PoSfalnk' nTačana v f«fov1»l iž^ruzin siri ^dni It ILUSTROVAIU LIST ZA MESTO IN DEŽELO J, & J» JLw Cena 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 20/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani Štev. 15.303 Ljubljana, 15. novembra 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za I stev. 46 vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji I # 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja I wl Draga gospodična ! Ali se še spomnite najinega srečanja na cesti, ko ste me ustavili in mi začeli tožiti o težavah, ki jih imate v življenju? Se spomnite? Radi bi bili videli, da bi o priliki tudi o vas kaj napisal na prvi strani našega tednika. Uvodnika ste si želeli, da. Kakor zdaj vidite, sem vam ga napisal. A ne samo za vas, temveč tudi za mnoge druge gospodične, ki so v enakem položaju kakor vi, ki imajo enako sliko o življenju in ljudeh, ki enako hrepene, enako žele in... vzdihujejo. In ker vem, da bo ta članek napisan ne samo vam nego tudi njim, in ker vem, da ga boste vi in vse druge razumele tako kakor je napisan, to je, z najboljšo voljo, sem prepričan, da mi ne boste zamerili, ako vas bom na tem ali onem mestu tudi malo oštel in vas nemara preveč v živo zadel. Tožili ste mi takrat, da ste nezadovoljni. V svoji službi sicer nimate težkega dela, zato ste pa tako rekoč noč in dan vpreženi, prostega časa tako rekoč nič, plača majhna, spalnica mrzla, elektrike ne smete žgati itd. In kar je najhujše, vaš šef je siten in se neprestano obreguje ob vas. Zdaj bi hotel imeti to, potem ono, nikoli mu ni prav, kakor napravite, vselej najde kakšno napako. Res, težka reč. Prav lahko se vživim v vaš položaj. Vem, da bi mnogo rajši sedeli v pisarni, kjer je mnogo dela in lepša plača, kjer vas gospodar ne bo trpinčil, kjer bi imeli več časa za sebe. Kaj ne, tega se vam hoče? Da, saj ste mi sami pravili, zdaj se spomnim. Kaj naj vam na to rečem? V mnogih pisarnah in trgovinah je danes manj dela kakor prej. V mnogih — ne v vseh. Plače so danes na splošno manjše kakor pred nekaj leti. Zakaj? Ker je mnogo dobrih delavcev, ki bi hoteli delati, pa ne dobe službe. In ker se na tem svetu vse avtomatski ureja in zrasejo plače vselej, kadar je povpraševanje veliko, in padejo, kadar je ponudba velika. Kaj naj vam še rečem o prostem času, o mrzli sobi, o tem da ne smete žgati elektrike za svoje malenkostne opravke kakor krpanje nogavic in popravljanje oblek, ali pa za branje knjig? Ne, draga gospodična, o tem mi res ne kaže govoriti. Zakaj če vam je res tako težko, tako neznosno, potem pač poglejte, da' dobite boljšo službo drugod. Bojim se samo, da je ne boste našli, kakor je ne najde toliko drugih — a če bi jo že našli, bi bila najbrže še slabša od sedanje. Vem, da vam je najhujše to, ker vas gospodar neprestano «sekira». O kako dobro razumem! Človek je zmerom najbolj občutljiv za krivico, ki mu jo napravi njegov bližnji. Toda nekateri krivico laže prenašajo, drugi pa teže — prenašati jo pa moramo vsi. čim bolj prihajamo v leta, tem manj jo čutimo, ker smo se ji polagoma že privadili. Takšno je pač življenje, kaj hočemo! Vem, da ste bili polni idealov in da imate še danes to slabost. (Oprostite: saj je to slabost, ne? Plemenita sicer, a vendar...) Glede krivice, ki vam jo dela šef, glede njegovega sekiranja vam pa tole povem: Ako gospodar svojo osebje brez vzroka trpinči, je človek brez srca ali brez kulture in vzgoje ali pa zloben. Takšnega človeka ne marate ne vi, ne jaz, ne večina izmed nas. A če vse to prenašate, ker morate prenašati zaradi službe in vsakdanje skorjice kruha, so vam globoko odkrijem in vam priznam, da je moja sodba o vas še mnogo višja kakor je bila. Človek mora v življenju mnogo prenesti, mnogo požreti, na mnogo molčati. A čim večji je človekov boj v življenju, čim vež težav mora prostati, čim več pretrpeti, toliko boljši postane, toliko zrelejši in kreme-nitejši značaj. Še nekaj vam moram povedati. Če že prenašate toliko težav in žalosti, zakaj bi tožili in jokali? Ženskam sicer solze res dostikrat olajšajo gorje, toda solze 1000 kmetov prosi milosti za morilca Ubil je svojo ženo, ker se mu je izneverila, njegovi sosedje so pa poslali sodišču prošnjo za milo sodbo Na vasi prav tako kakor v mestih ljudje obsojajo hudodelstvo in terjajo pravično kazen za zločinca. Pripetil se je pa dogodek, kjer so se ljudje zavzeli za morilca. Bilo je v vasi Bukovcu, kjer je kmet Djoka Barjaktarevič meseca avgusta ubil svojo ženo. Njegovi sosedje so se pa zavzeli zanj in prositi sodišče, naj mu prisodi miilo kazen. Ko se je Djoka Barjaktarevič iz Bukovca oženil, je kmalu izprevidel, da mu žena Nada ni to, kar je od nje pričakoval. Med tem ko se je Barjaktarevič mučil na. svojem malem vinogradu, velikem komaj dva orala, se je namreč njegova žena sprehajala po vasi in ni prijela za nobeno delo. A to ji še ni bilo dovolj. Dogovorila se je z njegovim naj-bljžjim sosedom Bugarskim, da bosta skupaj prekupčevala z vinom. In res sta začela kmetom prodajati vino, hodila sta iz vasi v vas in skupaj prenočevala po gostilnah. Tako sta izostajala z doma tudi po dva ali tri dni, daleč od Nadinih otrok, daleč od moža, ki mu niti v sanjah ni prišlo na um, da so mu žena izneverja z njegovim sosedom. Preveč je imel dela na polju in s svojimi tremi otroki, da bi mogel priti na takšno nezaslišano misel. Nekega dne je pa najstarejša hčerka očetu povedala, kaj počne njena mati in njegova žena. Mož ni mogel verjeti. Toda neke noči se je mogel na lastne oči prepričati, da mu otrok ni lagal. Zalotil jo ženo s sosedom Lazom pri zakonolomu. A Djoka se je spomnil svojih treh nepreskrbljenih otrok in je ženi odpustil. Toda namestu da bi se zato poboljšala, je postala žena še predrznejša. Začela je kar ponoči vstajati in odhajati k sosedu. Nekega dne je je pa na lepem zmanjkalo iz vasi: preselila se je v drugo vas in tam odprla s svojim ljubimcem gostilno. Zdaj je pa tudi potrpežljivemu kmetu zavrela kri. Šel je v sosednjo vas, poiskal ženo in jo ubil. Zadal ji je z nožem šest in dvajset ran, ki jim je prešeštnica podlegla. Umor se je zgodil meseca avgusta. Ta dni bi se imela začeti glavna razprava. Bukovški kmetje so pa sklenili, da bodo prositi milosti za svojega nesrečnega soseda. Napravili so pravcat plebiscit po vasi in te dni izročili županstvu v Bukovcu prošnjo 8 tisoč podpisi. V tej prošnji obsojajo nemoralno življenje pokojne Barjaktarevičevo žene, o njenem možu pa ne morejo najti dovolj pohvalnih besed, češ da se je tako rekoč noč in dan mučil na polju in doma, da preskrba svoje tri otročičke, ne da bi si bil privoščil le najmanjšo zabavo. Dalje kmetje navajajo izredne okoliščine, v katerih se je izvršil umor, in prosijo milosti za nesrečnega Barjaktareviča. Prošnjo s tisoč podpisi bodo v najkrajšem času izročili novosadskemu okrožnemu sodišču. Kmetje so trdno prepričani, da bo sodišče njihovo nenavadno vlogo upoštevalo in milo sodilo očeta treh nepreskrbljenih otrok, ki je bil svojim sovaščanom zmerom vzor marljivega poljedelca in vzornega družinskega očeta. cFz?€s.egičm£8. cs človeka, ki je zadel glavni dobitek — in od tistega dne izgubil svoj srčni mir Kdo izmed nas še ni sanjal o neskrbnem milijonarskem življenju, kdo izmed nas si še ni zaželel solnčne francoske riviere ali snežnih švicarskih vrhov, razkošnega avtomobila ali bele jahte, s katero bi se Lahko vozil po vseh morjih sveta — kdo si še ni tega želel? Pač vsi, toda prav taiko smo se morali vsi spet sprijazniti s suho realnostjo našega življenja... ko smo se prebudili iz sanj. Pred kratkim se je na Danskem pripetita drama, ld utegne biti utopistom, ki hrepene po bajnih bogastvih, pa tudi onim, ki se brez uspeha pode za srečo v loteriji, v uteho nad razočaranji. Nekje na Danskem je živel kmet Niel-sen. Ko je odslužil vojaški rok, je dobil v svoji vasi službo pismonoše. Dan za dnem je na kolesu obhodil bližnje vasi in raznašal pošto. Tako je postal dober prijatelj vsem vaščanom; z vsakomer se je poznal, z vsakomer tikal. Toda nekega lepega dne ga ni bilo več na spregled. Kaj se mu je neki zgodilo? Kaj kmalu so vaščani iztedeli: mladi pismonoša je bil zadel glavni dobitek v državni loteriji in je dal poštarski službi slovo. Nielsen je dobil skoraj en milijon v našem denarju. Kupil si je posestvo, se oženil, nakupil živino in vse potrebno gospodarsko