	83	9	83	7	35	4	78	10	60	11	45	7	731
Čehoslovaki		—	—	—	—	1	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1	—	2
Nemci		—	—	—	—	—	—	1	—	—	—	1	—	—	—	—	—	2
J.) Učenci po veri:																	
rim. kat		153	36	Dl	16	84	9	84	7	35	4	79	10	60	11	46	7	732
pravoslavne		—	2	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—		—	—	2
evangelijske																		1
učencev.
							Razred										
	I		11.		lil.		IV.			/.	VI.		VII.		Vlil.		—a OZ O,
	m.	ž.	m.	ž.	m.	|ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	rn
5.) Starši učencev: uradniki I drž,, banov., obč. služiteljil „ „ ,, služitelji v privatni službi . ( a) posestniki . . kmetje | b) najemniki . . 1 c) dninarji . . industrijci [ a) podjetniki . . in b) urad. in delov, obrtniki (c) delavci . . . I a) samostoj. trgovci trgovci | b) nadzor, in potniki l c) trg. pomočniki svobodni ( iz.vršev- P°hklica p”““ IgiS“ upokojenci 		31 17 3 35 20 10 13 7 3 2 1 1 3 8	18 7 1 2 2 1 2 1 4	27 3 13 13 1 8 7 1 1 4 4 1 8	7 1 2 1 1 2 2	19 2 2 24 9 4 3 G 1 1 2 11	5 1 1 1	18 8 3 20 11 6 1 7 2 1 7	2 2 1 1 1	16 1 5 1 3 1 G 1 1	3 1	15 12 20 6 1 2 4 1 6 1 11	5 1 2 1 1	17 9 4 8 1 1 6 3 3 1 1 1 1 4	3 2 2 1 2 1	12 8 1 8 5 1 1 2 4 4	6 1	204 71 14 137 1 2 79 25 35 42 10 3 29 10 9 64
Skupaj .	154	38	91	IG	84	9	84	7	35	4	79	10	60	11	46	7	735
6.) Starši učencev stanujejo: v Ljubljani		60	33	33	12	29	8	26	3	15	2	37	10	29	10	17	5	329
v drugih kraj. Drav. ban.	88	3	53	3	49	1	53	4	16	2	40	—	27	1	27	2	369
v Savski banovini . . .	1	—	4	—	5	—	1			—			1			1			—	—	13
v Zetski banovini. . .	1	—	—	—	—	—	—			—					—			—	—	—	1
v Vardarski banovini .					1												1
v Donavski banovini .	—	1															1
v neslovanskih državah	4	1	1	1	—	—	4	—	4	—	1	—	3	—	2	—	21
Skupaj . .	154	38	91	16	84	9	84	7	35	4	79	10	60	11	46	7	735
7.) Učenci po uspehu:																	
odlični		17	10	7	5	3	1	7			2			3	1	2	3	6	2	69
prav dobri		32	12	25	G	19	1	39	4	13	3	27	4	11	4	26	4	230
dobri 		43	8	24	3	32	7	16	1	10	1	31	4	23	3	11	1	218
Izdelali so . .	92	30	50	14	54	9	62	5	25	4	61	9	36	10	43	7	517
Niso izdelali		13			7	1	5	_	5		1		3		4				39
izgube pravico do šolanja po § 53 . . . .		_	2	_													2
popravni izpit imajo	49	8	26	—	24	—	14	2	9	—	15	1	20	1	3	—	172
razredni izpit imajo . .					—	1	1	—	3	—	—	—	—	—	—	—	—	—	5
XVII.	Imeni k učencev v šol. 1. 1930/31.
A.	Redni učenci.
I.	a razred.
Ra/rodni starešinu: Gnjezda Franc, profesor,
a)	Izdelali so:
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Arko Vojslav i/, Ribnice (odi.). Černeha Ivan iz Trsta, Italija.
Goreč Dimitrij i/, Ljubljane (odi.). Gosar Puvel i/, Ljubljane (odi.) Grafenauer Radogost iz Ljubljane. Konvalinka Vojan iz Dol Toplic (odi.). Lampič Franc s Črnuč pri Ljubljani (odi.).
Liclitenegger 1‘ranč iz Ljubljane. Osana Josip iz Ljubljane.
Rössmaim Matko iz Vevč pri Ljubljani.
Rueh Dušan iz Ljubljane (odi.). Smole Sergej iz Ljubljane.
Šanda Borut iz Ljubljane.
Antičevic Marija iz Trsta, Italija. Babič Helena iz Starega trga ob Kolpi, Savska banovina (odi.). Cvalite Simona iz Ljubljane (odi.). Dovjak Anica iz Ljubljane.
Duhovnik Angela iz Medvod.
Kalan Vekoslava iz Ljubljane. Keblušek Štefanija iz Celovca, Avstrija (odi.).
Knez Milena iz Celja (odi.).
24,
25,
26,
28,
29
30.
51,
52. 55.
54.
55.
56.
57.
58. 58. 40.
41
42.
45.
Kranjc Marija iz Ljubljane.
Kranjc Olilija i/. Ljubljane.
Krištof Verena iz Ljubljane. Liclitenegger Marija iz Ljubljane. Marinček Marija iz Cerkelj ob Krki (odi.) .
Mazovec Marija iz Ljubljane (odi.). Ozimic Metka iz Ljubljane (odi.). Pintar Marjanca iz Cerknice.
Pregelj Bazilija iz Kranja (odi.).
Rani Marjanca iz Ljubljane.
Rogač Anica iz Ljubljane.
Rojina Marija iz Ljubljane.
Rus Milena z Bleda (odi.)
Schweiger Marija iz Seničice pri Medvodah.
Snoj Ivanka iz Ljubljane.
Stojkovič Marija iz Ljubljane (odi.). Šuštaršič Angela iz Ljubljane.
Tavčar Ljerka iz Središča.
Ujčič Marija iz Žminja pri Pazinu, Italija.
Vrhovec Nada iz Spodnje šiške.
Zupan Veronika iz Ljubljane. Zupančič Silva iz Ljubljane.
I>) Popravni izpit imajo:
1. Končar Darko iz Pliberka, Avstrija
(iz francoskega in latinskega jezika).
2. Vogrič Stanislav iz Ljubljane (iz la-
tinskega jezika).
5. Benčina Vladimira iz Trsta, Italija (iz francoskega in latinskega jezika).
4. Cimerman Stanislava iz Most pri
Ljubljani (iz francoskega jezika).
5. Gril Ljudmila iz Ljubljane (iz fran-
coskega in latinskega jezika).
6.	Jakulin Zdenka iz Ljubljana (iz francoskega jezika).
7	Logar Veronika iz Most pri Ljubljani (iz francoskega 111 latinskega jezika).
8. Omoran Vera iz Mramoraka pri
Vršen, Donavska banovina (iz francoskega jezika).
9. Tomšič Romana iz Vidma pri Krškem
(iz francoskega in latinskega jezika).
10. Trtnik Danica iz Most pri Ljubljani
(iz francoskega jezika).
