SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja. Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: r> Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. I Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo lin ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. OS. V Ljubljani, v torek 23. aprila 1895. Letnilc XXIII. Državni zbor. Dunaj, dne 22. aprila. V budžetnem odseku se je danes nadaljevala razprava glede proračuna finančnega ministerstva. Posl. Klun je govoril zoper podržavljen je južne železnice. Rekel je, da je južna železnica vsled agitacij, katere so zagovarjale podržav-ljenje, svoje tarife zelo znižala in se je bati da se bodo, kadar se železnica podržavi, tarifi morali zopet zvišati. Treba pa je tudi v poštev vzeti, da je kupna cena zelo visoka, in da bode Ogerski treba dati še koncesij glede plovstva na Donavi. Bati se je tudi, da se v slučaju podržavljenja druga železnična zveza s Trstom odloži za dolgo časa, kar bi nikakor ne bilo v korist Kranjski deželi. — Gosp. poslanec naslikal je tudi žalosten položaj Kranjske vsled strašne katastrofe, katera je zadela velik del dežele in naštel več želja, katere ima tako silno prizadeta dežela do države. Poslanec B u s s bi od vlade rad izvedel, ali bode državni zbor že v tekoči sesiji, katera bode trajala k večjemu še 2'/» meseca, obravnaval podr-žavljenje. Dalje bi tudi rad izvedel mnenje finančnega ministra glede podržavljenja družbe državnih železnic. Trgov, minister \Vurmbrand odgovarja : Železnična politika, katero ima vlada pred očmi, je kolikor mogoče široko obsežna. Država mora skrbeti zato, da se povsod uvedejo enotni tarifi, da se pomnoži promet in zvikšajo tudi dohodki. V Avstriji je bila vlada v pričetku prisiljena podržaviti železnice, katere so pri svojem prometu bile pasivne pa so imele državno poroštvo. Podržavljenje pa se je potem nadaljevalo, da se je spopolnila železnična mreža. S tarifno politiko je pa vedno združena tudi trgovinska politika. Da bode slednja prospevala, treba je državi dobiti južno železnico. Isto velja tudi od druzih ,'glavnih železničnih prog. — Poslancu Klunu odgovarja minister, da se država nikakor ne more ozirati preveč na želje in koristi posameznih dežel. On meni, da se je že v tem oziru še preveč grešilo na škodo države. — Posamnim deželam naj se postreže z lokalnimi železnicami, katere naj bodo takorekoč dotoki glavnih prog. Tudi druga železnična zveza s Trstom, za katero se minister sam osebno zanima — naj se presoja s tega višjega stališča. — K sklepu omenja minister, da bode vsled težav, katere so zopet nastale pri obravnavah z ogrsko vlado, nemogoče že v tekoči sesiji staviti predlogo glede podržavljenja južne železnice. Vkljub temu bode pa vlada ostala stanovitna pri politiki, katero je v tem važuem vprašanju začela. Nasledki potresa. Ljubljana po potresu. Sedaj imamo v Ljubljani zopet lepo vreme. Prijazno sije solnce na naše razvaline. Nocoj je bilo več manjših sunkov proti jutru pred 3. in 4. uro; močnejši je bil ob 6 uri 37 minut. Včeraj je oni sunljej ob 3 uri 50 minut več dimnikov porušil in tudi nekaj načetih sten odkrušil od poslopij. Komisije marljivo ogledujejo razna poslopja ter konšta-tujejo, da je veliko več hiš zdatno poškodovanih, kakor se je mislilo s pričetka. Zbirka za ponesrečene. Prevzvišeni knez in škof ljubljanski razpošljejo te dni okrožnico duhovniitvu ljubljanske škofije. V tej okrožnici omenjajo hude šibe potresa, ki je tako občutljivo zadela ljubljansko škofijo, zlasti glavno mesto Ljubljano in njegovo okolico. V pismu povdar-jajo, da je potreba vsled katastrofe tako silna, da je obilno skazovanje krščanske dejanjske ljubezni dolžnost vseh onih, katerim je Bog v svoji neskončni ljubezni zanesel ter jih obvaroval nezgode, v kateri vzdihuje Ljubljana in nekateri kraji po deželi. Priznavajo sicer Prevzvišeni, da so prebivalci že sicer zelo obloženi z raznimi troški, vendar upajo, da bodo vendar-le tudi trpečim bratom v tej stiski prihiteli na pomoč ter tudi ob tej priliki pokazali znano svoje usmiljenje in radodarnost. Prevzvišeni vzlasti povdarjajo, koliko so pri tem potresu trpele cerkve po Ljubljani in okolici in kako težko bo ljudem, ki s« sami pri svojih lastnih poslopjih toliko trpeli, pomagati z denarnimi doneski in delom, da bi se hiše božje tem preje in "dostojneje popravile. Zato prosijo Prevzvišeni gg. župnike in druge samostojne duhovne, da prilično in sicer prej ko mogoče napravijo po cerkvah onih krajev, ki po potresu niso prizadeti, zbirke ali darovanje, kakor je bolj primerno ter denar dopošljejo knezoškofijskemu ordi-narijatu, ki potom župnijskih uradov vse potrebno ukrene, da pride podpora Čim preje na pravo mesto v korist razrušenim cerkvam in pomoči potrebnim prebivalcem. Ker pa je jasno, da pri taki silni elementarni nezgodi ne zadostujejo podpore, ki se bodo nabrale v deželi, zato so se obrnili v posebni prošnji prevzvišeni knezoškof do vseh škofijskih stolic avstrijskih, proseč ondi pomoči za po potresu