orodje — in iz siromašnega pismonoše je čez noč postal ugleden veleposestnik. Toda obenem se je tudi v njo-govi duši zgodila izpremoinba. Za- prl se jo pred svetom, z nikomer ni več hodil, nihče mu ni bil več prijatelj, najrajši je pohajal sam samcat po svojih poljih in travnikih. Le redko je človek odkril na njegovem obrazu nasmoli. Njegovo imetje je raslo in se množilo. Žetvam je toča prizanašala, živina se je redila in množila v hlevih. Toda če bi tudi samo nebo prišlo z vso svojo vedrino k Nielsnu v hišo, bi bil še tedaj ostal molčečen in vase zaprt. Ko je nekega dne spet sam samcat hodil po svojem posestvu, se je iznenada zaletela vanj njegova krava jn ga podrla. Od tistega dne je bil Nielsen še molčečnejši, še mračnejši, čeprav se mu je iz vseh kotov njegovega posestva smejalo nasproti vedro, veselo in neskrbno življenje. Nekega dne je Nielsen prepisal vse imetje na svojo ženo in na otroke, ko so jo zmračilo, je pa odšel na vaško pokopališče in se obesil na drevo. Kaij je nesrečnega bogatina gnalo v smrt? Spomin na prejšnje neskrbno poštarsko življenje, ki se mu je nemara zdaj v bogastvu stožilo po njem? Strah, da ne bi nekega dne njegovo bogastvo prav tako prešlo, kakor je prišlo?. Kdo ve! Pokojnina vzrok ločitve Žena za Hitlerja, mož-general pa za pokojnega Karla: la tega se mora pravda roditll Newyorški »Timer poroča z Dunaja: Stari avstrijski general Josef Karel, nekdanji pribočnik cesarja Franca Jožefa, se je pod stara leta spomnil, da ne more več skupaj živeti s svojo boljšo polovico. Ne da bi mu bila začela skakati čez plot, o ne; v njenih letih se takšne reči pač več ne dogajajo. Izneverila se mu je na drugem polju: odpovedala mu je »politično zvestobo«. »Pet in trideset let sva bila poročena,« je izjavil užaljeni general pred sodniki. »Moja žena je prav dobro vedela, da sem iz dna svoje avstrijsko duše monarhist, o to ji ni branilo, da me ne bi krvavo žalila. niso nikaka odlika. Nehajte se jokati, premagajte se in stisnite zobe, kadar vam je hudo. Če morate po krivem trpeti, ni vredno, da bi se vaša duša ob tem ustavljala in da bi zaradi storjene vam krivice točili solze. Kadar se vam pa kaj veselega pripeti, radujte se kakor nedolžen otrok, nasmejte se iz vsega srca in iz vse duše! Vprašali ste me, kaj mislim o vas. Mislim, da ste dobro in plemenito dekle, ki še zmerom ni zgubilo idealov. Zato sem prepričan, da bo tudi vašo plemenitost, dobrotljivost in marljivost nekoč nekdo spoznal in jo cenil po zaslugi. Ne obupujte, nikar ne mučite same sebe, ne jočite! Mnogim ljudem je danes dosti huje na svetu kakor vam. Na kmetih garajo ljudje od ranega jutra do poznega večera za neznatne denarje — da niti ne omenim obupnih razmer pri naših rudarjih in njihovih družinah v Trbovljah in drugod. Zato: glavo pokoncu in... ne tožitel Haka Doma imam sliko pokojnega cesarja Karla, ki jo skrbno hranim. Ne samo da mi to sliko pri vsaki priložnosti očita in da se je iz tega rodilo že dosti prepi-rov; zadnjič se je celo tako daleč izpoza-bila, da je pljunila vanjo. A vse to bi ji še odpustil; najhujše je to, da je postala zadnje čase divja pristaška nacionalnih socialistov in hodi zoper mojo voljo na njihove skrivne sestanke. V takšnih okoliščinah ni čudo, da se čutim zadetega ▼ svojem prepričanju in da se bojim, da mi avstrijska vlada ne ustavi pokojnine.« Kajpak so na Dunaju uvidevni sodniki, ki jim ni vseeno, ali kdo pljuje na sliko nekdanjega cesarja Karla ali ne. Kar se nacionalnega socializma tiče, je kajpada stvar druga in se ne ve, ali so prav tako nanj ogorčeni kakor dični generaL Zato imajo pa še zmerom velik »rešpekt« pred oesarjem Francem Jožefom in njegovimi pribočniki; in to je bilo tisto, kar je naposled odločilo, da so dali generalu prav. Generalova žena je torej kriva ločitve in bo nosila, vse troške. generalu je pa njegova pokojnina tudi y bodoče zajamčena. JVajnove/sa krilatica »Zvesta ko gos« vZanlnjiya dognanja^o moralnem čutu , pri živalih V J ■ — 'Ribe soAia glasu vse prej ko pa-jmetnih živali;.'tudi čustva jim ne pripisujemo preveč. Toda dr. Gudger s Prirodoslovnega muzeja v Washing-jtonu je prišel v toplih floridskih vodah do drugačnega spoznanja. f Nekega dne je učenjak lovil ribe. •Naenkrat je začutil hud trzaj: težka iriba je zagrabila. Gudger je hitro pobegnil vrvco in privlekel na površje krasno ščuko. A kdo popiše njegovo psuplost, ko uzre obakraj žrtve dve drugi ribi, takisto ščuki, plavajoči tik ob ujetnici; glavi sta bili zarili od Istrani v žrtev, ena z leve, druga jdesne, in vlekli ujetnico za luske, da (jo osvobodita. Šele ko je ribič po jtegnil svoj plen iz vode, sta jo drugi dve ribi prepustili njeni usodi. | Kaj boste rekli k temu? Prirojen jnagon za ohranitev vrste? Ali zgolj mehaničen refleks? Ali pa dokaz, da imajo tudi živali čut solidarnosti, tedaj pravi moralni čut? I Pa pustimo Gudgerjeve ribe, saj (poznamo še druge podobne pripetljaje, Angleški zoolog Abel Chapman pripoveduje o afriški antilopi, ki jo je ustrelil v prednjo nogo. Žival je [morala vsak trenutek obnemoči; kro-jgla ji je bila nogo popolnoma zdro-ibila. Tedaj se pa v lovčevo neizmer-ino osuplost iz bežeče črede obrnejo #ri antilope in ne meneč se za ne-jvarnost obkolijo ranjeno tovarišico in go podpro, kakor bi ji hotele pomagati pri begu. Z njihovo podporo je (ranjena antilopa res bežala še kakih deset metrov. Toda njena rana je »bila prehuda, moči so jo jele zapuščati in žival se je zgrudila na zem-Ojo. Druge tri so za trenutek obstale, »vidno prestrašene in ne vedoč, kaj naj store. Potem so se pa pognale v Ibeg: poginjajoči živali niso mogle več pomagati, lovci so se pa čedalje bolj bližali. Tretji primer, še nazornejši. Na isti ekspediciji je Chapman na lovu obstrelil pavijana. »Zdajci,« pripoveduje angleški učenjak v svoji knjigi [Divji Sudan*, »se je pa tropa pavija-tnov, ki smo jih bili že pregnali, Ikratkomalo obrnila, štirje izmed njih so stekli k svojemu ranjenemu tovarišu in mu pomagali zbežati v bližnji gozd. Stvar je tem nenavadnej-6a,« pripominja Chapman, »ker so jpavijani strašno plahe živali.« Pri mnogih pticah sta zelo razviti Zakonska zvestoba in ljubezen do mladičev. Tako so na primer golob, slavec, labod, štorklja in gos pravi [vzori enoženstva. Zdaj pa poslušajte! »Osem let bo tega,« pripoveduje ameriški zoolog Blair, »ko se je naselil v ribniku našega živalskega vrta par kanadskih gosi. Samica je zvalila in skrbela za mlade z neverjetno pjubeznijo. Ker me je dajala radovednost, ali se bosta živali drugo leto vrnili, sem obema nateknil obročka Da noge, da ju bom spoznal. In glej, osem let sta prihajala redno oba. Leta 1933. se je pa samica sama vrnila, k jajec ni legla; očitno ji je bil mož poginil. Ostala je vse poletje pri nas, ko se je bližala jesen, je pa odletela. iDrugo leto, to se pravi letošnjo pomlad, se je vrnila, spet sama — in tudi to pot vse poletje ni valila. Ali ni ta dogodek prelep zgled zvestobe, ne samo za živega, temveč tudi Pijance va liči - milijonarka Siromašna igralka, ki se je vanjo zaljubil lastnik največje izvozniške tvrdke v San-Franciscu Vse, kar se nam vidi neverjetno, pripišemo Ameriki. Senzacionalne vesti iz Amerike so sicer dostikrat prav navadne race, zgodi se pa vendar, da je vmes katera, ki je kljub navidezni neverjetnosti vendar resnična. Tako resnično zgodbo, belo vrano med jatami črnih, nam poročajo iz San-Francisca. Najbogatejša ženska v San-Franciscu je Mary Twooke. Rodila se je v najrevnejši okolici parniškemu kurjaču Johnu. Imela je deset bratov in jih ima še današnji dan, toda vsi so izprijeni ničvredneži. Očeta so že davno odpustili iz službe, ker je bil pijanec in sirovež. Mary je bila lepa kot pomladno jutro in ni čudo, da se je vanjo zaljubil bogat trgovec in jo poslal v baletno šolo. Mary je ljubila tega bogataša samo zaradi denarja, ko je pa dobila službo v nekem varieteju, ga še povohala ni več. Lepa «girl» Mary je kmalu zaslovela v San-Franciscu. Moški so se kar pulili zanjo, ona je pa izbirala tako dolgo, da si je izbrala med njimi najboljšega. Neke noči se je v zabavišču seznanila z uglednim vodjem največje tvrdke za izvoz sadja. Cower, tako se je pisal, je bil lep in stasit človek. V središču mesta je imel krasno palačo in v njej samo za pisarne nič manj ko 316 sob. Sicer Co-wer ni bil edini lastnik tvrdke, pač je pa imel večino