Irena Švab Kavcic Smernice izobraževalnega programa za zaposlene v paliativni oskrbi stanovalcev slovenskih domov za starejše POVZETEK Cicely Saunders, pionirka sodobnega paliativnega pristopa, je duhovni raz­sežnosti namenjala enako pozornost kakor obravnavi telesnih, psiholoških ali socialnih potreb. Število raziskav na podrocju duhovnosti v zdravstvu, medicini in paliativni oskrbi hitro narašca, a je še vedno najmanj raziskano in pogosto tudi najmanj upoštevano podrocje. Izsledki raziskav niso niti primerljivi, niti niso prenosljivi med razlicnimi okolji. Da bi ugotovili, kakšna je percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe med zaposlenimi v paliativni oskrbi stanoval­cev slovenskih domov za starejše, je bila izvedena raziskava, ki je podlaga za oblikovanje smernic izobraževalnega programa. Raziskava je potrdila vpliv zaznavanja duhovnosti na duhovno oskrbo. S krepitvijo zaznavanja eksistenci­alne komponente duhovnosti se krepi zaznava duhovne oskrbe. Oblikovane so smernice izobraževanja, ki bi pri zaposlenih v slovenskih domovih za starejše okrepilo percepcijo duhovnosti. Smernice izpostavljajo vlogo duhovnosti v paliativni oskrbi, osebno duhovnost oskrbovalcev in vzpostavitev odnosa med zaposlenimi in stanovalci. Kljucne besede: paliativna oskrba, domovi za starejše, eksistencialna raz­sežnost, samorefleksija, izobraževanje. AVTORICA Dr. Irena Švab Kavcic je vec kot desetletje ravnateljica doma Varstvo starejših, zadnja tri leta pa direktorica Doma sv. Jožef. Na Alma Mater Europea je leta 2023 doktorirala iz socialne gerontologije. Na njeno pobudo je bila v slovenšcino prevedena knjiga Saunders »Cujte z menoj«. Aktivno sodeluje na nacionalnih in mednarodnih konferencah. SUMMARY Guidelines for a training programme for palliative care staff in Slovenian homes for older people Since Cicely Saunders, the founder of modern palliative care, spiritual di­mension has been treated equally as physical, psychological, and social needs. Despite the growing body of research on spirituality in health, medicine, and palliative care, it remains an under-researched and underappreciated area. Findings are neither comparable nor transferable between different fields. Research has been conducted to determine how spirituality and spiritual care are perceived by staff in long-term care facilities in Slovenia and has formed the basis for developing guidelines for training programmes. The influence of perceptions of existential spirituality on perceptions of spiritual care was con­firmed. To strengthen perceptions of spirituality, the training guidelines were developed. The guidelines emphasise spirituality in palliative care, personal spirituality, and relationship building between staff and residents. Keywords: palliative care, long-term care facilities, existential dimension, self-reflection, training. AUTHOR Dr Irena Švab Kavcic had been the director of the Home for the Care of Older people for more than a decade, and the Director of St Jožef Home for the last three years. She received her PhD in Social Gerontology from Alma Mater Euro-pea in 2023. On her initiative, Saunders’ book “Watch with me” was translated into Slovenian language. She actively participates in national and international conferences. 