I.	b razred.
Razredni starešina: dr. Kozak Ferdo, suplent.
a)	Izdelali so:
1. Baloh Anton z Bleda.
2. Brenk Jožef iz Dravelj pri Ljubljani
(odi.).
5.	Cvirn Ignac z Jezerskega pri Kranju.
4. Danko Albin iz Rajhenburga.
5. Demšar Ladislav iz Rudna pri Kranju.
' Debeli tisk pomenja prav dober, pripomba (odi.) odličen uspeh. 2 Kraji, pri katerih ni opombe, leže v Dravski banovini.
6. Globočnik Martin iz Poženika pri
Kranju.
7. Jakop Franc iz Zbilj pri Ljubljani.
8. Janžek Ignac iz Zg. Sečove pri Šmarju.
9. Jevnikar Anton z Vrhovega pri Ljub-
ljani.
10.	Kahne	Jože	iz	Trbovelj.
11.	Kalan	Peter	iz	Pevna pri Kranju.
12. Končan Leopold iz Polhovega Gradca.
13. Kopač Ivan od Sv. Jakoba ob Savi pri
Lj ubljani.
1+ Kotnik Alojzij iz Starenove vasi pri Ljutomeru (odi.).
15. Lenarčič Dragotin iz Nove vasi pri
Logatcu (odi.).
16. Mahnič Mirko iz Bohinjski Bistrice.
17. Mejač Franc iz Zaloga pri Ljubljani.
18. Mesarko Pavel s Čateške gore pri
Litiji.
19.	Mihelčič Franc	z Brega pri	Celju.
20.	Mrvar	fvan	iz	Žužemberka	(odi.).
21. Naveršnik Jožef iz Gornjega Doliča
pri Slovenjem Gradcu.
b)	Popravni
1 Černe Ivan iz Lok pri Trbovljah (iz francoskega jezika in matematike).
2. Frece Albin iz Ljubljane (iz latin-
skega jezika in zemljepisa).
3. Horjak Adalbert iz Ljubljane (iz
francoskega in latinskega jezika).
4. Jerše Karel iz Trsta, Italija (iz latin-
skega jezika).
5. Kolar Andrej iz Lesičnega pri Šmarju
(iz srbohrvatskega in francoskega jezika).
6. Kos Janez iz Stare vasi pri Krškem
(iz latinskega jezika).
7. Kozole Rudolf iz Stolovnika pri Bre-
žicah (iz francoskega jezika).
8. Maček? Leopold iz Spodnje Zadobrove
pri Ljubljani (iz francoskega jezika).
9. Perčič Jože iz Straže pri Šmarju (iz
matematike).
10.	Raunig Albert iz Dobrave pri Mariboru (iz francoskega in latinskega jezika).
22. Pavček Peter iz Podgore pri Novem
mestu.
23. Pavčnik Leopold iz Kveleetha, Ame-
rika (odi.).
24. Pust Jože iz Dolenje vasi pri Kočevju.
25. Sadravec Ciril s Huma pri Ptuju.
26. Seher Anton iz Borovelj, Avstrija.
27. Slovša Alojz z Vrzdenca pri Ljub-
ljani.
28. Suhadolc Anton iz Gaberja pri Ljub-
ljani.
29. Šimenc Anton iz Zgornjega Brnika pri
Kranju (odi.).
30. štenta Anton iz Žerovnice pri Lo-
gatcu (odi.).
31. Šušteršič Franc iz Žerovnice pri Lo-
gatcu (odi.).
32. Zajec Zvonimir iz Doline pri Novem
mestu.
33. Zupančič Pavel z Iga pri Ljubljani.
(odi.).
34. Žabkar Ivan iz Mikot pri Krškem.
izpit imajo:
11. Remec Bogomir iz Zgornje šiške pri
Ljubljani (iz latinskega jezika).
12. Ritlop Štefan iz Chicaga, Amerika (iz
latinskega jeziku).
13. Tiringer Anton s Šmurjetne gore pri
Kranju (iz matematike).
14. Vavpetič Alojzij iz Šmarce pri Kam-
niku (iz latinskega jezika).
15. Vilčnik Janez iz Muretincev pri Ptuju
(iz francoskega in latinskega jezika).
16. Zalokar Boris iz Ilirske Bistrice, Ita-
lija (iz francoskega in latinskega jezika).
17. Zorman Stanko iz Gornje Planine pri
Logatcu (iz latinskega jezika).
18. Žakelj Vinko od št. Jošta pri Vrhniki
(iz zemljepisa in matematike).
19. Žemlja Valentin s Sela pri Radovljici
(iz francoskega in latinskega jezika).
20. Žgajnar Anton iz Ljubljane (iz latin-
skega jezika).
I.	c razred.
Razredni starešina: Tomec Frnest, profesor.
n) Izdelali so:
Benko Dušan z Zidanega mosta.	9.
Cerjak Ivan iz Zagreba, Savska ba-	10.
novina.	11.
Dubrovic Fran iz Vodniata.	12.
Gačnik Franc iz Opalkovega.
Gomezel Mirko iz št. Vida nad Ljub-	13.
ljano.	14.
Javornik Bogomir z Boštanjskega	15.
gradu.	16.
Jermol Adolf iz Ljubljane.	17.
Kocjan Anton z Butoraja, Savska ba-	18.
novina.	19.
iz Most.
Jesenic.
Ilardeka pri Ptuju, iz Dortmunda, Nem-
Kocmur Alojzij Kovač Dušan z Polak Bojan iz Poljšak Rudolf
čija.
Potočnik Mihael iz Ljubljane.
Poženel Marijan s Sela pri Ljubljani Rasperger Stanko iz Ljubljane. Ronner Svojmir z Glinec pri Ljubljani Sellak Bogomir iz Ljubljane.
Stopar Dragomir iz Ljubljane.
Škulj Alojzij z Griča.
20. Tomažič Alfred iz Domžal.
21. Tori Savo iz Trbovelj.
b)	Popravni
1. Batagelj Slaviinir iz Strnišča pri
Ptuju (lz francoskega in latinskega jezika).
2. Cotman Janko iz Most (iz francoskega
in latinskega jezika).
3. Jeločnik Albert iz Ljubljane (iz fran-
coskega in latinskega jezika).
4. Kavka Karel iz Domžal (iz franco-
skega in latinskega jezika).
5. Komar Marijan iz Kranja (iz franco-
skega jezika).
6. Levičar Jožko iz Ljubljane (iz fran-
coskega jezika in matematike).
7. Masič Ciril iz Zaloga (iz francoskega
jezika).
22. Zaviršek Franc z Zgornje Slivnice.
23. Zupan Ciril iz Ljubljane.
izpit iinajo:
8. Medič Albert iz Ljubljane (iz srbo-
hrvatskega in francoskega jezika).
9. Paljevec Cvetko s Sela pri Ljubljani
(iz matematike).
10. Pavlič Drago iz Ljubljane (iz mate-
matike).
11. Rozman Jožef z Ježice (iz francoske-
ga jeziku).