delnic, torej tudi glavno besedo. Milijarder se je čez ušesa zaljubil v ljubeznivo in zapeljivo Mary, hčerko brezdelnega parniškega kurjača. Toda velika ljubezen je trajala samo pol leta, kajti Cower se je na nekem avtomobilskem izletu smrtno ponesrečil. Bogataš je — Mary na srečo — napisal že p_o prvem mesecu ljubezni oporoko in v njej postavil Mary za edino dedično svojega ogromnega premoženja. Cowerjevi sorodniki so se seveda takoj po razglasitvi oporoke postavili po robu in zahtevali, naj se oporoka, ki je prav gotovo samo muha pokojnega, uniči. Sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo. Mary je najela najboljše odvetnike in zmagala tudi v drugi instanci. Nekdanja plesalka je postala kar čez noč solastnica največjega podjetja za izvoz sadja v San-Franciscu. Kmalu se ji je posrečilo dobiti vodstvo vsega podjetja v svoje roke. Zmešala je glavo enemu svojih družabnikov, potem se je pa še drugi zaljubil vanjo in tako se je pričela med obema tekmecema srdita vojna. Stari pregovor pa pravi: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima — in lepa Mary ga je res imela. Družabnika sta se tako hudo sprla, da sta zapustila podjetje. Mary je dosegla svoje. Ostala je sama, lastnica in edina gospodarica. Vselila se je v krasno stanovanje in vodila svoje podjetje popolnoma samostojno. Brez spletk seveda ni šlo. Dru-žabnitoi sta jo po prestanem mačku tožila, češ, da ju je namenoma razdružila, samo da bi se sama polastila podjetja. Očitala sta ji, da je kača v ženski podobi, ki zapeljuje in uničuje moški rod. Toda vsi napori užaljenih in zavrnjenih ljubčkov so bili piškavi. Nedavno so Mary na ulici napadli. Vozila se je v svojem razkošnem avtomobilu, ko je nenadoma na najprometnejši ulici skočil pred njen voz široko-pleč moški in ga ustavil. Segel je skozi okno in zagrabil najbogatejšo meščanko za lase ter jo potegnil iz voza. Mary se je na vse kriplje otepala napadalca. Potegnila je majhen samokres in dvakrat ustrelila na napadalca. Sicer strela nista zadela, vendar sta opozorila mimoidoče, da so lepo damo rešili iz nemilega objema. Stražnik, ki je prijel nasilneža, je ugotovil, da je nepridipravu John ime in da je rodni brat lepe in bogate Američanke. Pred sodniki se je John zagovarjal, da prav tako kakor njegovi bratje neizmerno sovraži svojo sestro, ker je tako ohola, odkar je obogatela, da sploh noče več poznati svojih bratov, ne da jim niti . centa, čeprav ve, da živijo doma v bedi in pomanjkanju. Mary je sodniku hladnokrvno priznala, da noče niti slišati o svojcih. Ta njena izjava je presenetila javnost. Vsi so jo obsojali. Celo poslovni prijatelji so ji obrnili hrbet. Mary se je zato hočeš nočeš pobotala z družino. Na sodišču so napravili pogodbo. Mary je morala zaposliti vseh deset bratov v svojem podjetju. John ji je pa moral vrniti prvo svojo plačo kot odškodnino za napad. Na grobu baronese Vetsere Sprehod po Mayerllngu — Soba, kjer sta sl Rudolf In Vetsera vzela življenje, Je zdaj kapelica Na Dunaju, v novembru Zdaj v pozni jeseni je za Dunajčane velika moda delati izlete v Mayerling, neznatno avstrijsko va6ico, blizu katere se je v znamenitem gradiču Habsburgov pred 45 leti odigrala krvava tragedija, ki je takrat pretresla ves svet. Tudi jaz sem se ondan odpravil z manjšo družbo, da vadim, kaikšne znamenitosti ima neki ta toli slavni Mayerling. Praktični Dunajčani se vozijo z Dunaja v MayerUng po večini s kolesi ali motocikli; to je najcenejše. Vasica ima nenavadno lepo in romantično lego. Ko smo prišli, smo napravili pravcato zmešnjavo: edino kavarno v vasi smo napolnili do zadnjega kotička. Vse je hotelo videti grob Marije Vetsere, nekdanje prijateljice avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, in kapelico, ki so jo potem tam postavili. Sli smo na pokopališče zunaj Mayerlin-ga. Lepv tih in dostojanstven kraj večnega poči Uta. Povsod zelenje in cvetje. Le grobovi so skromni. Samo tu pa tam vidiš nagrobni spomenik, po večini so sami leseni ali kameniti križi. Na levi od vrat zagledam skromen ka-menit križ. Okoli njega zarjavela železna ograja. Gomila se je že čisto sesedla. Groba že zdavnaj nihče več ne neguje, le obilica cvetja in vencev dokazuje, da še žive ljudje, ki se spominjajo davne prošlosti... »Tole jet< mi pove moj vodnik. Nisem takoj videl, da stojim pred grobom baronese Marije Vetsere. Pogledal še po smrti zakonskega druga? Ali ne bi tedaj prav storili in rekli: »zvesta ko gos‘, ne pa, da se te živali spomnimo samo takrat, kadar hočemo koga v nič devati in smešiti?« sem kamenit križ. Že čisto pobledele črke so delale neprijeten vtis. Moral sem dobro pogledati, da sem prebral v dveh skromnih vrsticah: Marija Vetsera živela osemnajst let. Na spodnjem delu križa se bere kratek verz: Kakor cvet raste človek in kakor cvet ga zlomi prvi hujši veter. Presunjen sem stal pred grobom prijateljice kronprinca Rudolfa. Koliko skrivnosti in bolesti, kako velik in presunljiv roman je pokopan pod to neznatno gomilo, poraslo s plevelom! Na drugi strani ograje zagledam drobno krojačioo z Dunaja. Klečala je in jokala. Sveže solze na grobu, zagrebenem že pred pol stoletja ... S pokopališča smo krenili proti kroju, kjer je stal poprej mayerlinški grad. Zdaj imajo tam majhno kapelo, okoli nje pa stoji več manjših poslopij. Zdi se. da so grad izpremenili v samostan. Mimo nas stopajo pobožne nune s sklonjenimi glavami. Na mestu, kjer je hila prej spalnica kronprinca Rudolfa, tam kjer je sprožil smrtonosni strel v glavo baronice Marije Vetsere in nato še vase, tam so postavili kapelico. Pravijo, da je po Marijini smrti sezidala to kapelico njena mati, seveda s cesarjevim dovoljenjem. Na dvorišču nekdanjega gradu stoji lep bronast lup prestolonaslednika Rudolfa v lovski obleki. Kip je dala postaviti užaloščena mati, cesarica Elizabeta, svojemu tragično umrlemu sinu. To so danes edini vidni ostanki krvave drame v Mayerlingu. Noben vol ne vidi, da ima rogove. Grof Monte Cristo Homan Napisal AtcUč&fvdec Dumas os. nadaljevanje »Njegova mračna preteklost me* moti.« »Kaj naj bo sinu mar očetova preteklost?« »A vendarle...« »Ne bodite trmoglavi! Še prejš-’ nji mesec ste bili kar zaverovani v to možitev. Lahko si mislite, kako nerodno mi je, da ste ravno pri meni srečali tega Cavalcan-tija. In vendar ga — ponovim H tako rekoč ne poznam.« »Zato ga pa jaz poznam, in to. mi zadošča.« »Poznate ga? Ali ste se mar informirali o njem?« »Čemu? Človek vendar prvi pogled vidi, s kom ima opravka! Prvo: bogat je.« »Tega ne morem priseči.« »A vendar jamčite zanj?« »Za petdeset tisoč frankov — to še besed ni vredno.« »Drugič; njegova vzgoja je odlična.« »Hm.« »Muzikalen je.« »To so vsi Italijani.« »Ne, veste kaj, gospod grof, krivico delate mlademu možu.« »2e mogoče; ker poznam vašo obveznost do gospoda Morcerfa, me boli, da je na tak način stopil vmes in da zlorablja svoje premoženje.« Danglars se zasmeje. »Kakšen moralist ste! Takšne reči se dogajajo vsak dan.« »A tako meni nič tebi nič vendar ne morete konec napraviti! Morcerfi računajo s to možitvV jo.« »Potem naj pa pridejo na dan z besedo. Morda bi vi, gospod grof, rekli očetu kakšno besedo; saj ste dobro zapisani pri njih.« »Jaz dobro zapisan pri njih? Kje ste pa to slišali?« »Videl sem na njihovem plesu. Ali vas ni grofica, ponosna Mercedes, ohola Katalonka, ki se še pri svojih starih znancih ne poniža, da bi jim privoščila kakšno besedico — ali vas ni mar prijela pod roko in vas peljala na vrt ter se šele čez pol ure vrnila v dvorano?« »Baron, baron!« se tedaj oglasi Albert in preseka tihi razgovor, »motite nas, da nič ne slišimo. Kako morete biti tak barbar!« »2e prav, gospod posmehlji-vec!« odvrne Danglars in se spet obrne k Monte-Cristu: »Ali se torej lahko zanesem, da boste govorili z očetom?« »Rad, če želite.« »A prosim, brez ovinkov: če resno misli, naj povraša pri meni, določi naj čas poroke in navede svoje zahteve, da se sporazumemo ali ne sporazumemo; čakanja je že dovolj.« »Prav, govoril bom z. njim.« »Ne bom rekel, da z veseljem « čakam njegovega odgovora, a B rad bi ga vendarle pričakal. Saj | veste, bankir je suženj svoje be~ | sede.« »Bravol Imenitno! Sijajno!« jame tedaj vzklikati Morcerf, opo-našaje bankirja; pesmi je bilo konec. Danglars osuplo pogleda mla- | dega moža. Takrat pa vstopi la~ kej in mu nekaj tiho pove. »Takoj se vrnem,« se opraviči bankir nasproti Monte-Cristu. »Počakajte me, mogoče vam bom lahko kaj zanimivega povedal.