1 TEMELJI MODERNEGA PALIATIVNEGA PRISTOPA Zacetnica modernega paliativnega pristopa, Cicely Saunders, je v oskrbo hudobolnih in umirajocih uvedla koncept totalne bolecine (Saunders, 1964). Že na zacetku svoje poklicne poti, ko je kot medicinska sestra delovala med ranjenimi vojaki, zlasti pa kasneje kot zdravnica med umirajocimi v hospicu sv. Jožefa, je Saunders (2001) raziskovala s poslušanjem, zapisovanjem in analiziranjem teh zapisov. Koncept je prvic objavila leta 1964, izpopolnjevala pa ga je vse življenje. Natancno in sprotno evidentiranje njenih ugotovitev omogoca vpogled v zorenje koncepta, ki je nastajal ne le zaradi potrebe po razumevanju bolecine, ampak tudi z namenom sprememb v njenem obravnavanju (Clark, 1999, str. 730). Koncept je najpogosteje pojasnjen z besedami: »Z mano je vse narobe«. Izhaja iz primera bolnice, gospe Hinson (Saunders, 1964, str. 68). Kronicne bolecine, ki je lahko za bolnika brezcasna, neskoncna, nesmiselna in vodi v obup ter izolacijo, Saunders ne razume le kot dogodka ali ponovitve vec do-godkov, ampak kot stanje ujetosti bolnika. Simptome bolecine je zato potrebno obravnavati z enako pozornostjo kakor simptome bolezni. Zgolj protibole-cinsko sredstvo ne zadošca za njeno uravnavanje, potreben je tudi pogovor, pozorno poslušanje, zlasti ko medicina ne more storiti nicesar vec (Clark, 1999, str. 733). Pristop, ki vkljucuje oboje, tako uravnavanje protibolecinske terapije kakor poslušanje, vzpostavi neke vrste zavezanost med clovekoma. Navkljub prepricanju, da smo v soocanju s trpljenjem, izraženim preko to-talne bolecine ob iztekajocem se življenju, pogosto nemocni, Saunders (2020, str. 92-94) v tem odkriva priložnost za preobrazbo v »zaklade teme«, to je v izziv, da v tem odkrijemo nekaj dobrega. Morda le tiho navzocnost, s katero se bomo dotaknili »najbolj skritih kotickov«. Izraza »najbolj skriti koticki« in »notranja bolecina« uporablja kot sinonima za duhovno bolecino. Opiše jo kot »izzivalno resnicnost« (Saunders, 2005, str. 47). Obicajno jo prebudi soocanje s koncem življenja, ko se bolnik zave svoje nemoci, nevrednosti ali se jezi nad nepravicnim življenjem, trenutnim in preteklim, in ga prevzame obcutek ne­smisla. Postavljati si zacne vprašanja »zakaj« (Saunders, 1988, str. 29). Sledec utemeljiteljici modernega paliativnega pristopa mora smisel odkriti vsak bolnik in umirajoci sam. Pri tem je lahko nekoliko lažje bolnikom, ki so verni, a smisel odkrivajo tudi tisti, ki niso versko opredeljeni. Osebje jim pri tem lahko pomaga le, ce tudi samo zase išce smisel in mesto v stvarstvu, ki je nedvomno dobro (Saunders, 1988, str. 33). Z iskanjem se gradijo mostovi, vzpostavlja se ozracje zaupanja, ki bolniku pomaga sprejeti omejenost clove­škega obcutka za pravicnost in vrednost ter tako vzpostavlja pogoje za notranjo rast iz izgube, tudi ob koncu življenja. Takšna drža osebje, »ranjene zdravilce«, »neporažena srca nemoci« nagradi s pogumom in mocjo, ki jih presega, da lahko vztrajajo in celo v tako zahtevnem obdobju najdejo humor. 