Obnovljena izdaja - Leto XVIII. - Štev. 10 (674) - Trst - 20. maja 1966
Huda kriza
v Južnem Vietnamu
Kampanja za naš lisk
Začela se je kampanja za naš tisk. Sekcije in federacije so že pristopile k delu za to, da bo ta kampanja rodila čim več sadov. V teku so že konkretne priprave na razne prireditve in druge iniciative, ki spadajo v okvir te kampanje.
Generalni sekretar KPI, tovariš Luigi Longo, je poslal vsem partijskim organizacijam pismo v zvezi z nalogami, ki stoje pred vsemi člani partije. Aled drugim tovarš Longo poudarja: «Partija letos terja od svojih članov, ob bravcev, demokratov in delavcev mnogo političnih in organizacijskih obveznosti. Treba bo nabrati več sredstev kot prejšnja leta, povečati število bravcev in okrepiti mrežo naročnikov komunističnega tiska. Letošnja kampanja za tisk se vrši v času, velike politične napetosti. Za to, da bomo kos nalogam, ki nas čakajo tudi na socialnem prodročju, da' bodo naša prizadevanja za razširitev ljudske in demokratične enotnosti v boju proti politiki vlade levega centra, je potrebno, da komunisti tudi v kampanji za tisk okrepijo stike z mno-. žicami in vsestransko razvijajo usmerjevalno delo. Prav za to delo pa je tisk neobhodno potreben».
Cilj, ki ga je letos postavila KPI je rekli bi ambiciozen : nabrati dve milijardi lir za tiskovni sklad. Ta
cilj je bil postavljen zato, ker kot pravi tovariš Longo, partija pozna politično zrelost, predanost in sposobnost svojih članov. Ta cilj smo postavili, tako poudarja tovariš Longo, ker se zavedamo dejstva, da je v partiji ukoreninjena zavest, da je stvarnost v državi prišla do izhodiščne točke, iz katere je treba kreniti na novo pot boja za novo politično usmeritev, nove odnose med vsemi silamo levice; za poraz demokri-stjanskih oblastnežev, zagotovitev novega demokratičnega in socialnega napredka, za mir in socializem.
To, kar je tovariš Longo zapisal velja za vso državo, velja tudi za naše tovariše in prijatelje. Prepričani smo, da bodo tudi slovenski tovariši in prijatelji vzeli besede generalnega sekretarja KPI resno k srcu, da bodo tako kot v preteklih letih tudi letos požrtvovalno delovali za čim boljši in uspešnejši izid kampanje za tisk, da bodo marljivo in aktivno sodelovali v vseh akcijah, ki bodo tudi letos v okviru kampanje za tisk, da bodo organizirali vrsto prireditev v okviru te kampanje, prireditev, ki ne bodo zgolj zabavne ali pridobitniške narave ampak bodo imele tudi svoj politični pomen in tudi svojo kulturno vrednoto, kar ima pri nas Slovencih, ki prebivamo v mejah Italije, še poseben pomen.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
MM ii DeMlh zadrugah
3. junija se bodo začele volitve novega upravnega sveta Delavskih zadrug. Tudi letos bodo člani Delavskih zadrug volili «po pošti». Nekaj dni pred omenjenim datumom bodo občinski sluge prinesli glasovnice na dom. Tudi postopek bo isti kot pri zadnjih volitvah in še enkrat ostane v veljavi zakon, ki ga je vsilil fašizem in ki določa, da člani Delavskih zadrug izvolijo samo en del upravnega sveta, dočim je drugi del uradno imenovan in seveda ni izraz članstva. Kljub temu pa so volitve važne in od njih izidov bo v precejšnji meni odvisna bodočnost te pomembne zadružne ustanove.
Tudi na letošnjih volitvah bo nastopila lista «Rinascita», ki je izraz levičarskih sil in ki se bo še naprej, kot v preteklosti, prizadevala za to, da se življenje Delavskih zadrug vsestransko demokratizira. Letos, žal, na tej listi ne bodo nastopili tudi socialisti. Ti bodo tokrat zvesti ciljem, ki jih zasledujejo, t. j. ciljem levega centra in socialdemokratske' ga združevanja, nastopili skupaj z demokristjani in socialnimi demokrati, t. j. s tistimi, ki načrtno zavračajo zahteve po demokratizaciji Delavskih zadrug, po odpravi ureditve, ki sloni na fašističnih zakonih,, po zahtevi, naj se Delavske zadruge vrnejo svojim resničnem članom ter služijo ciljem, zaradi katerih so bile ustanovljene.