12. Štucin Julijan iz Ljubljane (iz fran-
coskega jezika).
13. Tiran Jože iz Ljubljane (iz franco-
skega jezika).
14. Vovk Božidar iz Škofje Loke (iz ma-
tematike).
(5. Windl Vaclav iz Ljubljane (iz matematike).
c)	Izdelali niso:
1. Dreo Anton iz Mozirja.	3. šeme Srečko iz Guardiella-Tiinigna-
2. Ravnikar Karel iz Oderza, Italija.	no.	Italija.
4. Tomšič Leopold iz Trsta, Italija.
5. Topolšek Franc iz Rov pri Litiji.
I.	d razred.
Razredni starešina: Prebil Andrej, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Bačnik Ivan iz Glinice pri št. Vidu.
2. Bokal Franc iz Štopanje vasi.
3. Božič Jernej iz Pliberka, Avstrija.
4. Debevec Peter iz Ljubljane.
5. Hladnik Bogdan iz Zagorja ob Savi.
6. Jeločnik Nikolaj iz Ljubljane.
7. Jesse Stanislav iz Ljubljane.
8. Kompare Franc z Brezja pri Krtini.
9. Koritnik Ivan s Prevoj.
10. Kralj Janez iz Srednjih Jarš.
11. Kristan Vinko iz Verja pri Smledniku.
12. Novak Stanislav iz škofje Loke.
b)	Popravni
1. Finžgar Borut iz Ljubljane (iz fran-
coskega jezika).
2. Goršič Stanislav iz Ljubljane (iz
francoskega jezika).
3. Jezeršek Ivan iz Ljubljane (iz sloven-
skega in francoskega jezika).
4. Karpe Karel iz Ljubljane (iz franco-
skega jezika).
5. Kotnik Heribert iz Leobna, Avstrija
(iz slovenskega in francoskega jezika).
6. Kunaver Ivan iz Savelj pri Ježici (iz
francoskega jezika).
7. Oblak Marijan iz Ljubljane (iz fran-
coskega jezika in matematike).
13. Pavlič Jožef iz Lok v Sp. Tuhinju.
14. Pelc Marijan iz Ljubljane.
15. Petrič Franc iz Starc vasi pri Vidmu
(odi.).
16. Puhar Jožef z Dolskega.
17. Rogi Dušan iz Prage, Čelioslovaška.
18. Šmon Ivan iz Zagorja ob Savi.
19. Štrubelj Franc iz Rudnika (odi.).
20. Uršič Marijan z Glinec pri Viču.
21. Weilgonv Marijan iz Ljubljane.
22. Zajc Alojzij iz Žigmanc.
izpit iinajo:
8. Pavlič Pavel iz Ljubljane (iz franco-
skega jezika).
9. Rojc Ostrivoj iz Ljubljane (iz slo-
venskega jezika).
10. Steklasa Josip iz Domžal (iz sloven-
skega jezika).
11. Valenčič Stanislav iz Šmartnega pod
Šmarno goro (iz francoskega jezika).
12. žorž Miroslav iz Famelj pri Vrem-
skem Britofu, Italija (iz francoskega jezika).
c)	Izdelali niso:
1. Bizilj Albin iz Ljubljane.
2. llodoscsek Koloman iz Celovca, Av-
strija.
3. Mejač Ivan iz Zg. Kašlja.
4. Novak Karel iz Ljubljane.
5. Poglajen Radko iz Ljubljane.
6. Šenčur Marijan iz Logatca.
7. štefe Matevž iz Ljubljane;
8. Zupančič Anton iz Ljubljane.
II.	a razred.
Razredni starešina: Zalaznik Albin, profesor, a) Izdelali so:
1. Anžič Stanislav iz Podgorja.
2. Bahovec Marija iz Ljubljane.
3. Banjai Marija iz Medvod (odi.).
4. Čermelj Samo iz Trsta, Italija.
5. Derganc Martina iz Ljubljane.
6. Duller Marija iz Ljubljane.
7. Erjavec Silvester iz Radovljice.
8. Ferjančič Avgusta iz Kranjske gore.
9. Grčar Bojan iz Starega trga.
10. Grum Franc iz Zg. šiške.
11. Hočevar Marica iz Ljubljane (odi.).
12. Hribar Ksenija iz Ljubljane.
13. Jazbec Frida iz Most pri Ljubljani
(odi.).
14. Jenko Miloš iz Št. Vida pri Stični.
15. Južnič Gojmir iz Novega mesta (odi.).
16. Kalan Marija iz Ljubljane.
17. Kalin Angel iz Ljubljane.
18. Lavrenčič Ladislav iz Ljubljane.
19. Lavrič Ciril iz Žabnice (odi.).
"8. Žugel Anton
1») Popravni
1. Albreht Boris iz Dol pri Borovljah,
Avstrija (iz latinskega jezika).
2. Čerin Mihael z Ježice (iz matematike).
3. Drolc Karel iz Zagorja ob Savi (iz
francoskega in latinskega jezika).
4. Jarc Drago iz Ljubljane (iz franco-
skega jezika).
5. Kocmur Sebastijan iz Most pri Ljub-
ljani (iz francoskega jezika).
6. Košak Josip iz Toplic pri Novem mestu (iz latinskega jezika).
20. Makek Vincenc iz Zg. Kašlja.
21. Matko Stanislava i/. Ljubljane.
22. Pengov Anton iz Ljubljane.
23. Petrič Danijel i/, Ljubljane.
24. Pirc Ivan iz Kolcanja, l)rinska bano-
vina.
25. Robida Jana iz Ljubljane.
26. Rozman Dušan iz Ljubljane.
27. Rueh Marija iz Ljubljane (odi.).
28. Stiglič Nada iz Varaždina, Savska ba-
novina (odi.).
29. Stopar Božena iz Ljubljane.
30. šnleliar Franc iz Ljubljane.
31. Štrekelj Oskar iz Ljubljane.
32. Štritof Peter iz Ljubljane.
33. Trkov Alojzij iz Zadvora.
34. Unk Jožef iz Zg. šiške.
35. Verovšek Anton iz Ljubljane.
36. Vrečar Franc iz Ljubljane.
37. Watzke Jurij iz Ljubljane, iz Stepanje vasi.
izpit imajo:
7. Logar Janez iz Most pri Ljubljani (iz
matematike).
8. Mlinar Marijan iz Ljubljane (iz fran-
coskega in latinskega jezika).
9. Pirš Mirko iz Ljubljane (iz franco-
skega jezika).
10. Rode Dominik od Device Marije v
Polju (iz latinskega jezika).
11. šnštar Mihael iz Zg. šiške (iz francoskega in latinskega jezika).
c)	Izdelali niso:
I.	Martelak Rudolf iz škofje Loke.	2.	Setničar Josip iz Ljubljane.
3.	Knafelj Marija iz Ljubljane.
č) Neocenjena je ostala:
Račič Nevenka iz Križevcev, Savska banovina.