poškodovane prebivalce ljubljanske škofije. V tem smislu je že izšel oklic mil. knezoškofa krškega v pomoč poškodovanim po potresu na Kranjskem. Glasi se : Potres v noči od velike nedelje na velikonočni pondeljek je, kakor poročajo časniki in je dokazano tudi iz uradnih preiskav, provzročilo v naši sosednji ljubljanski škofiji neizmerno veliko škodo. Cerkve in stolpi so se podrli ali so na tem, da se podro. Svetišča so zaprta in služba božja se mora opravljati pod milim nebom. Javna poslopja in mnogo zasebnih hiš je porušenih, da jih bo treba odnesti ali z velikimi stroški popraviti. Trgovina je vničena; na tisoče ljudij mora v tem mrzlem in mokrotnem letnem času bivati pod milim nebom, celo bolniki nimajo varne strehe. — Take izredne in splošne poskušnje zahtevajo tudi vsestransko in nujno pomoč. To je vzrok, zakaj nastopam to urno pot in po časopisu pozivljem preč. duhovščino, da takoj, ko zve za ta oklic, v nedeljo vernike seznani na priž-nici z veliko nesrečo, ki je zadela sosednjo kranjsko deželo, škofijo ljubljansko ter drugo nedeljo napravi darovanje za hudo zadete sodržavljane Kranjske. Nabrani denarji naj se pošljejo neposredno tukajšnjemu ordinarijatu, ki jih bo nemudoma doposlal preč. ljubljanskemu knezoškofijstvu. Dvakrat da, kdor hitro da. Ubogi smo sicer, pa svojo dobro voljo hočemo pokazati, kakor so prvi kristijani ob času aposteljnov ravnali, ter bratom v stiski po druzih krajih pomagali. Svoje darove, tudi najmanjše hočemo dati hvaležno do Boga, ki je šibo potresa in njene grozne nasledke milostno od nas odvrnil. V Imenu Gospodovem hočemo zbirati darove, in Ou se bo na vsak dar, podeljen bratu tako oziral, kakor bi ga bili njemu samemu dali. Stolnica ljubljanska. Dunajski listi so poročali, da je sunljej dne 20. aprila ob 9 uri 25 minut dopoldne mej drugim poškodoval tudi stolno cerkev, ki je dobila veliko razpoko na oboku, tako da je bilo treba obok takoj podpreti. Temu nasproti omenimo, da je to poročilo v dunajskih listih gledč ljubljanske stolnice, hvala Bogu, popolno neosnovano, ker razven malih, neznatnih spok ni stolnica prav nič poškodovana. To je včeraj potrdila tudi uradua komisija, ki je natančno pregledala zvonika in cerkev. Žalibog, da tega o drugih župnijskih cerkvah ljubljanskih ne moremo reči. Poleg teh je trpela več, kakor se je s prva mislilo, tudi uršulinska cerkev in samostan, kjer bo treba veliko poprav. Razdeljevanja podpore. Včeraj je mestni magistrat izdal razglas glede razdeljevanja podpor ponesrečenim. Glasi se: Kedor potrebuje jedi, dobi jih v kuhinjah razpostavljenih po mestu. Kedor nima stanovanja, naj se oglasi na magistratu. Denar se ne bo delil. Nakazilni listi se ne dajo več. — Vsekako moramo z veseljem pozdraviti to magistratovo določbo, s katero se kar mogoče prepreči vsaka zloraba ali slaba vporaba podeljenih darov od strani obdarovancev. Večerne procesije vrše se od sobote iz pod Ljubljano ležečih vasij h kapelici Matere božje tik Martinske ceste. Velikansk je bil sinočnji sprevod iz vasij Selo, Moste in Vodmat; ganljivo je bilo videti, kako goreče je molilo staro in mlado za odvrnenje potresa. Impozantni sprevod pomikal se je po veliki cesti skozi mitnico in po Martinski cesti, vsak pobožnik imel je v rokah svečo ali kako lučico, kar je v nočni tmini provzročalo pestri, mični prizor. Nesreča. Danes dopoldan gradili so pijonirji barake na trgu cesarja Jožefa. Pri tem delu se je jeden izmej pijonirjev ponesrečil, ter si zlomil nogo. V tobačni tovarni so pričeli danes z delom, ker je komisija konštatovala, da je za varnost življenja in zdravja vse oskrbljeno. Delavke so večinoma prišle na delo. Nekaj je seveda še tako preplašenih, da ne upajo na delo; podpora se jim pa od danes ne bo več dajala. Deželni odbor Kranjski podaril je kakor za mesto tako tudi za poškodovane na deželi 10.000 gld. Opek za gradivo in kritje je zmanjkalo v Ljubljani. Cena za 1000 kosov poskočila je v petek in soboto od 14 gld. na — 20 gld. in še za to ceno je ni moči več dobiti pri nas. Javljamo pa opekarno „Riugofena v Gradcu (Centralbureau r' r p Krohn) ponuja tri milijone opek po 14 gld. 50 kr. za 1000 kosov — loco Gradec, tvrdka Withalm v Ljubljani 3 do 400.000 opek po 18 gld. za 1000 kosov z postaje Mitterndorf ali Kindsberg. Stanovanja: Gosp. M a U n e r na Bledu ponuja brezplačno do 1. junija v prvem nadstropju 5 sob, v katerih je po 6 postelj. — Na Bledu sploh je praznih mnogo stanovanj po nizkih cenah, dokler se ne prične zdravniška sezona. Darovi ponesrečenim: Vredništvo „0b-z o r a" je nabralo 300 gld., občina Št. Peter pri Gorici 100 gld., baronovka Schvvegel 300gld., K. Hudovernik v Budapešti 100 gld., R. S e e -mann v Gradcu 25 gld., A. Mayer v Mariboru 20 gld., Jul. pl. L e o n na Dunaju 100 oblek za deklice in žene. Papirnica v Vevčah. 