S tem, da so socialistični prvaki sklenili napraviti ta korak, so se dejansko izneverili vsem stališčem, ki so jih socialisti od ustanovitve Delavskih zadrug dalje vneto zago-
varjali, odpovedali so se boju za demokratizacijo te važne delavske ustanove, odpovedali boju za odpravo fašističnega zakona, ki ureja delovanje Delavskih zadrug, odpovedali boju proti monopolom, ki zavirajo nemoten razvoj zadrug, odpovedali boju za zaščito potrošnikov; odpovedali -so se idealom pionirjev tržaškega zadružništva idealom ustanoviteljev socialističnega' gibanja v Trstu kot so bili Pittoni, Uče. kar in Oliva.
Če je bila v preteklosti potrebna najši.,;ša enotnost okrog vprašanj Delavskih zadrug, potem je ta enotnost danes še bolj potrebna. Zato se morajo vsi tisti, katerim je pri srcu ta velika zadružna ustanova, združiti ter enodušno podpreti na volitvah kandidate liste «Rinascita», ki ostaja dosledna in zvesta ciljem Delavskih zadrug.
že danes vabimo tiste naše brav-ce, ki so člani Delavskih zadrug, naj se udeležijo volitev in naj 3. junija oddaju svoj glas listi «Rinascita» m njenim kandidatom. S tem bodo konkretno podpri! vsa njena prizadevanja za demokratizacijo in razvoj Delavskih zadrug, konkretno pokazali, da ne odobravajo razkol-ništva, da so obrnili hrbet tistim, ki so se izneverili idealom pionirjev zadružniškega gibanja ter da ne spreminjajo svojih stališč kot to delajo tisti socialistični prvaki, ki so še pred tremi leti ostro graja- i li demokristjanske in socialdemokratske monopoliste, danes pa so se jim pridružili, pozabljajoč vse, kar so bili kdaj v preteklosti izgovorili ali storili.
Tudi letos bo v Dolini festival «Dela», ki je, tako lahko rečemo, že tradicionalen. Datum festivala ni še dokončno določen, vendar se zdi, da bo kot prejšnja leta zadnje dni julija. V načrtu je še druga večja prireditev «Dela», tokrat v zgoniški občini, verjetno v Bajti. Tovariši v Doberdobu bodo tudi letos praznik «Dela» združili s praznikom «Unità». Ta praznik bo trajal kar tri dni : 4, 5. in 6. junija. Točen spored prireditev bomo objavili v prihodnji številki.
Na delo, torej, tovariši, za to, da bo letošnja kampanja za naš tisk dosegla svoje cilje!
V	Južnem Vietnamu se pod pokroviteljstvom Američanov dogajajo zelo čudne reči. Po eni strani Američani in njihovi pomagači nadaljujejo boje proti vietnamski osvobodilni vojski, po drugi strani ameriška letala sipljejo bombe na obljudena in industrijska središča na ozemlju Severnega Vietnama, ki je suverena in neodvisna republika (čeravno tej republiki Amerika ni uradno napovedala vojne), po tretji strani pa napadajo tudi tiste, ki v Južnem Vietnam sicer ne sodelujejo z osvobodilno vojsko, toda nasprotujejo Američanom in njihovim lutkam, kakršna je takoimeno-vana vlada, kateri načeluje neki Ky, ki si je nadel čin generala in ki je deležen vsestranke podpore ameriške vojaške komande v Sai-gonu.
V	kratkem bi morale biti volitve ma območju Saigona in drugih središč, ki jih osvobodilna vojska še ni osvobodila. Izvoljena naj bi bila tudi nova vlada, ki naj bi zamenjala sedanji vojaški odbor. Toda «general» Ky je sklenil, da sedanjega mesta ne zapusti. Še preden so bile razpisane volitve je poslal svoje čete tudi v mesto Da Nang, ki se mu najbolj upira. Pretekli teden je prišlo do hudih bojev v tem mestu. Sevega Ky ni ukrepal brez vednosti svojih gospodarjev, saj mu je ameriška vojska dala na razpo-
lago letala za prevoz vojakov v uporno mesto.