« S temi besedami odide. Baronica porabi odsotnost svojega moža in odpre vrata v Ev-genijino sobo. Andrea, ki je dotlej sedel z gospodično Dan-glarsovo za klavirjem, šine po-koncu. Albert se smehljaje prikloni pred gospodično Evgenijo; kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, odvrne deklica mrzlo ko po navadi njegov pozdrav. Cavalcantiju se je zadrega na obrazu brala; jecljaje je odzdra- | vil Morcerfu, toda mladi grof se še zmenil ni zanj, temveč je jel na vse pretege hvaliti Evgenijin glas. »Zdaj pa dovolj glasbe in čestitk,« meni gospa Danglarsova. »Pojdimo na čaj!« Toda komaj so posedli, ko se spet odpro vrata in se prikaže Danglars, vidno razburjen. Monte-Cristo ga vprašujoče pogleda. »Pošto sem dobil z Grškega,« pove bankir. »Zato so vas poklicali?« »Da.« »Kako gre kralju Otonu?« se zasmeje Albert. Danglars ga pogleda od strani, ne da bi mu odgovoril. Monte-Cristo se obrne proč, da bi skril izraz sočutja, ki se mu je prikradel na obraz, a je trenutek nalo spet izginil. »Ali se vam smem pridružiti, ko boste odšli?« vpraša Albert Monte-Crista. »Zakaj ne — prosim!« Albert si ni znal razlagati bankirjevega pogleda. »Ali ste videli, kako me je pogledal, ko je povedal, da je dobil pošto z Grškega? Kaj naj to pomeni?« »Kako naj bi vedel?« »Saj ste v zvezah z Grško, če kaj vem.« Monte-Cristo se samo nasmehne, kakor se nasmehne človek, ki se hoče ogniti odgovoru. »Pst, k vam prihaja! Stopil bom h gospodični Evgeniji, da se ji malo polaskam, med tem se bo pa njen oče pogovoril z vami.« Albert stopi s smehljajem na ustnicah k Evgeniji. Med tem je Danglars prišel k Monte-Cristu. »Vaš svet je bil dober,« mu šepne na uho. »V besedah ,Fer-nand’ in Janina’ je res skrita strašna povest.« »Bežite no!« odmahne Monte-Cristo. . . »Povedal vam jo bom. Zdaj bi vas pa prosil, vzemite mladega moža-s seboj; mučno bi mi bilo ostati v njegovi družbi.« »Prav. Ali še zmerom želite, da vam pošljem njegovega očeta?« Se nadaljuje m 4. strani v 4, stolpcu Časnikarska hitrost pred sto leti London. — Londonski list »Times« je nedavno priobčil za naša ušesa Čudno zgodbo o hitrosti časniških poročil pred sto leti. Dne 17. septembra 1834 je bil v Edinburgu svečan banket na čast Earlsu Pre-yu. Seveda je bilo pri tem politično silno važnem banketu vse polno časnikarjev, ki so imeli dolžnost poročati o vseh malenkostih tega važnega dogodka. Tudi »Times« je poslal več poročevalcev, med njimi slavnega pisatelja Charlesa Dickensa. Vsak časnikar je seveda takoj po končanem banketu »vzel pot pod noge« in dirjal, kolikor se je takrat dirjati dalo, v svoje uredništvo. Vesti o banketu so izšle v tako »kratkem« času v časnikih, da se je celo lord Cockburn posebno zahvalil uredništvu »Timesa«. Njegovo pismo pravi: »Londonski list »Times« je poslal v Edinburg svojega poročevalca. V ponedeljek o polnoči so se odpravili poročevalci na pot, a že v petek so v Edinburgu čitali dolg članek o poteku slavnosti v »Timesu«. Še nikoli, odkar poznamo tisk, ne pomnimo takšne naglice. Zahvaliti se moramo umetnosti tesnopisja, dobrim cestam in iskrim konjičem.« Tekmovanje požeruhov Rouen. — V Rouenu, glavnem mestu Normandije, so se nedavno skušali rekorderji vseh vrst in kalibrov. Tekmovanja so se vršila na starem trgu, tam, kjer so pred več ko 500 leti sežgali orleansko devico. Najzanimivejše je bilo pa tekmovanje požeruhov. štirje tekmovalci so »nastopili«. Najboljši rouenski kuharji so jim pripravili tak obed: Kilogram mrene s holandsko omako, celega purana s pikantno polivko, skop-čevo kračo z belim fižolom, cel hlebec „ sira in velikansko jabolčno torto. Krepiti so se smeli tekmovalci s pristnim burgundskim vinom. Trije so se junaški držali, le eden je sredi obeda odnehal. Sicer je pospravil že purana, toda spričo skopčeve krače se mu je tek ustavil. Ves bled in izčrpan je prekinil tekmovanje. Pokrepili so ga s calvadosom, normandskim konjakom, pa se je revež nekam opomogel. Prvak tekmovanja, nagrajeni največji francoski požeruh, je postal Charles Biennot, dva in trideset letni viničar iz Nuits-Saint-Georgesa iz Burgunda. Med obedom se je zredil za tri kile; tehtal je »samo« 143 kg. Njegov najresnejši konkurent je tehtal sicer 148 kg, vendar je propadel, ker je razsodišče ugotovilo, da »ni jedel s tekom«. Po tem »malem« obedu so se vsi štirje tekmovalci sešli v neki znani meščanski gostilni in se tam v miru do sitega najedli... S svojimi očmi drugi vrnila vid Newyorlc. — Gospa Daphne Muir, znana angleška pisateljica iz Južne Afrike, ki je po desetih letih spet spregledala, je prispela v Newyork. Tam je povedala časnikarjem, kako ji je dr. Tudor Thomas s čudežno operacijo vrnil vid. Pred desetimi leti je oslsp la. Ko so jo uspavali pred operacijo na rdepiču, ji je kanilo nekaj kapljic mam b v oči in jedka tekočina ji je zgrizla roženico. »Zdaj, ko sem po desetletni temi spet ugledala luč sveta, se nimam zahvaliti za ta čudež samo zdravniku Thomasu, temveč tudi neki neznani preprosti ženski. Ta ženska je bila že skoraj popol- Banka Barucn 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne | račune: Belgija: št. 3064-64, Bru- selles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Paria; Luksemburg: št. 5967, Lusemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. noma slepa zaradi oslabelega očesnega živca, sicer je pa bilo njeno oko popolnoma zdravo. Ker so ji zdravniki povedali, da ne bo nikdar več videla belega dne, je žrtvovala zdrave delce svojih oči meni. Zdravnik je potem presadil te zdrave očesne delce v moje oči, zlasti roženico. Po čudežni operaciji vidim bolj ko kdaj prej. Ne morete si, gospodje, misliti, kako mračno deluje slepost na človekovo dušo. Prva štiri leta sem strašno trpela. Potlej sem se pomalem navadila večne teme, vendar mi je bilo neznosno, če bi ne imela upanja, ki mi ga je vlival dr. Thomas, da bom morda nekoč še spregledala, bi gotovo zblaznela. Dr. Thomas je delal uspešne poskuse presaje-vanja očesnih delov pri živalih in mi je zatrjeval, da bo prišel čas, ko bo zmogel to tudi pri ljudeh. In res; letos je skončal svoje poskuse in na mojih očeh dokazal, da je njegovo dolgoletno delo. rodilo zdrave sadove v prid trpečim slepcem.« Stoletni starček peš po Ameriki Newyork. — Američan Mathevvs Bath, rojen leta 1834, torej 9tar točno sto let, se je že pred nekaj meseci odpravil iz svojega rojstnega kraija in potuje križem Združenih držav. Doslej je prehodil že več ko 3000 kilometrov. Kljub velikim naporom je starec svež in zdrav. Starček ni odšel na potovanje zaradi kakšnega rekorda, ali da bi zaslovel. Njegova pot je prav zasebnega značaja. Sporekel se je s svojo hčerko, pri kateri je že okrog 30 let v miru živel. Dejal si je, da pojde rajši k svoji mlajši hčerki, ki menda ne bo z njim tako neprijazna kakor starejša. Ker pa revež ni imel niti dolarja v žepu, se je napotil peš do svojega oiLja, ki pa leži tam na drugem koncu Združenih držav. Trda buča zgane tudii stare kosti. Stari Matija ima pred seboj še pot 2000 km in pravi, da mu je prav v zabavo pešačiti iz kraja v kraj. Ameriški listi pišejo na dolgo in široko o tem mladeniško svežem in podjetnem starčku. Razumluvo je, da nenavadnega »športnika« ljudje povsod navdušeno pozdravljajo in mu prirejajo cele gostije v čast. Na staira leta se mu je torej vendarle nasmehnila sreča... * Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odpo>rno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim kakao, ld je zelo hranljiv in okrep-čujoč. Zavitek Mirim kakava za štiri osebe stane samo Din 1'—. Ljubosumni mož s potolčenim nosom Budimpešta. — Elegantna dama, Klara Belerjeva po imenu, je pravkar stopila iz krasne hiše v glavui budimpeštanski ulici. Nenadoma je stopil k njej neki bradat gospod in jo meni nič tebi nič vprašal, od kod prihaja in kaj je počela. Gospa je onemela spričo tolikšne predrznosti. Bradati gospod je venomer ponavljal svojo zahtevo. Okoli zgovornega gospoda in onemele dame se je zbralo vse polno ljudi. Slučajno je zašel med zijala tudi profesor Beler. Ko je spoznal svojo ženo, je pričel vsem radovednežem na dolgo in široko razkladati, kaj je na stvari. »Veste, ljudje božji, to je moja nezvesta žena. Stalno mhaja k svojemu zdravniku, ki ji je menda zelo pogosto potreben... Ta gospod, ki jo je ustavil, je najet detektiv, ki jo nadzira.