II.	h razred.
Razredni starešina: Sivec Ivan, profesor, a) Izdelali so:
1. Artnak Friderik iz Vrhovdola.
2. Bambič Franc iz Vareša, Drinska ba-
novina.
3. Bauer Drago s Fare.
4. Benko Vladimir iz Krškega.
5. Brumec Josip iz Zagreba, Savska ba-
novina.
6. Ceglar Ludovik iz Metlike, Savska
banovina (odi.).
7. Grčar Alojzij iz Dragomelj.
8. Croin Pavel s Stare Vrhnike.
9. Kambič Bogomir iz Kloštra, Savska
banovina.
10. Kancilja Mihael iz Suhadol.
11. Kerč Anton iz Gradca, Avstrija.
12. Kerničar Peter z Zg. Bele.
13. Kocjan Stanislav iz Dolenje vasi, Sav-
ska banovina.
U. Kolar Anton iz Podboča (odi.).
15. Kovač Anton s Pake.
16. Kuželički Einil iz Petrine.
17. Lampič Stanislav s Črnuč.
18. Lampret Stanislav iz Stične.
19. List Franc iz Vodrancev.
20. Orehek Tomaž z Brda.
21. Ostronič Janez z Vinice, Savska ba-
novina.
22.	Pavlič Ivan iz Ljubljane.
25. Per Franc iz Podbrda, Italija.
24. Pezdir Alojzij iz Vnanjih goric.
25. Rupnik Anton iz Mlač (odi.).
2(>. Savšek Franc z Brezovske gore.
2". Slivnik Herbert iz Gradca, Avstrija.
28. Topolovec Miran iz Ljubljane.
29. Verbajs Marijan iz Ljubljane.
30. Zore Leopold iz Kranjske gore.
51. Zorman Viktor iz Velesovega (odi.).
52. Zwitter Janko iz št. Jakoba v Rožu,
Avstrija (odi.).
I>) Popravni izpit imajo:
().
Bokal Anton iz Sp. Hrušice (iz zgodovine).
Gorjan Stanislav iz Ljubljane (iz zgodovine).
Horvat Valentin iz Kamnika (iz srbo-hrvatskega in francoskega jezika).
Jakopič Karel z Ježice (iz Francoskega jezika in matematike).
Karlin Stanislav i/ Suhe (iz latinskega jezika).
Kepic Roman iz Ljubljane (iz francoskega jezika in matematike).
kerč Boris iz Ljubljane (iz francoskega jezika).
iz Mengša (iz mate-
komparc Ciril iiuit ike).
Mazovec Pavel i/. Ljubljane (iz francoskega jezika in matematike). Podobnikar Ivan z Brezja (iz matematike).
Puhar Ivo iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
12. Pust Bogomil iz Lok (iz matematike). Rebselj Adolf iz Dob (iz latinskega jezika in zgodovine).
Ser jak Jožef s Trate (iz matematike). Teran Karel iz Ljubljane (iz zemljepisa).
9.
10.
II
15.
14.
15.
c)	Izdelali niso:
llercigonja Milan iz Ljubljane. Kokalj Vincenc iz Srednjih Jarš. Logar Stanislav i/ Vrbovca, Italija. Nabernik Anton iz Ljubljane.
5. Popit Vinko z Viča.
6. Pucihar Anton iz Ljubljane.
7. Trobevšek Milan z Vrhpolja pri Kam-
nik u.
9. 10. 1 I. 12.
13.
14.
15. 1(>.
III.	a razred.
Razredni starešina: dr. Ruoel Mirko, pro It" > n) Izdelali so:
Ahčan Rudolf iz Zagorja.
Avguštin Jožef iz Gorenje vasi. Derganc Viktor iz Ljubljane. Dobnikar Vinko z Ježice.
Dražil Lmerik iz Ljubljane.
Duhovnik Alojzij iz Medvod.
Duša k Franc iz Šmartnega pri Litiji. Gnjezda, Olga iz Radgone, Avstrija (odi.).
Grafenauer Vlasta iz Ljubljane. Jerina Mihael iz Žihpolj», Avstrija. Klopčič Karolina iz Ljubljane.
Komar Bojana iz Ljubljane.
Kozak Nikolaj iz Ljubljane.
Krištof Franc iz Ljubljane.
Kunaver Rajmund iz Stožic.
Kunc Drago iz Novega mesta.
Lenart Franc iz Ljubljane.
18.
19.
20.
21.
22.
25.
24.
25. 2(>.
28.
29.
30. 51.
Ložar Julija iz Ljubljane.
Mikolič Edvard iz Sodražice. Morbacher Viljem iz Sarajeva, Urinska banovina.
Novak Franc z Vrhpolja pri Kamniku. Ozimic Marija iz Ljubljane.
Pegan Nives iz Ljubljano.
Pipan Anion iz Vižmarij.
Poglajen Franc iz Litije.
Robida Valentin iz Št. Vida nad Ljubljano.
šmon Simon iz Nadgorice.
Turk Hermina iz Ljubljane.
Vavpetič Feliks iz Sutne.
Verbič Ivan iz Ljubljane.
Vider Marija iz Tržiča.
Zupančič Albin iz Ljubljane.
b)
1.	češnovar- Marijan iz Ljubljani tinskega jezika in fizike).
Popravni izpit imajo
(iz la-
2. Debevc Stanislav iz Ljubljane (iz matematike).
3. Istinič Albin z Vrhnike (iz latinskega
in grškega jezika).
4. Jermrin Janez z Brda pri Domžalah
(iz slovenskega in nemškega jezika).
5. Luschützky Dušan iz Ljubljane (iz
matematike).
6. Remškar Ivan z Brezovice (iz sloven-
skega jezika).
7. Hode Leopold s Stare Vrhnike (iz slo-
venskega jezika in matematike).
8. Sever Marijan iz Novega mesta (iz slo-
venskega in srbohrvatskega jezika).
9. Tomec Viktor iz Gradca, Avstrija (iz
matematike).
10. Traven Ciril iz Ljubljane (iz sloven-
skega jezika).
c)	Izdelal ni:
Frank Anton iz Vnanjih goric.
III.	b razred.
Razredni starešina: Žitnik Alojzij, profesor.
a)	Izdelali so:
1. Bajuk Stanko iz Drašičev, Savska ba-
novina.	<
2. Bernik Pavel iz Puštala.
3. Bombek Jožef iz Gorišnice (odi.).
4. Cizerle Herman iz Ljubljane.
5. čerček Marijan iz Ljubljane.
6. Černe Franc iz Kranjske gore.
7. Dovč Valentin z Ježice.
8. Ivanc Stanislav iz Srobotnika.
9. Jan Ivan iz Škal.
10. Klauž Leopold iz Frama.
11. Klemenčič Franc iz Dola.
12. Koman Ljubomir s Čresa, Italija.
13. Kos Vladimir iz Vidma ob Savi.
14. Kozjek Franc iz Zbilj.
15. Kranjec Franc iz Repenj.
16. Ljubič Mirko iz Dragomera.
17.
18.
19.
20. 21.
>2
2\
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Makovec Viktor iz Krašč.