Sedaj vlada v Da Nangu huda zmeda. Boji se nadaljujejo. V mestu so razvrščene enote Kyjeve vojske, proti katerim se bori takore-koč vse prebivalstvo. Župana, ki vodi upor proti Kyju so, kot poročajo, sovražnikovi vojaki ujeli. Medtem so budistični menihi, ki so odločni nasprotniki Kvja in njegovih vojakov še povečali odpor in so, kot poročajo, napovedali neomejeno gladovno stavko. Da je zmeda strašna, potrjujejo tudi vesti o streljanju proti nekemu helikopterju, na katerem so bili višji ameriški oficirji. Proti helikopterju so streljali vojaki Kyjeve vojske. V mestu je bila oklicana tudi splošna stavka v protest proti napadalcem. Sicer pa je vse mesto popolnoma paralizirno ..radi vojnega stanja.
To, kar se zadnje čase dogaja v Južnem Vietnamu še enkrat potrjuje kako zgrešena je ameriška politika in kako ameriški voditelji podpirajo tiste elemente, ki jih vietnamsko ljudstvo, tudi tisto, ki organizirano ne sodeluje z odporniškim gibanjem, sovraži. Uradni krogi v Wa-shingtonu sicer zatrjujejo, da se «ameriška vlada ne vmešuje v sedanjo saigonsko politično krizo», vendar pa dejstva sama dovolj jasni govore.
nooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooot
Vendarle je pogodba važna
«Katoliški glas», z dne 12. maja t.l. je vendarle zopet spregovoril o nekaterih važnih vprašanjih, o katerih je «Delo» v zadnjem času po-gostoma pisalo. A o glavnem vprašanju, o katerem se veliko govori V slovenski in tudi v italijanski javnosti, je napisalo dobesedno naslednje vrstice: «Zaradi pogodbe (gre namreč za tajno pogodbo med Odborom za pomoč razlaščencem, katerega predsednik je dr. Tul od Slovenske liste, in družbo SIOT z dne 6. decembra 1965, op. ur.) pa Delo naj ne bo v skrbeh. Vsi, ki se jih tiče, poznajo njeno vsebino in so jo z zahvalo odobrili, če bo potrebno, bomo priši Ina dan z zanimivimi ugotovitvami na drugi strani».
Nas za sedaj ne briga, koliko je Slovenska skupnost napravila za «rešitev» slovenske zemlje iz rok «mednarodnega kapitala», kot se diči «Katoliški glas» in kakšen odvetnik okrog njega. Nas predvsem briga zadnji odstavek «Katoliškega glasa» v zvezi s tajno pogodbo. Če je res, da jo poznajo «vsi, ki se jih tiče», ne vemo, zakaj jo «Odbor za pomoč razlaščencem» toliko skriva in je ne objavi v celoti s popolnim in do potankosti točnim obračunom vseh prejemkov in izdatkov. «Katoliški glas» pravi, da so «vsi, ki se jih tiče», pogodbo sprejeli «z zahvalo», zakaj torej ne bi smela vsa slovenska javnost zvedeti za vse določbe pogodbe in tako imeti priliko, da se javno zahvali «Odboru za pomoč razlaščencem», saj bi bilo to prav gotovo v prid korektnih odnosov med javnostjo in določeno politično skupino in bi se najrazličnejše govorice v tej zvezi nehale.
Glede ponovne grožnje «Katoliškega glasa», da bo, če bo potrebno, «prišel na dan z zanimivimi ugotovitvami na „drugi” strani», ga že zopet pozovemo, kot smo to napra-vilf v preteklosti, ko je prav tako izustil neko tako grožnjo, naj s temi «zanimivimi ugotovitvami» pride na dan, da bomo vedeli, če so te «zanimive ugotovitve» prav tako «zanimive» kot tiste, do katerih lahko pridemo s pomočjo neobjavljene pogodbe z dne 6.XII.1965.