2 IZOBRAŽEVANJE O DUHOVNOSTI V PALIATIVNEM PRISTOPU V oskrbi hudo bolnih in umirajocih prihaja do situacij, ko vse znanje, bodisi medicinsko, zdravstveno ali psihološko ne zmore vec zagotoviti odgovora. Takrat lahko osebje zagotovi »le« svojo tolažilno prisotnost, kar je hkrati z »le« tudi »najvec«. Osebje je pred težko nalogo, saj bolniki niso razvili prepricanj, ki bi jim bila v pomoc v casu stiske, hkrati velika vecina hudo bolnih in umirajocih izraža potrebo po vkljucitvi duhovne oskrbe, a sami duhovnih potreb ne prepoznavajo ali jih ne znajo izraziti (Wilkinson in Coleman, 2010, str. 358; Balboni idr., 2017, str. 445; Egan idr., 2017, str. 8). Na vprašanje, ali je duhovnost mogoce poucevati, ni enotnega odgovora, poenotenje je mogoce le v tem, da takšno stališce ne sme zatreti raziskav na tem podrocju (McSherry in Jamieson, 2013, str. 3178). Raziskovalci so naklo­njeni stališcu, da je izobraževanje o duhovnosti bolj predlog za samorefleksijo, to je pot, ki izboljšuje zavedanje, zaupanje in zmožnost interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju duhovne oskrbe (Meredith idr., 2012, str. 888; Rykkje idr., 2021, str. 1461). Zagovarjajo, da je refleksija osebnega odnosa pomembnejša od pridobivanja vešcin (Best idr., 2020). Za ugotovitev stanja in pridobitev podlage za oblikovanje smernic izobra­ževalnega programa za zaposlene v paliativni oskrbi stanovalcev slovenskih domov za starejše, smo na prelomu med letoma 2020 in 2021 naredili razi­skavo na vzorcu 28 domov za starejše v Sloveniji. Z njo smo preverjali vpliv percepcije duhovnosti zaposlenih v paliativni oskrbi stanovalcev slovenskih domov za starejše na percepcijo duhovne oskrbe. Raziskava je potrdila vpliv faktorja »eksistencialna komponenta duhovnosti« na faktor »duhovna oskrba«. S krepitvijo eksistencialne komponente duhovnosti se krepi percepcija duhovneoskrbe (Švab Kavcic, 2023a, str. 196). Prepoznanemu vplivu percepcije eksisten­cialne razsežnosti duhovnosti na duhovno oskrbo sledita tudi Predlog smernic izobraževalnega programa o duhovnih vidikih paliativne oskrbe stanovalcev slovenskih domov za starejše in Prirocnik duhovne oskrbe (Švab Kavcic, 2023b). Velik delež anketirancev, ki se še niso izobraževali o duhovnosti in duhovni oskrbi, je s 74,1 % primerljiv z raziskavami v tujini, kjer se giblje med 50 % do 96,9 % (Cetikaya in Azak, 2013; Sanders idr., 2016, Chen idr., 2020, str. 191t). Delež tistih, ki ne vedo, ce potrebujejo dodatna izobraževanja je 47,1 %. Z delfsko metodo usklajene smernice zajemajo tri module. Poudarjena je vloga Cicely Saunders in samorefleksije (Švab Kavcic 2023b, 136-137). Testira­nju modela in zmožnostim izvajalcev izobraževanja se lahko moduli casovno in vsebinsko prilagajajo. 3 PREDLOG SMERNIC IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA V gerontologiji je, v primerjavi z drugimi vejami medicine, potrebno po­zornost usmerjati k pricakovanjem bolnika in ob njegovem fizicnem upadanju primerno opredeliti cilje. Ti so bolj povezani s tem, kar je bolniku pomembno v notranjosti, kakor po svojih aktivnostih in intervencijah – bolj »being« kakor »doing« (Baldacchino, 2015). Holisticni pristop v gerontologiji bolnika obrav­nava situacijsko, ga spoštuje zaradi doseženega in vkljucuje njegovo socialno mrežo, bližnje in skupnost kot potencialne duhovne vire. Zlasti mlajšim zapo­slenim je izziv razumeti starega bolnika in družino, jim zagotoviti dostojanstvo in spodbujati neodvisnost, kjer je le mogoce (Saunders, 1970, str. 121-123). Osebje lahko cloveku, ki se mu izteka življenje, z odstiranjem pogleda na doseženo, na kašce, ki jih je napolnil, omogoci odkrivanje njegovega smisla (Frankl, 2014, str. 91; Lukas, 2017, str. 38). Hkrati odkrivajo smisel v svojem delu, v oskrbi duhovnih bitij. Mnogi zaposleni v hospicih svoje delo spreje­majo ne le kot službo, ampak kot svoje poslanstvo (Holyoke in Stephenson, 2017, str. 7). Njihovo delo ni vec reševanje klinicnih primerov, ko so se vsi že umaknili, ampak »odnos koncnega do neskoncnega« (Frankl, 2014, str. 161; Lukas, 2017, str. 27 in 42). Je tudi prepoznavanje trenutka, ko skrb za bolnika postane oskrba umirajocega. Takrat se stanovalceva želja do življenja ali boj za okrevanje zaradi procesa staranja ali bolezni, spremeni v pripravo na smrt. V takšnih primerih sprejetje prihajajoce neizogibne smrti ni zgolj predaja bolnika samega ali zanemarjanje s strani zdravnika. To je trenutek, ko se ne da nic vec narediti, a za osebje pomeni vse prej kot nic delati. Ni poraz, ampak dosežek v umiranju. Je cas za pomiritev in izpopolnitev, za stanovalca in za njegove bližnje. Lahko je najdragocenejši cas za vse njih (Holyke in Stephenson, 2017, str. 121). Takšen pristop potrebuje temelje, iz katerih bo osebje crpalo oblikovanje svojih odgovorov v oskrbi hudo bolnih in umirajocih. Ni seznama opravil, pravilnih odgovorov, je le odgovarjanje na vprašanja, ki jih osebju prinaša srecevanje s hudo bolnim in umirajocim clovekom. Je iskanje možnosti za uresnicevanje triade vrednot, torej poti do kakovostnega in smiselnega življenja tudi v tem obdobju (Kristovic, 2014, str. 82). Namen izobraževanja, ki bi potekalo po predlaganih smernicah, je utemeljiti mesto duhovne oskrbe znotraj paliativne oskrbe, osvetliti možne poti pomoci pri odkrivanju virov duhovne moci, ki so lastne stanovalcu in njegovim bli­žnjim, ter razviti spretnost samorefleksije. Komunikacija in odnosi s stanovalci in njihovimi bližnjimi so srcika du­hovne oskrbe. Temu pritrjujejo tudi anketiranci v raziskavi, ki izražajo mocno strinjanje s spremenljivkami duhovne oskrbe in jih povezujejo v enoten, vklju-cujoc konstrukt. Med njimi jih 26,7 % ni prepricanih – se niti ne strinjajo niti strinjajo s spremenljivko, da se duhovna oskrba izraža preko iskanja smisla in namena v bolezni (Švab Kavcic, 2023b, str. 93-94). Za dobro duhovno oskrbo je potrebno odkriti, kaj je bolniku pomembno. Za to so potrebne komunikacijske vešcine, ki so hkrati tudi prediktorji zagotavljanja duhovne oskrbe: socutja, skrbnosti, empatije, topline, osebne duhovnosti in percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe. Predlog Smernic sestavljajo trije moduli. Slika 1 prikazuje medsebojno povezanost predlaganih modulov in pridobivanja kompetenc. Vsebina prvega, osnovnega modula predlaganih smernic izobraževanja zajema predstavitev biografije Cicely Saunders in njenih razmišljanj z uporabo zgodb dveh njenih pacientov, gospe Hinson in Davida Tasme. Vsebina drugega modula je namenjena osebni duhovni formaciji udele­žencev izobraževanja. Uvede ga razmišljanje o »zakramentu kozarca hladne vode« in/ali »zakladov teme« (Saunders, 2020, str. 78 in 92). Zaposlenim, ki Slika 1: Shematski prikaz smernic izobraževalnega modela (Švab Kavcic, 2023b, str. 136) odkrivajo smisel v svojem poklicu, pomaga pri razvoju vešcin in odnosa skozi vsakdanje delo tako, da se pristop postopno preoblikuje iz »delati« (»doing«) v »biti« (»being«). Na zgodbi mladega bolnika predstavi odkrivanje njim lastnega smisla preko uresnicevanja ustvarjalnih in doživljajskih vrednot ter vrednot stališca (Frankl, 2014, str. 96). Dopolni ga zgodba ge. Kotek kot primer spre­jemanja koncnosti in pomoci pri odkrivanju smisla v tem obdobju (Frankl, 2014, str. 140-143). Vsebina