« Komaj je ljubosumni mož izustil te besede, je naprosila elegantna dama gospoda, naj bi šla z njo za priči. Gospa in detektiv, profesor Beler in obe priči so odšli v hišo. Gospa Beler jih je peljala v prvo nadstropje, pozvonila pri šivilji in stopila z gospodi vred v čakalnico. Prosila je detektiva, naj vpraša ši- CIK O R11A Naš pravi domači izdelek! vil j o, ali je bila pri njej in kako dolgo. Šivilja je povedala, da je bila gospa Beler pri njej dobro uro, ker je pomerjala obleke. Ljubosumni mož seveda ni verjel šivi-ljini izpovedbi. Odšel je nadstropje više in pozvonil pri zdravniku za ženske bolezni, dr. Weingartnu. Toda služkinja, ki mu je odprla, ga je odslovila: »Prositn, pridite prihodnji teden, ko se vrne gospod doktor z Dunaja.« Medtem je profesorjeva žena že otekla na cesto, poklicala taksi in se odpeljala naravnost k odvetniku. Mož je planil za njo, poklical drugega šoferja in hotel zasledovati svojo »nezvesto« ženo. Toda že na ovinku je profesorjev avtomobil trčil v drugega, ki je križal cesto. Že itak osramočeni ljubosumni profesor si je po vrhu še nos razbil. * Nenavadno darilo za rojstni dan Londoa. — Pri vratarju velike londonske bolnišnice se je zglasil pred nekaj dnevi starejši gospod v ponošeni starinski obleki in zahteval, da ga v-atar javi ravnatelju. Starejši gospod se je vljudno priklonil ravnatelju. Njegov uglajeni poklon ni bil nič v skladu z njegovo obleko. Dejal je: »Slučajno sem prebral oglas bolniške uprave na razglasni deski in posnel iz vsebine, da potrebuje bolnica 85.675 funtov sterlingov za prenovitev bolniških zgradb in »popolnitev higienskih naprav. Prav danes je moj 77. rojstni dan. Odločil sem se, da si za darilo kupim to vašo oglasno desko.« Ravnatelj je kar belo pogledal. Mislil je, da se je siromaku zmešalo. Toda nenadoma je potegnil slabo oblečeni gospod iz žepa čekovno knjižico, odvil polnilno pero in zapisal na ček: 85.675 funtov sterlingov (okoli 20 milijonov Din 1)1 naij se izplača upravi bolnišnice »M i d * d 1 e s s e x«. Eduard Mayerstein. Gospod v ponošeni obleki je bil najuglednejši in najboljši član londonske borze. Že prej je večkrat daroval bol* nišnici »Middicesex« večje zneske. * Vljudnost Pariz. — Ko so Francozi izvolili seda* njega predsednika republike Alberta Le* bruna za svojega državnega poglavarja, je imel predsednik angorsko mačko, Grigri po imenu; njena slika je takrat izšla v vseh časnikih. Med neštetimi pismenimi in brzojavnimi čestitkami, ki jih je predsednik prejel ob izvolitvi, je zagledal nekega dne tudi posetnico s temi besedami: »Moumoutte in Sama, angorski mačici, iz vsega srca čestitata svoji tovarišici Grigri. — Pariz, Rue Jacob št. 28.« Lastnik obeh toli vljudnih mačic se v svoji skromnosti ni podpisal. Komu naj tedaj predsednik odgovori? Toda g. Lebrun ni prišel v zadrego. Dal je svojemu tajniku nalog, naj pošlje; njegovo toplo zahvalo za originalno če* stitko na naslov: »Gospodični Moumoutte in Sama, angorski mačici, Pariz, Rue Jacob.« In morda je najzanimivejšo pri tej zgodbici, da je lastnik obeh mačic pred* sodnikovo zahvalo v redu prejeL Stran 4. DRUŽINSKI TEDNIK Leto VI/46. — »—————tmm————————————MM—mmi—■■ ■ ■■' 1 ■ " 111 1 ■ —*————.■ i i —.—— . Iz življenja milijonarjev žtfcz>grTu-di največji bogatin lahko spi le v eni postelji, več ko do sitega se ne more najesti. Zakaj potlej vse bogastvo? V bistvu je bogastvo prazna, * Gl. štev. 44 in 45. dolgočasna in duhamorna zadeva, toda pridobivanje bogastva je že nekaj sijajnega. To je šport za vežba-nje možganov. Rekordi na tem polju pripravljajo zmagovalcem prav toliko veselja in zadovoljstva, kakor rekordi v vseh ostalih športnih panogah. Nekdo se žene za prvenstvo v plavanju, metanju kopja in bog ve za čim še; meni ugaja, da sem rekorder v industriji jekla.« V Nemčiji so imeli leta 1922. inflacijo; spomladi 1923 je dosegla stiska vrhunec. Vse, karkoli je človek do tistih dob imel za vrednost, je bilo brez vrednosti. Vera, čast, mišljenje, čutenje, vse je padlo v vrednosti vštric z marko. Za vsako številko je bila ničla pri ničli, vse je propadlo, kar so si ljudje s trudom in poštenim delom prislužili. Sicer se je narod znebil svojih dolgov, a znebil se je tudi dela, stradal je kruha. Odgovorni voditelji francoske države so si leta 1924 pulili lase, ko je frank zgubil dve tretjini svoje vrednosti. Narod je bil ves zbegan. Delavsko plače so bile manjše nego računi za najemnino, za hrano še srednji sloji niso zmogli. Peki so prodajali kruh pod ceno — in zmanjkalo jim je denarja, da bi nakupili nove zaloge moke. Ves narod je bil obupan. Na vseh koncih in krajih je cvetel posel rovarjev. Vlada je zasedala dan in noč. Pred ministrstvi jo grozeče vp ilo po deset tisoč lačnih Francozov. Zdelo se je kakor v revoluciji. Ljudje so se s strahom opraševali, ali se morda ne vrne leto 1789. Zdelo se je, da bo Francija propadla kakor Nemčija. In strah se je vtihotapil v srca sosedov, kajti pričakovati je bilo, da objame pogubni požar še druge dežele. V tistih urah obupa se je pojavil Morgan. V svojem skromnem kabinetu nasproti newyorške borze je sedel John Morgan. V njegovih pisarnah so ropotali pisalni in računski stroji, zvonili telefonski aparati, brzojavi so klepetali dolgočasno kakor stare babe. Ves znegovan in po najnovejšem kroju oblečeni gospod je urejal svoj pisalnik. Predse je položil siv francoski kovanec. Pet centimov. Dejal si je: Na temelju tega drobnega kovanca je zgrajena država marljivega francoskega naroda. Z rokami si je segel v lase, podprl glavo in se globoko zamislil. Nenadoma je pa — kakor elektriziran — dvignil glavo, z energično gesto je pritisnil na stikalo zvonca in počakal. Vstopil je sivolas gospod — in Morgan mu je sporočil svoje želje. »Ob treh, torej !< je ponovil za njim sivolasi gospod. Morgan je prikimal. Točno ob treh je sedelo v Morganovi hiši nasproti borze več lepo oblečenih gospodov v mračni sejni dvorani. Polovica jih je žvečila gumi, polovica nestrpno popravljala zlate naočnike. Vstopil je Morgan. Pričel se je razgovor; malo o tej, malo o drugi stvari. Pol ure nato je Morgan vstal, za njimi vsi drugi; poslovil se je od vsakega s prijazno besedo in odšeJ iz sejne dvorane. Konec prihodnjič GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje a 3. strani »Bolj ko kdaj prej.« »Dobro.« Grof pomigne Alberiu. Trenutek nato se moža priklonita in odideta. Gospod Cavalcanti je ostal zmagovalec na bojišču. XX Haydee Komaj je voz zavil okoli vogala, ko se Albert s prisiljenim smehom obrne h grofu: »Vprašam vas, kakor je kralj Karel IX. po šenfjernejski noči vprašal Katarino Medicejsko: Kako sem igral svojo vlogo?« »Kako to mislite?« »Nu, pri vstoličenju svojega tekmeca pri gospodu Danglar-su...« »Katerega tekmeca?« »Moj Bog — vašega varovanca vendar, gospoda Cavalcan-tija.« »Nikar neslanih šal, gospod grof. Andrea ni moj varovanec, posebno ne pri gospodu Dan-glarsu. Pravite, da dvori mladi gospodični?« »Na to lahko strup vzamete. Ali ga niste videli, kako je zavijal oči in iztegoval vrat in dajal zaljubljeno gruljenje od sebe?« »Eh, glavno je, da gospodična Evgenija na vas misli.« »Vidite, tudi s te strani sem dobil pod nos. Evgenija toliko da je na moj pozdrav odgovorila, gospodična Armillvieva me pa še na znanje ni vzela.« »A zato ste pri očetu toliko boJj v časteh...« »Pri njem? Bežite no! Stavim kaj, da mi bo, preden bo teden okoli, vrata pred nosom zaloputnil.« »Motite se, ljubi grof. Hočete dokaz za to?« »Zelo bi mi ustregli.« »Naročilo imam, da prosim gospoda grofa Morcerfa, naj izpre-govori resno besedo z gospodom Danglarsom.« »In tega ne boste storili, kajne, ljubi grof?« »Motite se, Albert; storil bom, ker sem obljubil.« »Zdi se mi, da me hočete res na vsak način oženiti?« vzklikne Albert. »Ne; samo nikomur se ne maram zameriti. Res, kaj je prav za prav z Debrayem? Nič več ga ne vidim pri baronici.« »Sprl se je.« »Z baronico?« »Ne, z baronom.« »Tak ga je izpregledal?« »Kako to mislite?« ^ »Ah, nič...« odvrne Monte-Cristo. »A vendar sta se poprej dobro razumela. Kaj je neki prišlo vmes?« »Ko bi jaz vedel! Priporočam vam, da se obrnete na mladega Cavalcaniija, kadar se priženi — on vam bo več vedel povedati.