200 delavcev se je začasno odpustilo, ter se jim je izplačal 14dnevni zaslužek. — Jeden del tovarne je razun dimnika nepoškodovan, zato upajo, da se tovarna vendar le ne bode opustila. Postojnsko jamo je včeraj ogledala tehniška komisija ter se uverila, da je povsem neporu-šena, in je torej vsakemu nje obisk sloboden, kakor prej brez vsake nevarnosti. Iz Zaloga. Tudi v Zalogu pri Ljubljani je potres 14. aprila ob 11. uri 17 m. nas nemilo prebudil. Vsi smo pobegnili prestrašeni na prosto. Tudi prihodnje noči smo na prostem prebili. Le po dnevu se je šlo v stanovanje po najpotrebnejše stvari. Milosrčni trgovec Pangaršič je napravil velik šotor za otroke, da niso revčki tudi zmrzovali. Zdaj, ko je Bog še deževno vreme poslal, prenočuje se večinoma po hlevih, skednjih, kozolcih. Zidovje je raz-pokano in poškodovano skoro v vsaki hiši. Zelo dobro bi bilo, da bi se preiskala stanovanja od strokovnjakov. Preplašeni prebivalci bi se pomirili in v nja vrnili. Tudi v sosednji vasi »Kašelj" je potres veliko škodo učinil. Cerkev sv. Andreja, podružnica Device Marije v Polji, je zelo poškodovana. Nov zvonik je tako poškodovan, da se ne sme zvoniti. Res prav žalostno je zdaj; ne sliši se zjutraj, ne opoldan, niti zvečer zvoniti. — Od začetka potresa do danes, t. j. 20. aprila ni bilo dneva, ne noči brez potresa. Vsak sunek se naznanja z gromu podobnim, podzemeljskim bobnenjem. Tudi danes je bil 7*10- ure predpoldan tako silen sunek, da so se vrata sama odpirala in okna so zaropotala. In zdaj, ko pišem, t. j. 1/il. ure zvečer se je zopet zemlja zazibala. IzMedvedjega Brda nad Logatcem. Cenjeni poročevalec iz Stare Loke omenil je do sedaj še jedini prikaznij na aebu ob času potresa. Čudno je to, da drugi poročevalci o teh popolno molče, dasi jih je gotovo tudi še kje drugje opazovati. Pri nas opazovali smo v noči pred potresom šviganje bliskov v oblakih, ki so bili nakopičeni proti jugo-zapadu. Ljudje sploh pravijo, da se je nebo dvakrat odprlo. Luna bila je temno zelene barve; obsenčeni del bil je marogasto črn. V pondeljek po potresu pa se je videlo, da so se okoli desete ure vzdignile tri meglice v smeri proti zapadu visoko v atmosfero, a potem se zopet spustile proti tlom, kjer so naposled zginile ; vse tri meglice bile so r u d e č e barve. Iz I d r i j e, 22. aprila. Po zanesljivih svedokih, ki so bili včeraj na belo nedeljo v Ljubljani, zvedeli smo tu sem vso revo, katera vlada v beli Ljubljani. V primeri s to grozovito nesrečo se moramo mi še srečne čutiti, da nam je milostni Bog šibo potresa dal tako malo čutiti. Res, da je bilo tudi to dovolj, kolikor smo čutili in da se srca prebivalcev še sedaj niso umirila, toda kaj je jedna razrušena in 3—4 nerabljive hiše v primeri k 200 do 300 popolno razdjanih! Strah bil je pa tudi pri nas silen, marsikdo je rekel, da raj še umre, nego da bi moral še jedenkrat tak strah preživeti. Včeraj šla je velikanska procesija k sv. Antonu in ravno tako tudi danes v jutro zopet jedna, a marsikdo je očitno spoznal, da v teh opasnih dnevih ni pomoči od drugod pričakovati, kakor od Njega, ki je vladar ve-soljstva. Goričica dne 22. apr. K zadnjem dopisu naj dodam še sledeče vrstice: Do danes je bilo na Goričici nad trideset procesij iz raznih župnij, po dve, tudi tri kmalo pridejo. Ginljivi prizori na prijaznem hribčku. Na vseh straneh vidiš dolge procesije ovijati se po ravnem polju in vsem drži pot na Goričico k Mariji. Tukaj slišiš pobožno molitev, tamkaj zopet lepe Marijine pesmi. Zvonovi pojo skoraj celi božji dan, pozdravljajo sv. razpele — in vabijo ljudi k službi Božji, pa vsaj jih ni treba vabiti, sami radi hodijo. Cerkev je skoraj cel dan napolnjena in razlegajo se v njej pobožne molitve in priljubljene Marijine pesmice. Včeraj po odpetih li-Unijah Matere Božje je neki g. župnik v zakristiji britko potožil rekoč: Kako lepo donijo v tej cerkvi pesmice, oh, naša je pa zaprta! Pretečeni teden smo imeli vsak dan lepe pobožnosti, h katerim je dohajalo ljudi kar na tisoče, domačih in ptujih. Za jutri sta zopet napovedani dve procesiji. — Dimnikov se je podrlo sto in trideset, obokov se je vdrlo štirideset in hiš je razrušenih !nad dvajset. Škoda je po komisiji cenjena nad sto tisoč. Danes sta g. okrajni glavar in g. inženir v spremstvu g. župana ogledovala cerkve, zvonike, župnišča in šole. G. inženir si je dobro ogledal cerkev in zvonik na Goričici in se v naše veselje prav povoljno izrazil. Župnišče bo treba malo zvezati. Lepa šola, še le pred šestimi leti zidana, je v silno žalostnem stanu, težko, da bi se letos podučevalo v njej. Med domačini imata največ škode Jakob Jerman in J. Potočnik; med Tirolci pa največ tovarne Kr. Ladstiit-terja in Jakoba Obervralderja. Ravno zdaj, pet minut pred četrto uro popoldne, se je zopet precej močno streslo ; vse je hitelo iz hiš. Zanesi nam, o Gospod! Iz Rakitne 19. aprila. Cas začetka potresa je bil tu, kakor drugje, ponavljal se je mnogokrat in še do sedaj je vsaki dan kaj bobnelo pod zemljo; pa strašen je bil le prvi, vendar pa škode ni menda nobene napravil, ni podiral, tudi ometa ne na tla metal, vsaj kolikor sem dosedaj slišal. Hvala Bogu, pri nas smo le strah imeli! Iz Peč. Kakor drugod po Slovenskem, bila