Mally Miran iz Ljubljane.
Ocepek Maks z Dobrave pri Kamniku.
Perhavc Leon iz Ljubljane.
Platovšek Viljem iz Ljubnega (odi.). Plešec Vladimir iz Sore.
Praprotnik Alojzij iz Domžal.
Remse Bogdan iz Prihove (odi.).
Selič Josip z Večjega brda.
Sojer Franc iz Kozarij.
Starc Franc iz Stop.
Šeme Branislav od Sv. Ivana pri Trstu, Italija.
Trda n Anton iz Zadolja.
Vrtnik Ivan iz Litije.
žužek Anton iz Divače, Italija.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Capuder Alojzij iz Lukovice (iz slo-
venskega in srbohrvatskega jezika).
2. Cerar Ivan iz Ljubljane (iz latinskega
jezika).
3. Dolinšek Ivan iz Verina v Istri, Italija
(iz slovenskega jezika).
4. Eržen Avguštin iz Krope (iz sloven-
skega in srbohrvatskega jezika).
5. Fajdiga Alojz z Glinec pri Ljub-
ljani (iz nemškega in latinskega jezika).
6. Frandolič Vladimir iz Gorice, Italija
(iz slovenskega jezika in fizike).
7. Gabrenja Slavko iz Zavodne pri Celju
(iz matematike).
8	Klemenčič Edvard iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
10.
11
9.	Ogrinec Jožef z Zlatega repa (iz slovenskega jezika).
Podboršek Viljem iz Monakovega, Nemčija (iz latinskega in grškega jezika).
Poženel Pavel iz Beljaka, Avstrija (iz srbohrvatskega in latinskega jezika).
12. SimoniŠek Rudolf iz Gradca, Avstrija
(iz latinskega jezika in matematike).
13. Vernik Jožef iz Dobrove pri Ormožu
(iz slovenskega in latinskega jezika).
14. Žele Josii) od Sv. Petra na Krasu, Ita-
lija (iz slovenskega in latinskega jezika).
c)	Izdelali niso:
1. Debevec Alojzij iz Novega Vodmata.
2. Pečnik Anton iz Most.
3. Pogačnik Vladimir iz Ljubljane.
4. Vodišek Frane iz Retja pri 'Trbovljah.
č) Neocenjen je ostal: Rakovec Karel iz Ljubljane.
Ku/.redni starešinu: Lovše Anion, profesor, n) Izdelali so:
1. Abram Miloš i/ Novega mesta.
2. Benedik Božidar iz Št. Vida nad Ljub-
ljano.
3. Cunder Jožef iz Stožic.
4. Debevec Franc z Laz pri Borovnici.
5. Dolenec Franc iz Horjula.
6. Glaesener Jurij iz Medije.
7. Gogala Evgen iz Ljubljane.
S.	Gregorač Ignacij z Reke (Italija).
‘J. Grum Leopold iz Sp. Kašlja.
10. Halik Anton iz Glamoča, Vrbaska ba-
novina (odi.).
11. Južnič Marijan iz Novega mesta (odi.).
12. Kočar Alojzij iz Zaloga pri Komendi.
13. Kranjec Ignacij iz Velike Poljane.
14. Kristan Ivan iz Ljubljane.
15. Križaj Peter i/. Most.
16. Lajovic Vid iz št. Vida pri Lukovici.
17. Logar Valentin iz Horjula.
18. Marinček Anton i/. Ljubljane.
19. Osredkar Marko iz Ljubljane.
20. Pavlovčič Roman iz št. Lenarta pri
Laškem (odi.).
21. Pečar Albin iz Nadgorice.
22. Planinšek Gvidon iz Trbovelj.
23. Pliberšek Franc z Glinec.
24. Prelog Franc z Vrhnike.
25. Schweiger Willfried iz Ljubljane.
2(>. Sojer Vladimir iz Podbukovja.
27. Šerko Franc iz Novega mesta.
28. Škerbec Franc iz Starega trga.
29. Trdin Mihael iz Zgornjih Lok pri Kam-
niku.
30. Vodopivec Ivan iz Rožne doline (odi.).
31. Volbank Karel iz Seruvalle, Italija.
32. Zarnik Nikolaj v/. Ljubljane.
33. Čermelj Vlasta iz Trsta, Italija.
34. Jež Ivanka iz Dobračeva.
33.	Pavlovčič Otilija	iz	Retij.
36.	Rajšp Ladislava	iz	Gorice,	Italija.
37.	Zavodnik Marija	z	Glinec	pri Ljub-
ljani.
h) Popravni izpit imajo:
1. Pavlovčič Milan z Brezovice (iz mate-	3. Benič Mavra iz Ljubljane (iz srbo-
matike).	hrvatskega jezika in kemije).
2. Rotar Ivo iz Litije (iz matematike).	4. Bergant Silva iz Ljubljane (iz srbo-
hrvatskega jezika in matematike).
c)	Neocenjen je ostal:
Kalan Jožef iz Puštala.
IV.	h razred.
Razredni starešina: Detela Leon, suplent. n) Izdelali so:
1. Drolc Adoll iz Zagorja pri Litiji.
2. Flajnik Janez iz Hrasta pri Črnomlju,
Savska banovina.
3. Gašperšič Frančišek iz Pekla pri Treb-
njem.
4. Germovnik Frančišek iz Vodic (odi.).
5. Grafenauer Bogoslav iz Ljubljane.
6. Gros Henrik iz Krke pri Litiji.
7. Hlad Janez iz Dupelj pri Vipavi, Ita-
lija.
8. Hočevar Anton iz Mokronoga (odi.).
9. Ivanuša Pavel iz Mozirja.
10. Jakulin Marijan iz Ljubljane.
11. Kovič Ivan iz Postojne.
12. Kregar Aleksi j iz Ljubljane.
13. Križaj Janez iz Zagorja.
14. Lemut Janez z Vrhpolja pri Vipavi,
Italija.
15. Marinič Franc iz Zagorice pri Bledu.
30.	Žakelj Vladimir iz
16. Miklič Ciril iz Št. Lovrenca pri No-
vem mestu (odi.).
17. Modcc Jožef s Fare pri Logatcu.
18. Novina Karel iz Kandije pri Novem
mestu.
19. Novšak Franc iz Ljubljane.
20. Perko Anton z Ježice pri Ljubljani.
21. Pucelj Janez iz Žlebiča pri Ribnici.
22. Rupel j Miroslav iz Ljubljane.
23. Soklič Anton s Sela pri Bledu (odi.).
24. Stare Viktor iz Boli. Češnjice.
25. Suhadolc Vincenc iz Šujice pri Do-
brovi.
26. štular Franc iz Vavte vasi pri Novem
mestu.
27. Turk Radovan iz Mihelja pri Gorici,
Italija.
28. Varl Janez iz Tržiča.
29. Žakel j Ciril iz Stare vasi pri Logatcu.
tare vasi pri Logatcu.
b) Popravni izpit imajo:
1. Aieli Albert iz Starega trga pri Slove- (>.
njem Gradcu (iz latinskega jezika).