« V 24 URAH barva, plisiro in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Takrat se voz ustavi. »Pol enajstih je šele,« meni Monte-Cristo. »Ali ne bi šli še malo k meni gor?« »Z veseljem! Albert in Monte-Cristo stopita v hišo. »Poskrbite za čaj, Baptistin,« zapove Monte-Cristo, ko sta bila v razsvetljenem salonu. Baptistin se prikloni brez besede. Nekaj sekund pozneje se vrne s čajem in prepečencem. »Bogme, ljubi grof,« vzklikne Morcerf, »pri vas ne občudujem tako vašega bogastva, saj žive gotovo še bogatejši ljudje od vas; tudi duha ne, zakaj Beau-marchais ga sicer ni imel več, nego prav toliko. Ne — točnost vaše postrežbe občudujem. Molče in brez čakanja se izpolnijo vaše zapovedi, kakor da bi že iz načina, kako pozvonite, uge-nili, kaj bi radi.« »V vašem pripovedovanju ie Hekaj resnice. Ljudje poznajo moje navade. Pazite: ali bi se vam pri pitju čaja še česa hotelo?« »Če dovolite: kadil bi.« Monte-Cristo stopi k zvoncu in udari s kladivcem po njem. Sekundo nato se odpro neka vrata, in na pragu se prikaže Ali z dvema čibukoma. »To je čudež!« vzklikne Morcerf. »Ne; stvar je čisto preprosta,« odvrne Monte-Cristo. »Moj Ali ve, da po navadi kadim, kadar pijem čaj ali kavo; dalje ve, da sem naročil čaj in da ste vi prišli z menoj; slišal je, da sem zvonil, in ugenil, zakaj. In ker je doma v deželi, kjer si gostoljubnosti brez pipe ni moči predstavljati, je prinesel namestu enega čibuka dva.« »Preprosta razlaga, res; a vzlic temu sem prepričan, da zmorete takšne reči le vi. Oho, kaj pa slišim?« Morcerf se obrne k vratom, skozi katera se je slišalo petje ob spremljavi kitare. »Smrt božja, dragi vikont, danes ste žrtev glasbe, kamor pridete. Ubežali ste klavirju gospodične Danglarsove, da ste padli v Havdeejine gosli.« »Havdee! Kako krasno ime! Tak ne žive Havdeeje samo v pesmih lorda Byrona?« »Zakaj? Pri nas je sicer Havdee precej redko ime, zato ga je pa toliko več v Albaniji in Epiru; tam pomeni nekaj takega kakor devištvo, sramežljivost ali nedolžnost.« »Čudovito!« vzklikne Albert. »Kako bi užival, če bi klicali naše Francozinje gospodično Dobroto, gospodično Molčečnost, gospodično Nesebičnost. Pomislite, kako učinkovito bi bilo, če bi se gospodična Danglarsova namestu Klara Marija Evgenija, kakor je krščena, imenovala gospodična Čistost-Sramežljivost-Nedolžnost Danglarsova!« »Saj ste zblazneli!« ga pokara grof. »Ne govorite vendar tako na glas! Haydee bi vas utegnila slišati.« »Ali bi se zato srdila?« »O, ne,« odgovori mrzlo grof. »Sužnja se ne sme srditi na svojega gospodarja.« Se nadaljuje na 6, strani v 4. stolpcu Po dolgih letih, ko so črpali ameriški filmski producenti vsebine za filme iz vsakdanjega sodobnega življenja, so presedlali na zgodovinska tla. Prvi zvočni zgodovinski filmi nas niso zaslepili z razkošno opremo ne s senzacijami dejanja kakor nekoč nemi. Ti filmi so bili zgolj romani, ki opisujejo posamezna tragična doživetja oseb; ti filmi so nam pokazali vse življenje glavnih junakov, vse važne okoliščine tega in minulega stoletja, ki so vplivale na duševni in telesni razvoj oseb in vzročni razvoj dejanja. V filmu so se torej menjali običaji, šege, zlasti pa obleke in noše. Taki zgodovinski filmi so občinstvu silno ugajali. Filmske družbe so zato tvegale korak dalje. Ustvarile so velike zgodovinske filme iz davnih Časov. Seveda to ni bilo lahko, kajti dialogi v filmih iz klasične dobe. rimske, grške in staroegiptske so za naše uho okorni, časih tudi prepesni-ški, pa bi bil film videti teatrski. Prehude patetike in teatrskih efektov se pa mora filmski režiser ogibati. Ameriški režiserji so mojstri v tem, sicer so jim pa ob boku sijajno filmsko izvežbani tehniški pomagači, ki z vsemi mogočimi optičnimi in akustičnimi pripravami ustvarjajo filme, kakršni morajo biti. Stvar je prav taka ko pred leti, v dobi nemega filma, samo zdaj je zgodovinski film mogočnejši zaradi govorjene besede, sozvoka ozračja in boljše plastike slik. Prav kmalu bo prispel najnovejši Paramountov zgodovinski film »Kleopatra« v nam sosedne države in od ondod v najkrajšem času k nam. Film, ki ga je uprizoril stari in preizkušeni mojster-režiser Cecil B. de Mille, je prav svojstven primer sloga novega, sodobnega zvočnega zgodovinskega filma. Zgodovina — živo doživetje I Revija brez primere, tako razkošna in obsežna, kakor je ne more uprizoriti nobeno gledališče na svetu. V čudovitih oblikah nam kaže režiser človeško usodo, tako resnično in v srce segajočo, da se moramo odkriti pred njegovo genialnostjo — kajti »Kleopatra« ni samo senzacija za oko. Američani skušajo še zmerom ustvariti senzacije za občutje, za srce ... Zdi se časih, da preslepijo gledalce zdaj z veličastnimi prizori samo zaradi tega, da ne občutijo vsebinske praznine, zdaj z zgodovinsko neresničnimi tragičnimi in globoko zasnovanimi doživetji, da gledalca odvrnejo od revnega ozadja in drugače pre-plehko razgibanega dejanja. Toda to se samo zdi. Saj ti filmski ljudje nimajo »slabega namena«. To je tradicija ameriške filmske industrije, skratka, klasični recept za velike zgodovinske filme, povezane s človeško pretresljivimi momenti, ki odlikujejo komorno igro. Sredi razkošnih prizorov, ki so mojstrski preračunjeni gamo na zunanji efekt, najdemo nenadoma umirjene prisrčne prizore — velike trenutke za razživetje umetnikov-igral-cev — ki nam sežejo v srce in dušo. Zvočni film nič več ne potrebuje »lepih« igralk in igralcev, kakor nekoč nemi, kajti v zvočnem filmu ima '.golj igralčeva osebnost in umetniška a govorniška zmožnost pravo ceno. Kleopatra Cecila B. de Milla je Claudette Colbertova, igralka, ki je s svojo vlogo Popeje — in še kesneje z drugimi — dokazala, da ume več nego dostojanstveno stopati v kraljevskih oblačilih. Prizori, ki jih igra Colbertova s Henryjem Wilcoxonom in Warrenom Williamom — Antoni-jem in Cezarjem — so (popolnoma izločeni iz razkošne okolice) pretresljivo in resnično človeški. Vštric s senzacijami »za srce«, se bore vojščaki, vriščijo množice in teče čas, čas med 44. in 31. letom pred Kristom in teče 2.755 metrov Millo-vega filma. Genialen fotograf jih je nanizal na dolg, dolg celuloidasti trak. Na lovu za učinkujočimi momenti se je vozil s svojo kamero na žerjavih nad glavami tisočev »žlahtnih« Rimljanov. Spremljal je Cezarja na njegovi usodni poti v senat. Na premičnem odru je čepel poleg svojega aparata in vrtel prizor, v katerem so ponižne služabnice kitile Kleopatro s poročnimi dragulji in žlahtno svilo. Globoko v morje se je potopil v steklenem zvonu, samo da je fotografiral nekaj važnih trenutkov morske bitke. % Igra je strahotna in herojska obenem, gigantska in fantastična. Ce-cilu B. de Millu in njegovim pomagačem ni ušla niti najmanjša prilika, v kateri bi ne skušali v sliki in zvoku oživiti Kleopatre in njenega časa. Storili so to, česar ni zmogel in ne bo zmogel noben zgodovinar; zgodovino so spremenili v živo doživetje. Galantni Ludovik XV. Markira Pompadour, prijateljica francoskega kralja Ludovika XV., se je odpravljala na izprehod. Ko je hotela iz salona, se je na pragu prikazal sam kralj. Markiza je odstopila za korak, da spusti kralja v salon. Toda kralj ni šel naprej, temveč je rekel 9voj.i prijateljici z nasmehom: »Nel Najprej vi, draga prijateljicaI Zapomnite si, da je ženska lepoto mogočnejši vladar od vseh kraljevi« Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki f)rogo §crup B Go. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta) Nadaljevanje s 4. strani Tragična smrt. V Zamušanih pri Ptuju so našli domači užitka rja Franca Geča mrtvega v mlaki. Najbrže ga je zadela kap, pa je omahnili v mlako in uitonil. Star j© bil 65 let in ugleden mož; nekaj let je celo županoval v Zamušanih. Za njim žalujejo trije sinovi, eden je učitelj pri Sv. Marjeti, dirugi upokojen kapetan v Mariboru, tretji pa gospodari doma. Jubileji. Slaščičarna P e t r i “ k nai Aleksandrovi cesti slavi te dni i,. letnico svojega obstoja Ustanovil jo je ded sedanjega lastnika 1. 