je tudi za nas noč od vel. nedelje na vel. ponedeljek grozna. Strašen potres nas je tresel, zibal in vozil, da sem nehote mislil na vožnjo po morju. Vse je bilo kviško in še sedaj ne miruje, dobro se čuti, kako vse plava pod nami. Napravil je ta pojav veliko strahu in škode kamorkoli se ozrem. Vse hiše so več ali manj prizadete, posebno pa tiste, ki so zidane na mečave. Hudo poškodovana je župna cerkev, župnišče in posebno še druge tri hiše. Človeka ni umorilo nobenega, dasi je marsikomu manjkalo le za las do smrti, pa angelj varuh ga je še rešil. Ljudstvo je tolikanj zbegano, da se ne dsi. utešiti. Povspešujejo ta strah še posebno lahkomiš-Ijeni ljudje, ki trosijo raznovrstne bajke, kaj hudega nas še čaka itd. Prebivalci prenočujejo večinoma po lesenih stavbah, osobito na kozolcih. Opomniti mi je, da greben Limbarske gore ne kaže sledov potresa in božjepotna cerkev sv. Valentina na njej je popolnem nepoškodovana. Iz Repen j pri Vodicah, 20. apr. Ve-likanoč, sicer najveselejši praznik v letu, nam je prinesla letos strah in gorje. Ne bom popisoval strašnega potresa, ker so časniki od njega že toliko žalostnih in pretresljivih reči poročali, le kar sem sam skusil in vidil nekoliko omenim. Ohodil sem te dni nekatere kraje po Gorenjskem ter opazoval nasledke potresa pa moram reči, da razun Ljubljane ni nobena župnija od te grozovite šibe toliko prizadeta kakor Vodice, kjer je župnijska cerkev tako razdjana, da je nekoliko oboka doli padlo, sicer pa ves zid močno razpokan, da se bo morala cerkev po izjavi inženirja do tal podreti in nova zidati. Tudi župnišče je hudo poškodovano, kjer je zidanje zelo staro, zato bo treba vse strope nove narediti, kajti nekaj stropa je že doli padlo. Ravno tako sta tudi šola in kaplanija močno poškodovani, tako da šola bo morala po izjavi inženirja nova biti, ali kdo bo vse to zidal ali plačal, ker so tudi vse zidane hiše po župniji od potresa razrušene; samo v vasi Vodice je kacih 30 hiš tako razpokanih, da se bodo podrle. Ravno taka je tukaj v Repnjah, kjer je najhuje prizadeta tako imenovana misijonska hiša, v kateri so nekdaj jeziuti stanovali. Ta hiša je vsa na križ razpokana, ves omet je znotraj odpadel in se je ena stena na stran nagnila. Beda ubogega ljudstva je tedaj nepopisljiva, Bog se nas usmili! Zdaj pa še dežuje, da se bo vse zidovje razmočilo in še prej razpalo. Spati moramo po podeh, jaz pa bivam te dni v starem čebeljnaku, da mi tudi na glavo teče. Ravno ko 6em to spisal okol devete ure se je zopet dvakrat zaporedoma močno potreslo. Iz Kolovrata 19. aprila. Groze in strahu vsled potresa v noči od 14. do 15. aprila ne bom popisoval. Saj se večinoma vjemajo v tem vsa mno- gostranska sporočila i dežele in mesta. Tudi ne bom pripovedoval in popisoval, koliko škode je napravil potres — v cerkvi, v župnišču in podružnicah. — Imeli smo volikonočni pondeljek tudi pri nas službo Božjo zunaj na prostem. V eni hiši v naši duhov-niji pa so imeli še posebno velik strah. Tisto grozno noč imeli so v neki hiši mrliča. Ker je bil praznik in mrlič iz imovite hiše, se je seSlo veliko ljudij — k molitvi in za „vahtou. — Ko je nastal potres, so se vsi stresli. Potresov sunljej pa je potresel tudi mrliča, ki se je torej nekoliko zganil z rokami in životom. Lahko si mislite, kaka groza je nastala v hiši! Mrlič se — po prestrašeni domišljiji navzočih — giblje, mrtvaški oder se trese, svečniki s svečami vred popadajo na tla. Ljudje beži vsi trumoma ven pri vratih, kjer bi se bili kmalu v tej gnječi in zmešnjavi drug druzega zmečkali. Mnogo se jih je vrnilo strahoma domov. Vsi so menili, da je bil potres le v hiši, kjer je bil mrlič, da je ta prišel nazaj. — Kmalu so zvedeli, da je bil potres i drugod po fari. Nekateri so, vračaje se domov, videli nekak blisk in potem občutili močan sunljej in kaj pak, tudi veliko grozo. En mož je djal velikonočni pondeljek po sveti maši, ko se je zopet potreslo: „Ta sunljej je že22. nocoj". Jaz ne morem reči, koliko jih je bilo, štel nisem. Mi ni bilo na mislih, da bi bil štel. To je tudi bolj negotovo in nezanesljivo. Kajti nekateri so šteli vsak, tudi najmanjši sunljej — drugi le močnejše. Nekateri so čutili večkrat, drugi manj. Eden iz Kolovrata celo nič ni občutil, dasiravno je rjula krog njega živina v hlevu, kjer je ležal. Vsi pa, od prvega do zadnjega, so bili prešinjeni velike groze in od prepričanja, da je to opomin Božji. Iz Štanjela. Tudi nas tukaj je grozno bu-čanje in bobnenje pod zemljo, prihajajoče po mnenju ljudstva od Devina (?), hudo prestrašilo. Kraške skale so se tresle, starodavne hiše so škripale, a škode vendar-le ni. Le redka je hiša, kjer bi se bil strop kaj poškodoval. Cerkve po Krasu so popolnoma v v dobrem stanu. Bolj kakor na Krasu pa je zadel potres Vipavce. Marsikatera vas, n. pr. Bedanje, Ri-hemberk, Ajdovščina in Vipava so precej dosti trpeli. Tudi tukaj pri nas čujejo ljudje ponoči majhne sunke, gotovo samo odmeve ljubljanskih. Upam, da ste ve zadnje dni Ljubljančani malo potolažili. Bog