tretjega modula zajema predstavitev možnih duhovnih potreb in virov duhovnih moci stanovalcev in njihovih bližnjih. Duhovne potrebe stanovalcev domov za starejše so lahko spregledane, še zlasti ce jih stanovalci sami ne izrazijo. V naši raziskavi je duhovne potrebe prepoznalo 68,4 % an-ketirancev. Najvec anketirancev je duhovne potrebe prepoznalo tako, da so jih izrazili stanovalci sami (57,3 %); in sicer s poslušanjem in opazovanjem (55,6 %) ali so jih izrazili stanovalcevi bližnji (37,8 %). Dejanje ni enkratno, saj je možnost pogovora o duhovnosti potrebno ponuditi veckrat, tudi ce jo stanovalec v zacetku odkloni (Paal idr., 2017, str. 2308). Nekaterim, zlasti sta­rejšim zaposlenim, bo takšno poslušanje steklo cisto spontano, zacetnikom bo v pomoc katero od orodij za duhovno presejanje ali duhovno zgodovino (Best idr., 2020, str. 5). Primer takšnega orodja je FICA (Puchalski, 2015, str. 249), kjer bolnik pove, kakšno obravnavo v zvezi z duhovnostjo želi. Bolj izkušeni lahko uporabijo dve kljucni vprašanji 2Q-SAM: »Kaj vam je v tem trenutku najbolj pomembno?« in »Kako vam lahko pomagam?« (Ross in McSherry, 2018). Udeleženci v vsakem modulu dobijo namig za prebiranje knjige, ki pomaga tako k osebni rasti kakor k oblikovanju besedišca, ki ga slušatelji predstavijo v zapisu svojih razmišljanj ob predstavljenih zgodbah. Oddaja eseja je podlaga za vkljucitev v nadaljevalno stopnjo modula. Eden od razlogov, da duhovna oskrba ni zagotovljena, je tudi pomanjkanje ustrezne terminologije. Prebiranje literature in refleksije, diskusije lahko pripo­morejo k oblikovanju besedišca, iz katerega bo osebje zajemalo v konkretnih primerih srecanja z lastnimi ali duhovnimi potrebami stanovalcev in njihovih bližnjih. Besednjak bolnikov je vecplasten, vprašanje je skrito za besedami. Pomembna je ne le vsebina pogovora, ampak tudi nacin komunikacije, verbalni in neverbalni, ton, gestikulacije (Voetmann idr., 2022, str. 6). Ne gre za dobre želje, sentimentalnost, ampak jasno opazovanje, ucenje in življenje nasploh; dobrega odnosa nas lahko naucijo bolniki. Tisti, ki uporabljajo svoje oci, ušesa, um in srce, bodo opazili, se ucili in pridobili. Njihovi bolniki bodo pridobili še vec (Saunders, 1970, str. 123). Za premagovanje lastnih strahov, predsodkov in uporov v duhovni oskrbi je potrebna refleksija duhovnosti v posameznikovem osebnem življenju. To pripomore k prepoznavanju duhovnih potreb, preprecevanju duhovnega tr-pljenja in hkrati k preprecevanju izgorelosti osebja. Dokazano je, da mocna osebna duhovnost in kompetence duhovne oskrbe preprecujejo izgorelost (Anandarajah idr., 2016, str. 870; Best idr., 2020, str. 4). Povzetek smernic za pripravo izobraževalnih modulov je prikazan v tabeli 1. Tabela 1: Povzetek smernic za pripravo izobraževalnih modulov (Švab Kavcic, 2023b, str. 137) Naslov Duhovnost v paliativni oskrbi Osebna duhovnost oskrbovalcev hudo bolnih in umirajocih Komunikacija v paliativni oskrbi Opis Paliativna oskrba – pristop odkrivanja »skritih kotickov« Paliativna oskrba – povezovanje dveh bitij, delovanje v (so)bivanju (Baldaccino) Ko je najvec, kar lahko naredimo, narediti nic: »Cujte z menoj« (Saunders) Namen Predstaviti vlogo duhovnosti v paliativnem pristopu Cicely Saunders Odkriti sebi lastno duhovnost in njen vpliv na delo s hudo bolnimi in umirajocimi Vzpostavljanje odnosov in pomen komunikacije v paliativni oskrbi Naslov