2.	Furlan Vincencij	iz	Zagona pri	Po-	7.
stojni, Italija (iz latinskega jezika).
*3.	Glavnik Marijan	iz	Ljubljane	(iz	K.
srbohrvatskega	in	latinskega	jezika).	<).
4. Gruber Štefan iz Ljubljane (iz Srl>o-
hrvatskega jezika).
5. Hribar Frančišek z Glinec pri Ljub
Ijani (iz grškega jezika in zgodo vine).
12. Walla	Viljem iz Ljubljane
10.
11.
Hrovatin Ivan iz Borovnice (iz nemškega jezika).
Kovič Jožef iz Kresnic pri Litiji (iz zgodovine).
Kranjc Leopold i/ Sterkrade, Nemčija (iz srbohrvatskega jezika).
Lenarčič Stanislav iz Nove vasi pri Rakeku (iz nemškega jezika).
Mejač Jožef iz Zaloga pri Ljubljani (iz nemškega jezika).
Vrhunec Zdravko iz Vodmata pri Ljubljani (iz zgodovine).
(iz latinskega jezika).
c)	Izdelali	niso:
1. Curk	Viljem	iz	Zadra,	Italija.	5.	Kalin	Marijan	iz	Ljubljane.
2. Hribar	Vladislav	iz	Ljubljane.	4.	Pečan	Bogomil	iz	Ljubljane.
5. Tabor	Martin	iz	Ljubljane.
č) Neocenjena sta ostala:
J. Blaj Anton iz Gradca, Avstrija.
2. Čampa Janez iz Nemške vasi pri Logatcu.
• V. razred.
Razredni starešina: Sovre Anton, profesor, a) Izdelali so:
1. Bohinc Stanko /. Dolenje Dobravc.
2.^ Bratina Vojmir iz Šturij, Italija.
3* Cerar Matevž s Hudega pri Kamniku.
4. Dobnikar Franc iz Linza, Avstrija.
3. Dolenc Alojzij iz Divače. Italija (odi.).
(). Dolinar Rudolf iz Lučin.
7. Eiletz Rafael iz Mokronoga.
8. Gogala Jožef iz Ljubljane.
9. Grden Avguštin iz Št. Vida pri Stični. 10. Lampič Izidor iz Ljubljani'.
It. Lavrih Ivan i/ št. Vida pri Stični.
12. Moljk Anton z Vrhnike.
15. Nahtigal Anton iz Gradca, Avstrija.
14. Pavlič Fmil iz Trnovega.
15. Pavlič Peter z Jesenic (odi.).
29. Verbič Breda
K). Pogačnik Anton iz Kamnika.
17. Rihar Jožef iz Gaberja pri Dobrovi.
18. Rojc Alojzij iz Zgor. šiške.
19. Salmič Anton z Dolge Rake.
20. Sluga Alojzij iz Podgorja.
21. Slopar-Babšek Marijan iz Ljubljane.
22. Valenti Davorin iz Ilirske Bistrice,
Italija.
25. Vuga Svetozar i/. Tista, Italija.
24. Žerjal Anton iz Rojana, Italija.
25. Župančič Andrej iz Ljubljane.
26. Bole Marija iz Ale (Italija).
27. Derganc Zofija iz Ljubljane.
28. Srebrnič Gabrijela iz Ravnice, Ita-
lija. i/ Ljubljane.
h) Popravni izpit imajo:
1. Belcijan Martin iz Male vasi (iz ma-
tematike).
2. Golorej Jožef iz Voklega pri Kranju
(iz nemškega in latinskega jezika). 5. Koch Danilo iz Prvačine v Italiji (iz latinskega in grškega jezika).
4. Kremžar Marijan iz Gradca, Avstrija (iz nemškega jezika).
5. Lenussi Viljem z Viča (iz latinskega in grškega jezika).
6. Pajnič Jožef iz Ljubljane (iz latin-
skega jeziku in matematike).
7. Pivk Karel iz Ljubljane (i/, nemškega
jezika in matematike).
8. Potočnik Pavel iz Železnikov (iz zgodovine iu matematike).
9. štrancar Anton iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
c) Izdelal ni:
Dolenc Karel iz Ljubljane.
Razredni starešina: Krek Julij, profesor.
n) Izdelali so:
1. Anžel Vincenc iz Litije.	14.
2. Debevec Franc iz Ljubljane.
3. Derganc Kristijan iz Ljubljane.	15.
4. Dobovšek Josip iz Ljubljane.	16.
5. Dolinar Franc iz Ljubljane.	I".
6. Kovač Ciril iz Ljubljane.	18.
7. Iv rečic Ladislav iz Cerkelj pri Kranj«.	19.
8. Mahkota Stanislav iz Voklega pri Kra-	20.
nju.	21.
0.	Mravlje Anton i/ Ljubljane (Spodnja	22.
šiška).	23.
10. Polič Branko iz Trsta, Italija.	24.
11. Prochaska Josip z Iga pri Ljubljani.	25.
12. Iiiiger Anton iz Ljubljane.	20.
13. Sitar Ivan iz Stožic pri Ljubljani.	2"
28.	Zupančič Marta
Snoj Jožef iz Toplic pri Zagorju ob Savi.
Stare ligon iz Trsta, Italija (odi.). Stare Leon iz Trsta, Italija.
Truhlar Karel iz Gorice, Italija (odi.). Žabkar Jožef iz Ljubljane.
Župančič Marko iz Ljubljane. Gabrovšek Veronika iz Ljubljane. Grafenauer Marija i/. Ljubljane. Kalan Otilija iz Ljubljane.
Kunc Milena iz Ljubljane.
Pavlovič Marija iz Pulja, Italija. Pogačnik Lija iz Ljubljane.
Polec Anka z Dunaja, Avstrija (odi.). Rojiua Ana iz Ljubljane, iz Ljubljane.
I>) Popravni izpit imata:
I.	Lovšin Jožef iz Slatnika pri Ribnici (iz 2. Banko Viktorija iz Ljubljane (iz pri-lnateinatike).	rodopisa in matematike).
VI.	h razred.
Razredni starešina: Koletič Josip, profesor, a) Izdelali so:
1. Arh rranc iz Ljubljane.
2. Avguštin Albin iz Gorenje vasi pri
Retečah.
3. Bastie Štefan iz Ljubgojne.
4. Derenda Martin iz Toplic pri Zagorju
ob Savi.
5. Gabrovšek Emil od Sv. Križa pri
Trstu, Italija.
6. Javornik Ivan iz Št. Vida nad Ljub-
ljano.
7. Kandus Franc iz Ljubljane.
8. Kastelic Franc iz Ljubljane.
0.	Krže Ivan iz Ribnice..
10. Legat Franc iz Slovenjema Gradca.
11. Lipovec Vincenc iz Sp. Jarš.
I)) Popravni
1. Gogala Vladimir z Grada na Bledu (iz
slovenskega jezika in zgodovine).
2. Selan Jožef iz Ljubljane (iz sloven- 4.
skega jezika).
c)	Izdelal
Z iložnik Vincenc od Sv.