Še nekaj bi želeli pripomniti k pisanju «Katoliškega glasa» in tudi zadnje številke «Mladike». Kar nenadoma so se ljudje okrog teh dveh listov prelevili v antikapitali-stične borce. Za njih je «slovenska zemlja» sveta stvar in se zanjo borijo. Hoteli bi verjeti v njihovo dobronamernost, a vse skupaj postaja propagandistično, ko pomislimo, da takšne bitke ni bilo pri teh ljudeh nikoli, ko je šlo za zemljišča, ki spadajo pod takšne občinske ali pokrajinske uprave, ki so v rokah demokristjanov. Pa naj se ne sklicujejo na to, da «Slovenska skupnost» obstaja le 3 leta. «Slovenska skupnost» je seštevek treh ali štirih političnih grupacij in te so obstajale prej kot sedanja «Slovenska skupnost» in nikoli nismo slišali,
da bi bile kaj konkretnega napravile za slovensko stvar. Le kričale so ob določenih prilikah in se trkale na svoja «slovenska» prša, a nikoli niso nastopile proti KD, ki je bila vedno nositeljica antisloven-skih dejanj. Zato lahko ugotavljamo samo eno: KD jih pusti nastopiti za slovensko stvar samo v trenutku, ko jih kakor koli lahko izkoristi za boj proti komunizmu. V trenutku pa, ko bi boj za slovensko stvar pomenil boj proti Krščanski demokraciji, v tistem trenutku vsi ti novopečeni «rešitelji» slovenstva stisnejo rep med noge in izginejo s političnega pozorišča. Torej, antikomunisti da, «pravoverni» Slovenci... šele, če jih za to pooblasti Krščanska demokracija.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Združevanje PSI-PSDI na protikomunistični osnovi
Preteklo nedeljo je bilo v Gorici prvo skupno zborovanje PSI in PSDI. Govorila sta poslanca Fortuna za PSI in Zucalli za PSDI. Oba govcAka sta se sklicevala na «velike socialistične tradicije». Govorila sta o «sodobni koncepciji socializma» ter poudarjala, da ima združevanje obeh strank «zgodovinski» značaj, popolnoma pa sta prezrla program, ki naj bi ga imela nova združena stranka. Niti besede, torej, o zunanji in sindikalni politiki in o réjormah, ki jih zahtevajo množice. In vendar bi bila morala, Že zato, ker sta govorila v Gorici, spregovoriti vsaj o tem, kako se bo nova stranka sprijaznila s sta lišči PSI o problemih slovenske narodne manjšine in z nacionalizmom PSDI in poslanca Zucalli, ki je, kot je znano, predložil osnutek zakona za pravno priznanje takoimenova-ne «Divisione Gorizia», t. j. tiste organizacije, ki se je «izkazala» pred leti v napadih na državljane slovenske narodnosti.
Kako je torej mogoč sporazum s
tistimi socialdemokrati, ki načrtno odklanjajo stike svoje partizanske organizacije (API) z AMPI, v kateri so včlanjeni slovenski partizani in garibaldinci, bivši «titovci»?
Kako je mogoč sporazum s tistimi socialdemokrati, ki nasprotujejo dvojezičnemu napisu na partizanski grobnici na goriškem pokopališču, kjer počivajo številni slovenski partizani po rodu iz Gorice?
Tako Zucalli kot Fortuna sta že vnaprej odklonila vsako sodelovanje s KPI. To sta utemeljevala s trditvijo, da so komunisti antide-mokrati, da odklanjajo načela svobode in demokracije.
Združitev PSI s PSDI na taki osnovi je zares bedna.
Antikomunizem služi samo ločitvam in slabitvi ljudskih sil, koristi krščanski demokraciji in desničarjem.
Prej ali slej se bodo morali tega zavesti tudi tisti, ki danes verjamejo, da bo združitev socialističnih strank prinesla kaj dobrega.
2 • DELO
- 20.5.1966
Predstavljamo dva značilna dokumenta kot prispevek v debati o socialdemokratski združitvi.