Duhovnost v paliativni oskrbi Osebna duhovnost oskrbovalcev hudo bolnih in umirajocih Komunikacija v paliativni oskrbi Vsebina Biografija Cicely Saunders, zgodbi Davida Tasme in bolnice gospe Hinson Frankl: zgodba mladega bolnika/ gospe Kotek, Ars Moriendi (Leget, van Leuween) Duhovni viri moci – model vetrnice, svoboda za odlocanje, verbalna in neverbalna komunikacija, nic delati in to delati dobro, 2Q-SAM Evalvacija Test prej in potem: SSCRS, knjiga Cujte z menoj – esej pred nadaljevalnim seminarjem Test prej in potem: SSCRS in/ali SCRS, knjiga Kljub vsemu reci življenju da – esej pred nadaljevalnim seminarjem Test prej in potem, odkrivanje lastnih virov moci, (samo)refleksija, primer uporabe orodja pred nadaljevalnim seminarjem Kompetence Prepoznavanje duhovne dimenzije hudo bolnih in umirajocih, okrepitev percepcije duhovnih potreb, duhovne bolecine, duhovne oskrbe Cutece odzivanje na svoja in duhovna vprašanja stanovalcev in njihovih bližnjih, odkrivanje poslanstva v svojem delu Socutna prisotnost, vzpostavljanje odprtih odnosov, poznavanje svojih omejitev Osnovna metoda Enodnevna delavnica, aktivno sodelovanje, dolgi odmori Enodnevna delavnica, (samo) refleksija, dolgi odmori Enodnevna delavnica, primeri iz prakse, dolgi odmori Nadaljevalna metoda Enodnevni seminar z refleksijo, ki jo vodi specialist duhovne oskrbe Enodnevni seminar z refleksijo Enodnevna delavnica – sokratski dialog o uporabi predstavljenih orodij Potrdilo Po pridobljeni verifikaciji programa Po pridobljeni verifikaciji programa Po pridobljeni verifikaciji programa Po zakljucku Vsakih šest mesecev osvežitveno srecanje/ duhovni odmik, blog Vsakih šest mesecev osvežitveno srecanje/ duhovni odmik, blog Vsakih šest mesecev osvežitveno srecanje/ duhovni odmik, blog Po predlogu Smernic so v Domu sv. Jožef v Celju v letih 2022 in 2023 izvedli prva modula, ki so ju udeleženci ocenili zelo dobro (4,7). Enako pomembno kakor izobraževanje, ki bo okrepilo kompetence in sposobnost osebja za zagotavljanje kulturne holisticne oskrbe, ki temelji na duhovni oskrbi, je tudi pripravljenost institucij, ki oskrbujejo bolnike, da so odprte za izvajanje duhovne oskrbe in z organizacijskimi ukrepi podprejo njeno izvajanje (Vandenhoeck, 2013, str. 555; Holyoke in Stephenson, 2017, str. 8; Gautam idr., 2019, str. 219). Tudi oskrbovalci imajo duhovne potrebe, skrbi ali trpljenje (Delgado, 2014, str. 310). Tako bi institucije morale skrbeti za duhovno rast, duhovno oskrbo osebja, bodisi z organizacijo dnevnih srecanj, supervizije, duhovnih odmikov. 4 ZAKLJUCEK Paliativni pristop stanovalcem domov za starejše in njihovim bližnjim omogoca ohranjanje optimalne kakovosti življenja vse do njegovega izteka. Presega zgolj oskrbo umirajocih, osredotocanje na umiranje in smrt, saj z interdisciplinarnim pristopom odgovarja na vprašanje, kako zagotavljati ka­kovostno oskrbo ob koncu življenja, vse do njegovega izteka. Pri tem spoštuje definicijo kakovosti življenja, ki jo zase sprejeme vsak sam stanovalec sam. Na koncnost življenja odgovarja vsak sam. Pri tem se sooca s temeljnimi življenjskimi vprašanji, tudi o smislu življenja. V sekularizirani družbi lahko logoterapija z nevtralnim verskim odnosom ponudi odgovor za duhovno oskrbo, ki jo usmerja bolnik. Logoterapija pomaga pri iskanju smisla življenja preko odkrivanja bolnikom lastnih vrednot. Osebje mora izoblikovati osebna prepricanja