Vas in vse obvari vsega hudega. S Koroškega, dne 22. aprila. Po vsem Koroškem čutili so precej močen potres v velikonočni noči. Bolj rahli sunljeji čutili so se tudi še pozneje, rahlo vibriranje se čuti zelo pogostoma. Prav hud je bil potres v P 1 i b e r k u , kjer so se podirali dimniki; hiše so dobile razpokline in precej hudo je poškodovana cerkev in župnišče. Tudi iz drugih krajev se poroča, kako je spravil nenavadno močni potres povsod ljudi v velik strah. Danes, dne 22. apr. popoludan se je čutil zopet močan sunljej, kateremu je sledilo vibriranje zemlje, ki traja še sedaj ob polu sedmih zvečer. Da bi nas Vsemogočni rešil šibe potresa! Politični pregled. V Ljubljani, 23. aprila. Poslanska zbornica snide se danes. Ako-ravno niso došli še vsi poslanci, vendar so sklicali združeni nemški levičniki za torek klubovo sejo. Danes sešel se je finančni odsek, čegar prva naloga je, posvetovanje gled^ podržavljenja železnic, pri katerem posebno težko pričakujejo izjave trgovinskega ministra. Tudi železniški odsek je že povabil svoje ude k seji, kjer se bodo razdelila poročila, ki jih je odločila vlada že pred Velikonočjo glede lokalnih železnic, in razreševale peticije. Ravno tako prične pododsek za volilno preosnovo v torek svoje delovanje. Z gotovostjo se poroča, da bo pododsek kmalu zaključil svoje delo in predložil svoja poročila odseku za volilno preosnovo. Finančni odsek rešil bode naj-preje proračun trgovinskega ministerstva in zatem sledi naučno ministerstvo, kjer pride najpreje celjsko vprašanje na vrsto. Zbornica imela bode v tej sezoni veliko dela, katerega se bode morala energično prijeti. Davčna reforma in revizija zemljiščnega katastra. Ta dva zadnja vprašanja rešiti se morata že do 1. julija t. 1. in vsled tega treba, da delujejo poslanci z večjo marljivostjo, kakor do sedaj, ko se je več tednov, posebno v volilnem pododseku, mlatila prazna slama. Linike občinske volitve vršile so se 19. t. m. Za tretji razred in bila sta voljena dva antisemita. Trije liberalci in jeden antisemitske stranke odločeni so za ožje volitve, katere se danes 22. t. m. vrše. Za dveletno poslovanje prideta ▼ ožjo volitev konservativec Smetana in liberalec Grobi. Dr. Ebenhoch dobil je 209 glasov. Kitaj in Japan. Kot »posebnost" priobčimo poročilo včerajdnje »Deutsche Ztg.", ki se glasi: »Nova govorica o Ivanu Orthu. Pod naslovom ,Un revenant* je Drumon-tova antisemitska ,L i b r e Parole1 objavila naslednjo senzačno vest: Ce smemo verjeti .Standardu', kroži po Berolinu jako čudna govorica. Večkrat so trdili, da srečni japonski general Yamagata v kitajsko-japonski v o j s k i n i n i h če d r u g i, k o nadvojvoda IvanNepomukSalvator, ki je nenadoma zginil. Starost se vjema".— To je najnovejša govorica o skrivnostnem Ivanu Orthu. — Mi objavimo to vest; če pa je časnikarska raca, naj jo imenovani list za kosilo pohrusta s perjem. — Dne 20. aprila je poteklo premirje in skoraj gotovo je s tem dnem končana tudi vojska japonskega »delfina" s kitajskim »oroslanom". Japonska armada je kitajsko skoraj iničila, a zmanjkalo je denarja in tudi vojakov. Zato so Japonci bili prisiljeni sklepati mir, dasi generali niso bili zadovoljni. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. aprila. (Cesar v Ljubljani.) Govorilo se je po mestu slednje dni, da pride Nj. Vel. cesar v Ljubljano danes pogledat opustošenje našega mesta, kar je bilo pa le prazna govorica, pač pa je bilo v nekaterih dunajskih listih čitati, da se utegne cesar muditi nekoliko ur v Ljubljani, potujoč v Pulj k namorski slavnosti nove pobrežne oklopnice »Monarch" ali pa 8. ali 9. maja, ko se vrne. (Kanonično vmeščen) na župnijo S m a r t i n pri Litiji je bil danes č. g. Ivan Lavrenčič, dosedaj župnik v Boštanju. (Za popravo cerkvenih stavb) razrušenih ali poškodovanih po potresu, podarili so prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski 1000 kron. (Procesija sv. Marka dan) šla bode ob 8. uri z Valvazorjevega trga po navadni poti k sv. Petru, pa ne v cerkev, ampak h kapelici Matere Božje in od tod zopet nazaj na Valvazorjev trg. (Tržiške občinske razmere.) Okrajni glavar kranjski je na 26. t. m. razpisal občinske volitve v Tržiču že v tretje. Ta hitrost je nenavadna. Dobili smo o tem daljši spis, katerega bomo zaradi pomanjkanja prostora še le jutri objavili. (Gospa deželnega glavarja,) katero je opeka na glavi ranila — se počuti že mnogo bolje. (Iz Celovca) dne 22. aprila : Letošnja gledališka sezona se je tu zvršila dne 10. t. m. Začela se je 29. septembra 1. 1. — Židovski „Kultusverein", ki je obstal v Celovcu 1. 