12. Lukan Andrej i/, Ljubgojne (odi.).
13. Penko Ivan iz Trsta, Italija.
14. Prevoršek Uroš iz Ljubljane.
15. Rous Matija iz Beltincev pri Murski
Soboti.
16. Simoniti Radoslav iz Fojane pri Go-
lici, Italija.
17. Sterle Alojzij iz Podcerkve pri Sta-
rem trgu.
18. Suhadole Jožef iz Šujice pri Dobrovi. I(). Sušnik Pavel iz Doba pri Domžalah.
20. Škofič Franc iz Sp. Jarš.
21. Verderber Jožef iz Jelševnika pri
Črnomlju, Savska banovina.
22. Žibert Viktor iz Ljubljane.
izpit imajo:
3. Vajevec Marijan iz Ljubljane (iz slovenskega in nemškega jezika). Vene Anton iz Naklega pri Krškem (iz nemškega jezika).
ni:
Janeza v Zibiki.
Razredni starešina: dr. Grafenauer Ivan, profesor, a) l/.delali so:
1. Babnik Ferdinand iz Zgornje šiške.
2. Breskvar Kamilo iz Trsta, Italija.
3. Dolenc Karel iz Ljubljane.
4. Erker Jožef iz Ljubljane.
5. Gabrovšek Jožef iz Rožne tloline.
6. Grum Janez iz Spodnjega Kašlja.
7. Jerneje Ivan iz Stožic.
8. Klemenčič Alojzij iz Ljubljane.
9. Klemenčič Friderik iz Ljubljane.
10.	Lipoglavšek Frančišek od Sv. Križa pri Vipavi, Italija.
tl. Novak Stojan iz Ljubljane.
12. Pezdir Frančišek z Brezovice.
13. Rozman Frančišek iz Bukovice. (4. Sajovic Miroslav iz Gor. Logatca.
15. Skvarča Ivan z Vrhnike.
16. Štuhec Marko iz Ljubljane.
17. Trobevšek Jožef z Vrhpolja.
18. Vizlar Jožef iz Litije.
19. Weiss Otmar iz Ljubljane.
21). Zupan Danilo i/. Trsta, Italija.
h) Popravni izpil imajo:
1. Čarman Adolf iz Tržiča (iz zgodo-
vine).
2. Drobež Karel iz Trsta, Italija (iz gr-
• škega jezika).
3. Hrovatin Janez iz Gorice, Italija (iz
matematike).
4. Lah Aleksander iz Gorice, Italija (iz
slovenskega in nemškega jezika).
5. Niklsbacher Ferdinand iz Trsta, Ita-
lija (iz grškega jezika in zgodo-\ ine).
6. Ogrin Frančišek iz Ljubljane (iz gr-
škega jezika).
7. Podkrajšek Rudolf iz Ljubljane (iz
grškega jezika in zgodovine).
8. Schweiger Harald iz Ljubljane (iz
zgodovine in prirodopisa).
9. Voljč Ivan z Vrhnike (iz matematike). K), žužek Jožef s Strmca (iz nemškega
in grškega jezika).
c)	Izdelala nista:
1.	Beltram Jožef iz Ajdovščine, Italija. 2. Mevlja I rančišek i/ Pulja, Italija.
13
14
VII.	a razred.
Razredni starešina: Kunc Karel, profesor.
a) Izdelali so:
1. Binter Smiljan iz Kamnika.
2. Brojan Franc iz Domžal.
3. Demšar Ciril iz Radovljice.
4. Dolžan Branko iz Ljubljane.
5. Duhovnik Jožef iz Medvod.
6. Gerčar Janez iz Dupelj pri Kamniku. Jakoš Alojzij iz Rožcnberka.
Koncilija Janez iz Topol pri Kamniku.
9. Kušar Franc z Ježice.
10. Lovše Samo i/. Novega mesta.
11. Otrin Rajmund iz Kranja.
12. Prebil Andrej iz Horjula.
Prezelj Boris iz Črnomlja, Savska ba-
no\ ina.
Pustišek Ivan iz Ljubljane.
27. 1’ihar Bernarda
7.
8.
13.
K».
17.
IS.
19.
20.
21.
pil
Trček Stanislav s Stare Vrhnike. Valentinčič Stanislav z Brinja Ljubljani.
Zore Alojzij i/. Dobrove pri Ljubljani. Grafenauer Slavka iz Ljubljane (odi.). Grossmanu Tatjana i/. Ljutomera. Hribar Zlatica iz Prage, Čehoslova-ška republika (odi.).
Jenko Valentina
22. Kezele Stanislava
Ijani.
23. Lenassi Rozalija
24. Morel Linilija iz 23. Ozimič Lea iz I 26. Pokorn Gizela iz
iz Polhovega Gradca.
iz škofje Loke. i/. Zaloga pri Ljub-
iz Ljubljane. Kopra, Kalija ubljune.
I.
(odi.).
h)	Popravni izpit imajo:
1. Abram Vladislav iz Rojana, Italija (iz
latinskega in grškega jezikaj.
2. Bukovec Anton iz Čezsoče, Italija (iz
nemškega jezika),
3. Dobrovoljc Alojzij z Verda pri Vrh-
niki (iz nemškega in latinskega jezika).
4. Kramar Ivan iz Ljubljane (iz grškega
jezika).
5. Lenček Ladislav iz Ljubljane (iz la-	7. Trampuž Boris iz Pazina, Italija	(iz
tinskega in grškega jezika).	nemškega in grškega jezika).
6. Logar Vincencij iz Horjula (iz latin-	8. Wilfan Karel iz Trsta, Italija (iz	la-
škega in grškega jezika).	tinskega jezika).
9.	Jakulin Albertina iz Ljubljane (iz grškega jezika).
VII.	b razred.
Razredni starešina: dr. Arnejc Ivan, profesor.
8.
a)	Izdelali so:
Banič Stanislav iz Brezja pri Le-	10.
skovcu.
Derganc Kazimir iz Ljubljane.	II.
Gorjup Anton z Glinec pri Ljubljani. Hodnik Janez iz Žalca.	12.
Jernejčič Franc iz Dolnjega Logatca.	15.
Jevšek Vladimir iz Kranja.	14.
Kastelic Jožef iz Št. Vida pri Stični	15.
(odi.).	I(>.
Keber Franc iz Bukovice pri Gorici,	17.
Italija.	18.
Kneisel Živko iz Ljubljane.	19.
Mozetič Albin iz Solkana pri Gorici, Italija (odi.).
Mosetizh Emil iz Črnomlja, Savska bano vina.
Novak Anton iz Zbilj pri Medvodah. Bigler Leon iz Hotiča.
H us Roman iz Ljubljane.
Salberger Bogdan z Jesenic.
Skala llugpn iz Ljubljane.'
Župančič Otokar iz Ičičev, Italija. Žvanut Franc iz Ljubljane.
Žvegelj Franc s Save pri Jesenicah.
b)	Popravni izpit imajo:
4.