preden pristopi k bolnim in/ali umirajocim. Duhovno bistvo cloveka, ostaja ne glede na življenjsko obdobje ali potek bolezni nedotaknjeno. Z zavedanjem o »notranjih resni­cah« lahko osebje bolnikom omogoci prepoznavanje njihove lastne mo-drosti, povezanost in dobro pocutje. S pogovorom o povezanosti, smislu in transcendentnem lahko osebje bolniku pomaga sprejemati novo realnost in odkrivati smisel. LITERATURA Anandarajah Gowri, Janet Roseman, Danny Lee in Nupur Dhandhania (2016). A 10-Year Longitudinal Study of Effects of a Multifaceted Residency Spiritual Care Curriculum: Clinical Ability, Professional Formation, End of Life, and Culture. V: Journal of Pain and Symptom Management, letnik 52, št. 6, str. 859-872. Balboni Tracy Ann, George Fitchett, George F. Handzo, Kimberly S. Johnson, Harold G. Koenig, Kenneth I. Pargament, Christina M. Puchalski, Shane Sinclair, Elizabeth J. Taylor in Karen E. Steinhauser (2017). State of Science of Spirituality and Palliative Care Research Part II: Screening, Assessment, and Interventions. V: Journal of Pain and Symptom Management, letnik: 54, št. 3, str. 441-453. Baldacchino Donia (2015). Spiritual Care Education of Health CareProfessionals. V: Religions, letnik 6, št. 2, str. 594-613. Best Megan, Carlo Leget, Andrew Goodhead in Piret Paal (2020). An EAPC White Paper on Multi-Disciplinary Education for Spiritual Care in Palliative Care. V: BMC Palliative Care, letnik 19, št. 1. Çetinkaya Bengü in Arife Azak (2013). Nurses` Perceptions of Spirituality and Spiritual Care. V: Australian Journal of Advanced Nursing, letnik 31, št. 1. Chen Mei-Li, Yi-Heng Chen, Li-Chan Lin in Li-Lan Chuang (2020). Factors Influencing the Self-Perceived Competencies in Spiritual Care of Nurses in the Long-Term Care Facilities. V: Journal of Nursing Management, letnik 28, št. 6, str. 1286–1294. Clark David (1999). »Total Pain«, Disciplinary Power and the Body in the Work of Cicely Saunders, 1958–1967. V: Social Science & Medicine, letnik 49, št. 6, str. 727–736. Delgado-Guay M.O. (2014). Spirituality and religiosity in supportive and palliative care. V: Current opinion in supportive and palliative care, letnik 8, št. 3, str. 308-313. Egan Richard, Rebecca Llewellyn, Brian Cox, Rod MacLeod, Wilfred McSherry in Philip Austin (2017). New Zealand Nurses’ Perceptions of Spirituality and Spiritual Care: Qualitative Findings from a National Survey. V: Religions, letnik 8, št. 5, str.: 79. Frankl Viktor E. (2014). Volja Do Smisla: Osnove in Raba Logoterapije. Prevedel Jože Stabej. Celje: Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba. Gautam Sital, Stephen Neville in Jed Montayre (2019). What Is Known about the Spirituality in Older Adults Living in Residential Care Facilities? An Integrative Review. V: International Journal of Older People Nursing, letnik 14, št. 2, e12228. Holyoke Paul in Barry Stephenson (2017). Organization-level principles and practices to support spiritual care at the end of life: a qualitative study. V: BMC Palliative Care, letnik 16, št. 16, str. 24. Kristovic Sebastjan (2014). Reševanje krize smisla sodobnega cloveka: osnove logoterpije. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba. Lukas Elisabeth (2017). Vse se uglasi in izpolni. Logoterapija v poznejšem življenjskem obdobju. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba (Zbirka Smisel). McSherry, Wilfred in Steve Jamieson. 