1887. se je sam razdružil. — Nemška književna družba sv. Jožefa bode štela nad 10.000 udov. Lani jih je bilo 6600. — Uredništvo kat. dnevnika »Kiirntner Zeitung" je ob Veliki noči prevzel gosp. Paul Pelder, prej urednik »Deutsche Reichszeitung" v Bonnu. (Iz celovške škofije.) Umrl je č. g. Ign. Witzmann, provizor v St. Lorencu v Logu, star 38 let. Župnijski izpit bode v Celovcu od 28. do 80. maja in od 1. do 3. oktobra. Za izpit se je oglasilo 13 duhovnikov. — Vč. g. Franc K a t n i k, župnik v Gorijah v Ziljski dolini gre kot župnik na Tbolico nad Po-rečami. (Koroške novice.) V Hiittenbergu našli so dne 16. t. m. umorjeno že precej letno Josefo Griin. Umoril jo je neki 18 letni hlapec. — Suspendiran je od svoje službe c. kr. notar Janez Hanser v Brežah po § 165 b notarijskega reda. (Ravno tu je izneveril, kakor znano, 20 do 30 tisoč gld/notar dr. Jul. Jobst in potem šel v Krko.) — Razpisana so zopet nadaljevalna dela za slavno preložitev ceste ob humberškem Klancu, tam kjer stoji tisti slavni spomenik g. barona Schmidt Zabi^row-a. (Iz Griž pri Žalen.) Javen shod, katerega je priredilo »slov. kat. del. društvo v Žalcu" na belo nedeljo v Grižah, se je sijajno obnesel. Udeležba bila je velikanska. Akoravno smo si izvolili največji prostor v Grižah, bil je vendar pretesen. Mnogo ljudij je moralo zunaj ostati. Navzočih je bilo čez Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij tristo mož. Gospod predsednik Jernej Meh pozdravi navzoče, jih opominja naj pazljivo poslušajo govore in otvori zborovanje. Prvi govornik je bil č. gospod Ulčnik, kaplan v Grižah; razlaga namen našega društva ter povdarja, da je naše društvo slovensko, da se bode vedno potegovalo za težnje slov. naroda pravi, da je delavsko, da se bode skrbelo delavcem zboljšati njihovo stanje; da je pa tudi katoliško, da bode vse svoje delovanje opiralo na trdno podlago — na vero. Naše društvo bode javno delovalo. Zasledujte njegovo delovanje in potem ga sodite! — Kakor je nekdaj pred judovsko ljudstvo postavil zviti Pilat Jezusa in Baraba in vprašal, katerega jim naj izpusti — ravno tako Vam dam tudi jaz, sklepa govornik, na izbiranje: volite med naš m katoliškim društvom in socijaldemokratičnim, izvolite si Kristusa ali pa Baraba! Burno odobravanje je sledilo njegovim besedam. Nato se oglasi k besedi socialdemokrat Ludvik Zamik iz Celja. Ker pa kljub opominjanju ne govori k točki, ki je na programu, in ko pravi, da so druge reči bolj potrebne kakor vera, je s tem žalil krščanski čut delavcev, mu je predsednik odtegnil besedo. Na to nastopi gospod Dragotin Hribar iz Celja in pobija nazore socijalnih demokratov. Njegove besede so kapale kakor toča na socijalne demokrate, ljudstvo pa je ploskalo in odobravalo njegov govor. — Kot tretji govoril je gosp. Jakob Antloga, visokošolec iz Gotovelj o cerkvi in njenih sovražnikih. Govornik pravi, da je cerkev največja dobrotnica človeštva, toda kljub temu ima toliko sovražnikov; najnovejši med njimi so socijalni demokrati. O drugih, pravi govornik, ne bodem danes govoril; dokazati samo hočem, zakaj socijalni demokratje sovražijo cerkev. Prvič zato, ker cerkev pravi, da je Bog, demokrati pa ga tajijo; drugič, ker cerkev uči, da je človek po božji podobi vstvarjen — socijalni demokrati pa pravijo, da človek nima duše — je tedaj žival. Ce je pa človek žival, potem se pa socijalni demokrati ne smejo pritožovati, da jih stiskajo bogatini; ker po njihovem nazoru je bogatin žival in delavec žival, z živino se pa mora po živinsko ravnati! Burno odobravanje! Na to še govornik dokaže, da cerkev ni sovražnica svobode in omike, kakor ji očitajo socijalni demokratje, temveč, da so ravno oni sami sovražniki svobode in omike in sklepa svoj govor med burnim odobravanjem. — Gospoda Zamika je še vedno srbel jezik in se še enkrat oglasi k besedi. Toda ko ponavlja svoje neslanosti, so bili krščanski delavci tako ne-voljni, da so enoglasno zahtevali: doli ž njim, brezverci nas ne bodo podučevali. Na to sklene gospod podpredsednik Ulčnik zborovanje s trikratnim živijo na sv. Očeta Leona XIII. in našega cesarja Franca Jožefa. Socijalni demokrati iz Žalca in Celja, katere je vodil »der Riesenkoabe* iz Žalca, so tedaj pogoreli na tem shodu. Ves njihov dolgoleten trud je bil zastonj. Resnica je prvikrat nastopila in si pridobila srca vseh. Hvala Bogu in poštenim slovenskim možem! (Glas iz občinstva.) V kapelici M. B. pod Friškovcem obhaja sv. Petra župnija službo božjo. Ondi se vzlasti zvečer zbira vemo ljudstvo k skupnim molitvam. Opazovali pa smo že večkrat, da vojaki v bližnji vojašnici gledajo skozi okno na množico, kolnejo, se krohotajo ljudem in z grdimi besedami pitajo. — Vprašamo: Kedaj bode že konec teh vednih pritožb ? — Menimo, da bo najbolje kazalo, da eden naših gg. poslancev vse te stvari spravi v posebni interpelaciji pred državni zbor. (Nova kmetijska podružnica.) Dn<š 17. marca se je ustanovila na Vinici kmetijska podružnica, kateri je dosedaj pristopilo 24 udov. Načelnikom podružnici je bil izvoljen g. Franjo Lovšin, nad-učitelj, blagajnikom č. g. Jurij K o n i g, župuik in tajnikom g. Matej S t r e 1 a r, posestnik. (Darovi.) Uredništvu našega lista je poslal za poškodovane po potresu veleč. gosp. Matija R i h t a-r i c, vojnički kurat na Dunaju 10 gld., s pripombo, da je sam poskusil potres v Zagrebu 1. 