1874 v Celju in je imela1 do leta 1931 podružnico v Rogaški Slatini, dokler se ni pred tremi i iti za stalno preselila v Ljubljano. — Te dni je miniilo 25 let, kar je g. IIenry: M a i r e prevzel ugledno ljubljansko urarsko tvrdko Suttner dn jo razvil V, velike podjetje z urami in zlatnino; izpopolnil jo je zadnja leta še s trgovino radijskih aparatov. G. Maire je po rodu: francoski Švicar; s svojimi osebnimi vrlinami in s poslovno kulantnostjo si je pridobit med našimi ljudmi splošne simpatije. — 30 letnico poroke sta praznovala v ponedeljek g. Peter Papež, zastopnik tvrdke I. C. Mayer, in njegova gospa! Ana, roj. Vernik. — G. Martin Kolman, upokojen mestni stražnik v Kamniku, je slavil te dni svoj 75. rojstni dani Aktivno je služboval celih 40 let v Kamniku, poprej pa poldrugo leto v Novem mestu. V pokoj je stopil 1. 1925. Bil je vesten čuvar mesta in pravi 9trah ponočnjakov. Ob 75 letnici je še zmerom čvrst korenjak, kakor bi jih imel šele šestdeset. Jubilantom naše iskrene čestitke! Diplomirali so na filozofski fakulteti v Ljubljani: Vekoslava S. Dona jeva, Franc Druškovič, Albert Fras, Viljem Ipavec, S. Kavčič, Josip Kosmatin, Ladislav Kralj, M, Lebnova, Vendelin Legiša, Stan, Mihelič, Fran P e t r š, Anton Po< 1 e n e c, Josip Rakovec, Nada Ru* p 1 o v a , Mariija Stupicova, Ivana Šegulova, Ivan S t a 1 e c , Frano V od n i k in Milan Z a d n e k ; na veterinarski fakulteti v Zagrebu France Karlin iz Škofje Loke za živinozdrav-nika; na medicinski fakulteti v Beogradu Ivo Smrečnik az Ljubljane; na gozdarski fakulteti v Zagrebu Alfred B u s -bach iz Ljubljane. Čestitamo! Novi grobovi V Ljubljani so umrli: Jože Magi- ster, uradnik Vzajemne zavarovalnice in družabnik Magistrovega avtomobilskega prevozništva, star 33 let; Karel Hribernik, žel. poduradnik v pokoju, star 76 let; Rudolf Podpac, absolvi-ran pravnik; ga. Ana Majnikova, roj. Juvan; gdč. Bogica Marčanova iz znane Marjanove rodbine, stara 25 let; ga. Marija Likarjeva, stara 80 let; ga. Marija K u n e j e v a , zasebn>oa; ga, Marija Ambroževa, žena pleskarja; ga. Marija Jermanova, doma iz Dolenjega jezera pri Cerkr!ci; Ivan W i e s s e 1, skladiščnik drž. železnic v pok. — V Št. Vidu nad Ljubljano: Tone Kremžar, diplomirani tehnik, star 30 let. — V Celju: Martin Tratnik, dolgoletni cerkovnik Marijine cerkve v Celju, star 60 let; ga. Alojzija J i c h a , roj. Božič, gostilničarka, stara 61 let. — Vi Mariboru: ga. Marija Fon tv a, stara 64 let; Anton B a n č i č. 20 let stari tekstilni delavec, doma iz Varaždina (povozil ga je vlak); Lud. K o p č i č, mizar drž. žel., star 58 let; Anton Gorše, poštni poduradnik, 6tar 68 let; ga. M. Roškarje v a , vdova sprevodnika drž. žel., sta* ra 87 let; ga. M. Novšakova, posest-* nica, stara 69 let; ga. Julijana Penovaj žena sod. nadofic. v pok. stara 62 let. —i V Kranju: ga. Marija Šifrerjeva, ro|< Soklič, trgovčeva žena, stara 34 let. — V Radečah pri Zid mostu: starešina tamkajšnjega sodišča dr. Rudolf Schmidt. —- V Ribnici: ga. Marija Maležičeva, roj. Adamič, stara 74 let. — Na Savi pni Litiji: ga. Marija Sakotnikova, mati tamkajšnje šolske upraviteljice, staral 71 let. — V Sostrem pri Ljubljani: ga, Ana Fajanova. — V Stolicah pri Ljubljani : ga. Helena Cundrova, stara’ 63 let. — V Št. Rupertu na Dolenjskem: upokojeni šoJslri ravnatelj Aleksander. Lunaček. — V Žrefah: ga. Marija P o k o r n y , roj. Stadler, zasebnica. —1 Pokojnikom večni mir. žalujočim naše sožalje. Novela »Družinskega tednika** f>oza za Tonio Mappi je izza pisalne mize nejevoljno opazoval svojo tajnico, gospodično Suttonijevo, ki je sedela s hrbtom proti njemu za pisalnim strojem; toda namestu da bi pisala, se je neprestano ogledovala v zrcalcu in si ivneto pudrala svoj nosek. >Ali je mogoče,« si je Mappi dejal sam pri sebi, »da ta gospodična niti pet minut ne more mirno delati, ne da bi si z moko mazala svoj nos? Že yidim, odpustiti jo bom moral.« Res, gospodična Suttonijeva se je malce preveč ukvarjala s svojo lepoto. Toda priznati ji moramo, da ga ni ženskega noska na svetu, ki bi bil [vreden tolikšne pozornosti. Mappi je bil kajpada mnenja, da ima uslužbenka med uradnimi urami drugega dela dovolj, ne pa da bi se venomer ukvarjala s svojo lepoto. Zato se je bil pravkar sporekel s svojo tajnico, ki je bila o tej stvari drugačnega mnenja. Prebral je došlo pošto, potlej se je pa nagnil nazaj in v mislili še enkrat preživel dogodke pretekle noči. Obljuba, ki jo je dal Calvi, da mu podpiše menico za tisoč pesov, ga je srdila. Sicer je Hammon rekel, da je tudi on že podpisal Calvi menico za isti znesek. To naj bi bilo dokaz za Calvovo poštenost. Toda zdaj ko je stvar v miru pretehtaval, si je dejal, da je v prenaglici ravnal, saj ni prav za prav nobenega od njiju poznal. Oba sta bila dobra igrača golfa in se je sem pa tja sestal z njima v klubu. Tam je snoči tudi z njima kvartal — drugače je pa o njima vedel toliko ko nič. Po drugi strani si je dejal, da gre samo za tisoč pesov — nu, za prav toliko je bil pa oba pri kvartali osušil; zato pač ne more dosti izgubiti. Nemara pa Calva vrhu tega ni njegove obljube tako resno vzel. Toda točno ob napovedani uri se je pojavil Calva v spremstvu Hammo- Križanka štev. 20 Pomen besed Vodoravno: 1. ljudski koledar, 7. znamka mila, 9. dol človeškega telesa, 111. bog ljubezni, 13. žensko ime, 14. moško ime (skrajšano), 15. del obraza, 17. grška črka, 18. malik, 20. del sobe, 21. slog, 22. papeževa prestolnica. Navpično: 2. zemljepisni pojem, i8. mesto na italijanskem Tirolskem, 4. Seneko ime, 5. pol kameleona, 6. mesto v Boeni, 8. propoved, 10. krajevni prislov, 12. pristanišče ob Črnem morju, 16. del stanovanja, 17. reka v Sloveniji, 19. valuta neke eeverne diržave, 20. posledica strela. Rešitev križanke št. 19 ' Vodoravno, po vrsti: kolumbija, Oni, e, dom, poroka, bo, a, ida, p, m, luka, boka, i, a, nii, 1, šp, heleni, čez, b, tajj, etijopija, Napisal Federico Scfrerri na v pisarni. Calva je očitno že prebolel snočnjo izgubo in tudi Hammon se je po vsem videzu že potolažil. »Kako se imate?« je smeje se vprašal Calva. »Ali ste trudni?« »Nekoliko že,« je priznal Mappi. »Premalo sem spal in živci mi še niso pravi.« »Jaz sem pa ravno narobe prav svež in čil,« je rekel Hammon, »kakor da bi bil vso noč spal. Zato bi se danes lahko lotil vsake kupčije.« »Da, kupčije!« je vzkliknil Calva. »Ko že govorimo o tem: prinesel sem s seboj menico, ki smo o njej snoči govorili. Ne morete si misliti, kako sem vam hvaležen za uslugo, ki ste mi jo obljubili.« Med govorjenjem je potegnil iz denarnice menico in jo položil na pisalno mizo pred Mappija. Le-ta jo je nezaupljivo pregledal. Izstavljena je bila na devetdeset dni in plačljiva v narodni banki. Ravno je hotel Mappi, zvest dani obljubi, podpisati, ko se je nekdo doteknil njegove roke. Obrnil se je. Hammon je z diskretno kretnjo pokazal na gospodično Suttonijevo, ki si je pravkar spet mazala svoj nosek, in rekel: »Prosim, stopite za trenutek z menoj v drugo sobo, nekaj vam moram povedati med štirimi očmi.« Mappi se je opravičil pri Calvi in šel s Hammonom v sosednjo sobo. Ko se je vrnil, je gospodična Suttonijeva z divjo naglico razbijala po pisalnem stroju. Mappi se ni malo začudil, ko je hotel mimo nje in ga je ustavila z besedami: »Oprostite, gospod Mappi — ali je tako prav, kakor sem napisala?« Mappi je naglo prebral. »Da, tako bo,« je rekel in spravil papir v žep. Potlej je spet sedel za pisalno mizo, vzel peresnik in naglo podpisal menico, jo posušil in izročil Calvi. »Najlepša hvala,« se je Calva priklonil in vteknil menico, ne da bi jo bil pogledal, v žep. Ko so se vrata za obiskovalcema zaprla, se je gospodična Suttonijeva naglo obrnila na stolu, tako da je sedela svojemu šefu ravno nasproti, in mu vprašujoče pogledala v oči. Z Mappijevega obraza je nejevolja nad njegovo le preveč nečiinerno tajnico popolnoma izginila in tudi njegovi živci so se oči vid no že dodobra pomirili. »Menica, ki mi jo je gospod Calva najprej predložil,« je rekel, »je bila čisto pravilno izstavljena na tisoč pesov. Tista, ki je ležala na pisalni mizi, pripravljena za podpis, ko sem se vrnil iz druge sobe, se je pa glasila na deset tisoč pesov.« »Pa ste jo vendarle podpisali?« je vprašala gospodična Suttonijeva. »Kaj še! To kar sta onadva imela za moj podpis, sta bili besedici: ,Z veseljem*, in sicer v gotici, da se jima bo zdelo imenitnejše.« »Ali se vam ne bi zdajle hotelo videti obraza obeh dičnih gospodov, ko sta izpregledala vašo potegavščino?« je vprašala gospodična Suttonijeva in se nasmehnila. »Ne, rajši gledam vaš obraz,« je odgovoril Mappi. Potegnil je iz žepa listič, ki mu ga je prej izročila gospodična, in še enkrat na glas prebral: ,Pazite! Ko ste šli v drugo sobo, je zamenjal papir na mizi*. — Le kako ste mogli to videti, gospodična, saj ste vendar sedeli s hrbtom proti obema?