2013. The Qualitative Findings from an Online Survey Investigating Nurses’ Perceptions of Spirituality and Spiritual Care. V: Journal of Clinical Nursing 22(21–22): 3170–3182. Meredith Pamela, Judith Murray, Trish Wilson, Geoff Mitchell in Richard Hutch (2012). Can Spirituality Be Taught to Health Care Professionals?. V: Journal of Religion and Health, letnik: 51, št. 3, str. 879–889. Paal Piret, Eckhard Frick, Traugott Roser in Guy Jobin (2017). Expert Discussion on Taking a Spiritual History. V: Journal of Palliative Care, letnik 32, št. 1, str. 19–25. Puchalski Christina M. (2015). Spirituality in Geriatric Palliative Care. V: Clinics in Geriatric Medicine, letnik 31, št. 2, str.: 245–252. Ross Linda in Wilfred McSherry (2018). The power of two simple questions. V: Nursing Standard, letnik 33, št. 9, str. 78-80. Rykkje Linda, Margrethe Bakstad Sřvik, Linda Ross, Wilfred McSherry, Pamela Cone in Tove Giske (2021). Educational Interventions and Strategies for Spiritual Care in Nursing and Healthcare Students and Staff: A Scoping Review. V: Journal of Clinical Nursing. V: https://doi.org/10.1111/ jocn.16067 (1. januar 2022). Sanders Lynne, Sharon Kopis, Carolyn Moen, Angela Pobanz in Fred Volk (2016). Perceptions of Spirituality and Spiritual Care in Religious Nurses. V: Journal of Christian Nursing, letnik 33, št. 4, str. 214–219. Saunders Cicely (1964). The syptomatic treatment of incurable malignant disease. V: Prescribers´ Journal, letnik 4, št. 44, str. 68-73. Saunders Cicely (1970). Cicely Saunders. Selected Writings. 1958-2004. Oxford Scholarship Online. V: https://oxford.universitypressscholarship.com/view/10.1093/acprof:oso/9780198570530.001.0001/ acprof-9780198570530 (23. december 2021). Saunders Cicely (1988). Spiritual Pain. V: Journal of Palliative Care, letnik 4. št. 3, str. 29-32. Saunders Cicely (2001). The evolution of palliative care. V: Journal of the Royal Society of Medicine, letnik 94, št. 9. str. 430-432. Saunders Cicely (2005). Watch With Me. V: http://endoflifestudies.academicblogs.co.uk/wp-content/ uploads/sites/22/2014/04/Watch-with-Me-full-text-2005.pdf (10. oktober 2018). Saunders Cicely (2020). Cujte z menoj. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba. Društvo Mohorjeva družba. Švab Kavcic, Irena (2023a). Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe pri zaposlenih v slovenskih domovih za starejše. V: Bogoslovni vestnik, letnik 83, št. 1, str. 195-197. Švab Kavcic, Irena. (2023b). Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe pri zaposlenih v paliativni oskrbi stanovalcev slovenskih domov za starejše. Doktorska disertacija. Maribor: Alma Mater Europea University. Vandenhoeck Anne (2013). Chaplains as specialists in spiritual care for patients in Europe. V: Polish Archives of Internal Medicine, letnik: 123, št. 10, str. 552-557. Voetmann Sara Stage, Niels Christian Hvidt in Dorte Toudal Viftrup (2022). Verbalizing Spiritual Needs in Palliative Care: A Qualitative Interview Study on Verbal and Non-Verbal Communication in Two Danish Hospices. V: BMC Palliative Care, letnik 21, št. 1, str. 3. Wilkinson Peter J. in Peter G. Coleman (2010). Strong Beliefs and Coping in Old Age: A Case-Based Comparison of Atheism and Religious Faith. V: Ageing & Society, letnik: 30, št. 2, str. 337–361. Naslov avtorice: Dr. Irena Švab Kavcic: irena.svabkavcic@gmail.com