1880 in da ve, kako je ob takih prilikah hitra pomoč potrebna. Vč. g. Simon I n c k o, dekan v Zabnicah 10 gld. za poškodovane po potresu. Iz Strug je poslal č. g. župnik Matija Prijatelj s svojimi župljani za poškodovance po potresu v Ljubljani 30 gld., za pogorelce v Toplicah 20 gld. — Bog plačuj stotero m dobrotnikom! Društva. (Narodna čitalnica v Ptuj i) priredi v nedeljo, dne 28. aprila 1895. 1. v korist revnih po potresu poškodovanih prebivalcev stolnega mesta Ljubljana gledališko igro »Revček Andrejček", narodna igra s petjem v petih dejanjih; nemški »s Nullerl* spisal K. Morre, poslovenil J. Bedenek. — Vstopnina: za ude ptujske čitalnice 30 kr., za ne-ude 50 kr. za osebo. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Častiti rodoljubi so naprošeni, pri tej priliki nesrečnim sobratom zdatno pripomoči in pri vstopnini posebno globoko v žep šepniti. Telegrami. Pomoč iz državnega zbora. Dunaj, 23. aprila. Danes so začetkom seje predlagali Hohenvvart, Kuenburg in Za-leski nujni predlog, naj vlada pričete preiz-kave o škodi po potresu na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem brzo dovrši in naj vspešno skrbi za pomoč. Še tekom tega zasedanja naj predloži primeren denaren znesek. Švegel predlaga nujno, naj vlada predloži zakon, po katerem bi se zlajšali davki za potrebne prezidave in zidanja vsled potresa. Hohenvvart in Švegel priporočata nujnost predlogovo, ki se je jednoglasno sklenila. V meritorični razpravi povdarja Hohenwart, kako strašna nesreča je zadela Kranjsko. Ta nesreča ne zahteva samo trenotne pomoči; gre se deželi za celo prihodnjost. Škode je na milijone. Dežela ne more mnogo storiti. Samo država more rešiti to nalogo. Vlada je gotovo ravno tistega prepričanja. Gosposke na Kranjskem so dobro izvrševale svojo nalogo; vzlasti je hvalevredno delovanje deželnega predsednika. Predlog naj se, kolikor je mogoče, jednoglasno vsprejme. (Živahna pohvala.) Minister Bacquehem se zahvaljuje, da se je priznavala požrtovalnost vojaške in civilne gosposke. Odredil je, da se odpošljejo 4 državni stavbinski tehniki, da se uvedejo za varnost patrole in da se vstanove barake za stanovanje. Hvalevredna je pomoč voditeljstva rudečega križa za bolnike. Dež. predsednik je predlagal, naj se dovoli 25.000, kar se je takoj storilo. Po poizvedovanjih bo vlada stavila na-daljne predloge. (Živahna pohvala.) Minister povdarja, da je vjada vse storila, da se vspešno pomaga. (Živ. pohvala.) Russ slika obupno stanje v Ljubljani, ki ne potrebuje samo gmotne, marveč tudi moralne tolažbe. Kušar prosi finančnega ministra, naj dovoli ljubljanskim državnim uradnikom subsistenčno doklado. Klun opisuje, da ljubljanski hišni posestniki ne morejo na novo sezidati hiš. Država jih mora podpreti; tako tudi mora pomagati v Toplicah. Fer-jančič povdarja, naj skrbi vlada, da se bodo za stavbinski materijal znižali prevožni stroški. Vošnjak prosi, naj vlada skrbi, da se popravijo mnoge poškodovane cerkve na Šta-jarskem. Predlogi poslancev v pomoč ponesrečenim krajem in Šveglov predlog so se jednoglasno vsprejeli. Dunaj, 22. aprila. Rešilna družba prejela je za Ljubljano od neimenovanega dobrotnika 1000 gld. Dunaj, 22. aprila. Mornarski poveljnik admiral Sterneck podal se je nadzorovat v Pulj in Trst. Podgraje v Istri, 2:3. aprila. Velikanska borba pri volitvi volilnih mož za deželni zbor. Volilci došh so vsi. Navzlic podkupovanju glasov od strani nasprotnikov zmagali smo s 187 glasovi proti 100. Navdušenje naroda je veliko. Mali LušinJ, 22. aprila. Nadvojvoda Karol Štefan dospel je danes sem; zbornični predsednik Chlumocky je odpotoval včeraj zvečer na Dunaj. BudimpeSta, 22. aprila. Nocoj zaprli so slugo pri ministerstvu zunanjih del Andreja Tok6ly-ja, ki je umoril svojo soprogo. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11, Partcrr«. Rim, 22. aprila. ..Agenzia Štefani" poroča : Venezuela dovolila je na zahtevo laške vlade in poslanstva za ponesrečene Italijane v domačej vojski — 500.000 frankov. Prvih 100.000 je ondotno poslanstvo uže prejelo. Pariz, 22. aprila. Štrajkujoči siuge pri omnibusih hoteli so danes ustaviti nek ora-nibus. Tu so pa pristopili orožniki in morali zgrabiti za orožje. Dva so ranili in petnajst odvedli v zapor. Pariz, 22. aprila. Predsednik Faure dospel je iz Haure nazaj. Madrid, 22. aprila. Včeraj otvoril se je pod predsedstvom škofovim prvi katoliški delavski klub. Predsednik poudarjal je v svojem govoru, da socijalno vprašanje zamore rešiti le cerkev. Vojni minister, več generalov in drugih imenitnih oseb bilo je navzočih. London. 22. aprila. Spodnja zbornica preložila je svoje posvetovanje do 30. t. m. Soul. 22. aprila. Danes se je pričela preiskava zoper korejskega poslanca na Kitajskem. Zatožen je veleizdaje. Tudi več uradnikov je zapletenih v to zadevo. Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spoznal bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kinalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana ..strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi) ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo O. HENNEBERG-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poitnine in carine prosto na dom. 47 6-2 5 Umrli so: 21. aprila. Fran Šegatni, delavec, Streliške ulice 5, plučna tuberkuloza. V hiralnici: 22. aprila. Jožefa Piskar, uboga, plučna tuberkuloza. V bolnišnici: 20. aprila. Ana černic, uboga, škrofuloza. 22. aprila. Frančišek Mandel, prosjak, emphysema. Vremensko sporočilo. a rt a Ca* Stanje Veter Vreme > U i_ a 3 s opazovanja uakomar* t mm toplomera po Celzija •3«! B S " a 22 7. u. »jut. 2. a. pop. 9. s. iveč. 738-9 737 3 736 9 8-8 160 12 6 s', sever si. vzh. si. svzh. oblačno n m 0 00 Srednja temperatura 12'5\ za 2-7° nad normalom. Stanovanje. Pri meni dobi družina iz mesta čedno in popolno nepoškodovano stanovanje pod najugodnejšimi pogoji na razpolago ; obstoji iz jedne večje in jedne manjSe sobe. Živež domačih pridelkov dobi Be tudi pri meni doma, to je: mleko, prikuha itd. 254 2-1 Jakob Marinko (Grogek). Romunija pri Dobrovi. raznega pohištva in gospodarskega orodja 244 3_a bode dne 29. aprila g&T na Poljanski oesti St. 34. Veliko presenečenje za le 2 gld. 25 kr. Radi izpraznjenja zaloge sem primoran nastopne lepe in koristne predmete po čudovito nizki ceni za le 2 gld. 25 kr. oddajati, in sicer: 1 elegantno, pozlačeno uro, katera kaže na minuto točno, 1 krasno, pozlačeno verižico, katero vsled izvanrednega dela ni možno ločiti od pristno zlate, 1 krasen prstan z lepim kamenom in imitiranega zlata, 1 jako elegantno pristno svilnato kravato, 1 krasno iglo za kravate s ponarejenimi briljanti, 1 krasno škatljico za smodke. 1 krasno cevko za smodke (Cigarrenspitz), 2 gumba za manšete (mehanična), 1 elegantno iglo (broš) za dame in jeden koristen predmet zastonj. Poudarjam še jedenkrat, da kaže ura natančno in točno ter se zavežem isto vzeti takoj nazaj, ako bi se izkazala moja trditev napačna. Vse našteto dobiti je, dokler zaloga ni razprodana, pri 253 1 F. Windiseh-u, Krakovo, Miodovastrasse Z. C. ki*, avstr. tjfe drž. železnice. ^_________ Razglas. Vsled izrednega položaja vozita od 19. aprila 1895 na progi Ljubljana - Lesce - Bled in nazaj v Ljubljano do preklica osobna vlaka 1720 ln 1721 po nastopnem voznem redu: Os. vlak 1720 I., II., III. Os. vlak 1721 I., II., III. T3 ns •0 ■3 ■o O J3 •c a B O JS T3 km Postaje 0 (S 'C •5 0 B 0 ■C 13 a. £ O & 0 a. O Zvečer 735 _ odh. Ljubljana juž.kol.prib. 800 Zjutraj 738 2 740 1 1 t » ilrž.kol. > k 756 1 757 748 1 749 6 Vižmarje .... 747 1 748 7w 1 800 13 Medvode .... 736 2 738 8u 1 81» 20 Škofja Loka . . 723 2 725 826 2 827 29 Kranj...... 708 2 710 8™ * 8''!* 32 702 * 702 844 2 840 40 Podnart .... 618 2 650 851 1 852 43 642 1 643 9 1 Radovljica . . . < 1 630 1 631 9T0 Zvečer 52 prih.Lesce-Bled . . .odh. Zjutraj 625 * Samo po potrebi. 251 3—3 C. kr. železnično obratno ravnateljstvo v Beljaku Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Ki olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 25 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja, so z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Št. 10656. Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka. Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj in se oglase pri podpisanem magistratu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 22. dan aprila 1S95. Zupan: 255 3-1 Grasselli s. r. ^^azlične rastline, fiorenine^ luBje in semena fapuje l kf 166 13 H Naznanilo. •-Kj u ii a j « k a borza. Dn6 23. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1091 „ Kreditne delnice, 160 gld............389 „ London vista...........122 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark................B 20 frankov (napoleondor)............9 n Italijanski bankovci........46 n C. kr. cekini........... 5 Dne 22. aprila. 60 kr. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 65 , b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 05 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 50 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld....... 45 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 90 „ Posojilo goriškega mesta....... 45 „ 4% kranjsko deželno posojilo..... 80 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 95 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 70 '/»■ „ „ južne železnice 3% . — „ „ „ južne železnice 5% . 73 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 164 25 198 — 99 60 150 75 132 50 109 — 111 25 99 s 25 99 90 223 50 172 75 133 25 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v. 3645 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 574 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 Papirnih rubljev 100........131 50 50 75 75 50 Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanju JJ najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi. Menjarnična delniška družba »M E R C 1J UVollzeile it. ID Dunaj, Mariahilfirstraste 74 B. 66 &T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aOr naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.