« »V zrcalcu svoje pudrske doze,« se je nasmehnila gospodična Suttonijeva. »Ah, tako? Torej nadzirate sobo s svojim zrcalcem?« »Seveda,« je mirno odgovorila in položila sporni predmet na mizo pred šefa. Mappi je vzel skromno pudrsko do-zico v roko in jo obračal na vse strani. Potlej je pa dejal: »Kaj bi rekli, gospodična Suttoni, če bi vam podaril nekoliko dragocenejšo dozico? Morda kakšno zlato z lepim draguljem?« »Rekla bi, da ste zelo velikodušni, in bi ono dozico še pogosteje rabila kakor to.« Vabimo Vas k nakupu v najceneili oblačilniei 3j_Ppesfee£ S\>. 'Petva cesta 1% BafrOfrihi v Ttcm ma sta štiriročno razbijala po meni!« Izletniška Dva izletnika sta dala pri slovesu nata'* karici zelo lepo napitnino, a natakarica še mrdnila ni; šele ko ji je tretji dal roko, se je prijazno nasmehnila. »Menda ste ji dali posebno veliko na* pitnino, da je tako vesela,« sta priponi-* nila druga dva. »Kaj še — niti pare ne, le po dlani sem jo poščegetal.« Poceni plašč »Prekrasen plašč imate. Koliko je pa' stal?« »En sam poljub!« »En sam poljub?« »Da, en sam poljub, ki ga je moj mož dal sobarici!« S svetilko k nevesti Kmet je srečal na cesti soseda s pri-žgano svetilko v roki. »Kam pa greš?« ga je vprašal. »K nevesti.« »Cemu ti bo pa potem svetilka! JaZ sem šel k svoji punci zmerom brez nje.« »Sem si mislil, ko sem tvojo ženo prvič videl.« O, te tujke! »Ali ste gospodu Menceju povedali, da sem še v negližeju?« »Oh, gospa, nisem se mogla spomniti te besede!« »Ježeš, kaj ste pa potem rekli, Mina?« »Da ste nagi!« Zakonska desetletnica Zena: »Ali bova jutri zaklala gos?« Mož: »Zakaj neki?« »Jutri poteče vendar deset let, kar, sva poročena!« »Ali je mar gos tega kriva?« Pri verouku Katehet: »Kailco dolgo sta Adam in E vai ostala v raju?« Učenka: »Do jeseni!« Katehet: »Kako pa prideš na takšno misel?« Učenka: »Ker poprej jabolka niso bila zrela!« Nočna nevihta »Nič ne veš, kako huda nevihta je ponoči divjala?« »Ne! Kaj je mar grmelo?« se začudi žena. »Seveda, pa še kako!« »Zakaj me pa niiei zbudil? Saj veš, da med nevihto ne morem spati.« Dobri prijateljici Mož: »Te neokusne vaze menda vendar ne boš dala gospe A. za poročno darilo?« Zena: »Pa prav g<*tovol Ta nesramnica mi je šele pred kratkim rekla, da takšne vaze še zastonj ne bi marala. Zato ji jo bom pa dala.« Saksonec in Prus Na megi med Saksonsko in Prusijo je ribaril neki Saksonec. Mimo je prišel Berlinčan in dejal, da se tam ne sme ri* bariti. »Zakaj pa ne — saj lovim le saksonske ribe, pruske pa mečem nazaj v vodo.« »Kako pa spoznate pruske ribe, prijatelj?« »Po njihovih velikih gobcih,« odgovorni bistri Saksonec. Cesar Tiberij Cesar Avgust je v svoji oporoki zapustil vsakemu rimskemu meščanu po sto sestercev. Svojemu nasledniku Tiberiju je zapovedal, naj te denarje izplača. Toda Tiberij ni bil voljan oporoko izpolniti. Tedaj je prišel neki siromak na šaljivo misel, ki jo je moral grenko obžalovati. Ko je namreč prišel mimo njega neki pogrebni sprevod, je pristopil k mrtvecu in mu nekaj šepnil na uho. Ko so ga vprašali, kaj je rekel mrtvecu, je odgovoril: »Rekel sem mu, naj sporoči cesarju Avgustu, da Rimljani 8e niso dobili svojih sestercev.« Tiberij pa ni imel zmisla za takšnes šale. Pozval je šaljivca k sebi, mu lastnoročno naštel sto sestercev, nato ga je pa kratkomalo izročil krvniku. »Pojdi,« mu je rekel, »in sam povej cesarju Avgustu, da sj, svoje sesterce pošteno dobil.« £cpota Vas privede do uspeha, vztrajno negovanje pa do lepote. O pravilnem negovanju obraza Vas pouči kozmetičarka Darinka VdOViŽ, Ljubljana, Gradili« 4 ------------------- 10—12 In od 3-7. Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TI VAR obleke razen glavne zaloge v Prešernovi ulici 54 nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni Sv. Petra cesta 2© Upravitelj te prodajalnice je g. Ramovš Prosim pazite! TI VAR obleke morajo biti previdene s tem tovarniškim listkom. Prosimo naše cenj. stranke, da nam javijo, če se Vam bode ponudilo ali prodalo manjvredno In tuje blago kot naše originalno TIVAR BLAGOl Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje in naklonjenost. — Mi se bodemo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. Vrst Tek. TIVAR OBISKE Prešernova ulica 54 Sv. Petra cesta 2® (nasproti glavne pošte) Meščanska kuhinja V enem loncu za štiri osebe Ohrovtovo meso Potrebujemo: Pol kg svi- njine (trebušni kos), 2 glavi ohrovta, pol kg krompirja, štiri čebule, sol in poper. Pripravimo: Meso- zrežemo na kocke, krompir, ohrovt in čebulo na rezance. V kozico polagamo sklad čebule, nanj sklad ohrovta, mesa, krompirja in ponavljamo, dokler nam ne zmanjka vsega. Povrh potresemo sol in poper. Z mrzlo vodo zalijemo samo toliko, da je jed pokrita. Ko zavre, pokrijemo kozico in jo damo za eno uro v pečnico. Jed je slična juhi, a jo zelo okusna. Rezanci z mesom Potrebujemo: 40 dkg re- zancev ali makaronov, 25 dkg svi-njiinei, 25 dkg govedine, peteršilja, korenje, por, 5 dkg slanine, 10 dkg sirovega masla, 1 do 2 paradižnika, ali 1 žlico paradižnikovega mozga. Pripravimo: Rezance skuhamo v slani vodi. Vse pridatke zrežemo v kocke. Meso na hitro opražimo v sirovem maslu. Kozico omastimo in v skladih naložimo rezance, sočivje, slanino, meso itd., zaključimo pa spet z rezanci. Povrh solimo. Na vse to položimo paradižnike ali stvu, da se mi .je poverila prodaja dobro poznanih TIVAR OBLEK Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bodem potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenj. odjemalce v vsakem oziru čim najbolje zadovoljim Z odličnim spoštovanjem M. RAMOVŠ Sv. c. 2® nalijemo raztopljen paradižnikov mozeg ter nekoliko v koščke zrezanega sirovega masla. H koncu zalijemo z malo vodo in povremo, nato pa denemo kozico za poldrugo uro v pečnico. * Cvetača na romanski način Potrebujemo: Zelenjavo za juho, 2 cvetači, nekoliko čebule, 2 paradižnika ali 1 žlico paradižnikovega mozga, mast, sol, poper in nastrgan sir. Pripravimo: Zelenjavo operemo in fino sesekljamo, prav tako srednje veliko čebulo in oboje opražimo na masti, o'ju ali maslu. Cvetačo operemo, odtrgamo cvetove in jih pridenemo opraženi zelenjavi, zalijemo z eno ali dvema žlicama vode ter dodamo še očiščene in na koščke razrezane paradižnike. (Paradižnikov mozeg raztopimo v prav malo vode.) Ko je cvetača do mehkega zdušena, jo položimo v pogreto skledo in potresemo z nastrganim sirom. Barvanje las ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jib z Oro-barvo za lase. ki io dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30—. — Po pošti razpošilja Glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino Henrik Dreznic. Ljubljana, Gledališka ulica 10. Lepe dekliške prsi dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v ..ratkem času. če se masira s čudežnim eliksirjem Eau de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40-—. Po pošti razpošilja Glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino Henrik Dreznic, Ljubljana, Gledališka ulica 10. Hepstrebnlli dlačic na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'— Po pošti razpošilja Glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino Henrik Dreznic, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 10. Dopisna šola Nemščino, esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka.. H Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. j Dlake, ceni. dame! na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opas-nosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steki, za Din 101- (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28’—, tri Din 38'—. RUDOLF COTIČ. Ljubljana VII Din 1000'- plačam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože. bul itd. 2e dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Prune Maček, čevljarna, Dol. Logatee. Zahtevajte povsod v Vašem Interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10‘-(predplačilo). Na povzetje Din IS'—, dva 28'—, tri Din 38‘—. RUDOLF C0TIC. Ljubljana VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) Janševa 27 (prej Kamniška 10a) Naročajte »Družinski tednik"! Izdaj« z« konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, i Ljubljani; ca tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi * Ljubljani,