6.
iz Češnjice pri Bohinj-vasi (iz prirodopisa in
Arh Valentin ski Srednji fizike).
Bačič Boris iz Pazina, Italija (iz nem škega jezika in fizike).
Dobrota Rajko iz Ljubljane (iz grškega jezika in matematike).
Hočevar Marijan iz Ljubljane (iz nemškega in grškega jezika).
Kastelic Dušan iz Ljubljane (iz slovenskega jezika).
Kavka Mihael iz Domžal (iz grškega jezika in matematike).
8.
10.
Lapajne Milan iz l ista, Italija (iz ladinskega in grškega jezika).
Lovko Friderik iz Cerknice (iz matematike).
Perše Venceslav iz Ljubljane (iz nemškega in grškega jezika).
Simčič Gabrijel iz Gorice, Italija (iz slovenskega in grškega jezika).
Šolar Rudolf iz Ljubljane (iz nemškega jezika in fizike).
Žebre Demetrij iz Ljubljane (iz slovenskega in grškega jezika).
Gašperlin Anton iz Ljubljane. Maier J osi p i/. Ljubljane.
c)	Izdelali niso:
3.	Sartory Marijan iz Ljubljane.
Toroš Branko Italija.
iz Biirke pri Rodiku,
VIII.	a razred.
Razredni starešina: Osana Josip, profesor, a) Izdelali so:
1. Bevka Lndovik iz Urez pri Ribnici.
2. Bradač Franc i/ Ljubljane.
3. Čepon Franc iz Horjula.
4. Gregorin Janez iz Ljubljane.
5. Komotar Anton z Vrhnike (odi.).
(>. Lajevec Stanislav od Device Marije v Polju.
7.	Pajnič Marko iz Ljubljane (odi.).
S.	Pogačnik Boris iz Ljubljane.
9.	Rebek Radoslav iz Pazina, Italija.
10. Sešek Marijan iz Trsta, Italija.
11. Stupica Leon iz Ljubljane.
12.	Šušteršič Anton iz Ljubljane.
15.	Tavčar Marijan iz Ljubljane.
14. Tomažič Ivan iz Ljubljane.
15. Verbič Božidar z Vrhnike.
16. Zalokar Vincenc iz Doba.
17. Boljka Olga iz Trsta, Italija.
18. Capuder Donata iz Kranja (odi.).
19.	Hočevar Oliva	i/ Ljubljane.
20.	Maselj	Cirila iz Novega mesta.
21.	Mesar	Roza iz	Ljubljane.
22.	Muser	Erna iz	Trsta. Italija	(odi.).
25.	Zupan Sabina iz Ljubljane.
I>) Popravni izpit mm:
KavčiC Jernej iz št. Petra na Krasu, Italija (iz fizike).
VIII.	I) razred.
Razredni starešina: Južnič Rudolf, profesor.
t
a) Izdelali so:
1. Baraga Alojzij iz Przemvsla, Poljska.
2. Benedik Stanislav iz Celovca, Av-
strija.
3. Beran Igor iz Maribora (odi.).
4. Bertoncelj Alojzij iz Godešiča.
5. Bole Leopold iz Ale, Italija.
6. Čeplak Vekoslav iz Beljaka, Avstrija.
7. Janež Ivan z Dolskega pri Ljubljani.
S.	Jurca Franc z Vrhnike.
i). Kezele Andrej iz Zaloga.
10. Kodrič Albin iz Brij, Italija.
11. Korošec Ivan iz Prestranka, Italija.
12. Kranjc Inocencij iz Repen j pri Kam-
niku.
15.	Lenart Ladislav iz Ljubljane.
14.	Maček Josip iz Ljubljane.
I>) Popravni
I.	Drinovec Milan iz Kranja (iz latinskega jezika).
15. Milavec Karel iz Trsta, Italija.
16. Milič Tiliomil iz Trsta, Italija.
17. Omahen Anton iz Zaboršta pri Stični.
IS.	Palme Ferdinand iz Gaberij pri Ce-
lj"-	.
19. Poberaj Anton iz Kojskega, Italija
(odi.).
20. Ravbar Miroslav i/. Vrliovelj, Italija.
21. Škerjanc Albin iz Ljubljane.
22. Švent Zvonimir iz Ljubljane.
23. Urbančič Stanislav iz Košane, Italija
(odi.).
24. Vojska Karel iz Stoba pri Kamniku.
25. VVisinger Ladislav iz Litije (odi.).
26. Zupan Ivan z Bohinjske Bele.
27. Žabkar Josip iz Mikot pri Krškem.
izpit imata:
2.	Rus Bogomir iz Šmartnega pri Litiji (iz slovenskega in latinskega jezikaj.
B.	Privatni učenci.
II.	a razred.
Pirnik Makso iz Prelog (izdelal).
XVIII.	Naznanilo o začetku šolskega leta 1931/32.
Popravni, razredni in dopolnilni izpili ter višji in nižji tečajni izpiti se bodo vršili od I.—10. septembra.
Prošnje za dovolitev popravnega izpita se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo pri njem vložiti do 10. julija. Spisane morajo bili na celi poli. Priložiti jim je treba letno izpričevalo, a kolkovati se morajo s 5'— Din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet 10— Din.
Vpis učencev v prvi razred se bo izvršil II. septembra od 8. do
12.	ure. Kdor bi se hotel vpisati v prvi razred, mora predložiti:
1. šolsko izpričevalo o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovne šole in o dobrem vedenju;
2. krstni list ali izpisek iz krstne matice, da se razvidi, da je na dan vpisa najmanj 10 ali največ 13 let star.
V	druge razrede se bodo vpisovali učenci domačega zavoda:
12.	septembra za II. a, II. b, II. c, II. d, Vil. a, VIL b, V II. c: 14. septembra za III. a, lil. b, IV. a, IV. b, VI., Vlil. tv, VIII. b razred. Vpisovanje se bo vršilo od 10.—11. ure v lanskih razredih dotičnih učenčev. Za II. a se vpiše torej učenec v lanskem I. a razredu itd. Ponavljači se vpišejo v onih razredih, kjer so bili lani, razen ponavljačev lanskih prvih štirih razredov. Ti se vpišejo v knjižnici podporne zaloge
11.	septembra od 8. do 12. ure.
K vpisu morajo priti učenci z zadnjim letnim izpričevalom, za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu.
Učenci tujih zavodov se bodo sprejemali v ravnateljevi pisarni 15. septembra od 10.—II. ure.
Pri vpisu v V. razred ne sme bili učenec starejši od 17. pri vpisu v VII. razred starejši od 19 let.
O izjemah za V. in VII. razred odločuje minister prosvete, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10, julija. Kolkovati jih je treba s 5-— Din.
Vpisnine ni. Za kolek na prijavo, za zdravstveni fond, za tiskovine. tintnino itd. plača vsak učenec Din 50-—.
Šolsko leto se prične 16. septembra s slovesno službo božjo.
Ravnateljstvo.
TISKALI J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA
D. D. V LJUBLJANI.