Prvi dokument je fotokopia nekega potrdila, ki ga je «Giunta d’Intesa dei partiti politici italiani» v Trstu dostavila uradu za obmejna področja, ki deluje pri predsedstvu ministrskega sveta v Rimu. Gre za potrdilo o prejemu dvajset milijonov lir «na račun izrednega finančnega načrta... za dvomesečje julij-avgust 1947». Potrdilo nosi podpise nekaterih znanih osebnosti, med katerimi so tudi: demokristjan-ski poslanec Sciolis, bivši tržaški demokristjanski župan Bartoli in dott. Giuseppe Dulci (njegov podpis je prvi na levi strani). Gre torej za prvaka tržaške socialdemokracije, bivšega občinskega svetovavca in odbornika in bivšega podpredsednika deželne vlade.
Dokument (objavljen je bil prvič v listu «Il Lavoratore» dne 11. junija 1949) potrjuje pravo naravo tržaške socialdemokracije, zveste sodelavke nacionalističnih koritarjev, ki so jih vlade, ki so si sledile v Rimu, zalagale z milijoni.
Znano je, da si je marsikdo pomagal s podobnim financiranjem ter da je kot «izvedenec» v antikomunizmu in protislovanskem šovinizmu napredoval v svoji donosni karieri. In med temi so tudi številni socialdemokrati. Znano je tudi, kako se je «hranila» dolgoletna pobesnela gonja proti Slovencem. To se je dogajalo v letih, ko je «združevanje» šlo od liberalcev do socialdemokratov (kar potrjuje tudi fotokopia objavljenega potrdila). V tistem času so «čete» za takoime-novano «obrambo iialijanstva» sestavljali neofašisti.
S podobnimi dogodivščinami je povezan tudi drugi dokument, ki ga objavljamo na tej strani. Gre za osnutek zakona, ki ga je nedavno predložil poslanec Zucalli iz Gorice in deželni tajnik PSDI, po katerem naj bi formacija patriotov takomenovane «Divisione Gorizia» dobila pravno priznanje.
Zakonski predlog je bil izročen poslanski zbornici dne 4. februarja 1965, t.j. na predvečer pokrajinskih volitev, in teži za tem, da bi spremenil v «rodoljube» člane tistih skupin, ki so v Gorici in v drugih krajih dežele «delovale» za «obrambo italijanstva». Kot se naši bravci prav gotovo še spominjajo, so bila v letih, ko so delovale omenjene skupine — t.j. do leta 1947 (in še kasneje) opustošene trgovine številnih Slovencev v Gorici in v drugih krajih goriške pokrajine. Tedaj so bili izvedeni tudi številni bombni atentati na slovenske in italijanske antifašiste in demokrate.
Sedaj socialdemokratski poslanec Zucalli vprašuje, naj bi tiste, ki so izvedli vsaj tri «akcije» priznali kot prostovoljce in borce «Divizije Gorizia», katera naj bi bila priznana kot «organiziran vojaški korpus, vključen v državne oborožene sile». «Akcije», ki so bile izvedene potem, ko so «prišli v goriško mesto in v druga središča Furlanije-Ju-lijske krajine oddelki IX. korpusa maršala Tita» (tako je zapisano v obrazložitvi, ki spremlja omenjeni zakonski predlog) naj bi «upoštevali kot akcije, ki so jih izvedli pripadniki redne vojske v vojnem času». Z drugimi besedami povedano, deželni tajnik PSDI smatra s tem zakonskim predlogom slovenske partizane za sovražnike.
Ob upoštevanju vsega tega je lažje razumljivo tudi zadržanje socialdemokrata Devetaga v deželnem svetu. Ta je med nedavno razpravo o zakonskem predlogu, ki ga je predložil svetovavec Škrk glede
CAMERA DEI DEPUTATI
i	« .«.ut*« «
cadauno	dal Banco di Roma portasti i nua*ri dal 040956
al 040915 vor un total» di liro f«nii milioni.
Il V-MM-nto TOfi.ttO .1	«ff.ttu.tO 1»
conto a»l piano finanziario straordinario di lU.sta Giunta r.-
'fi:"'.'
lativo al Mis»8tr* luglio-agosto 1947 a auo t«sapo pr*s*ntato
d«	Ci '	’'•* ■ippuiva,*	s>C a
Il cjuédro dettagliato 5*11* «rogamioai 1> con ì relativi rendiconti saranno trasmisi n*l piè 'hr»v* tas&po possìbile*
m. .LA GIURIA D’IH TESA
N. 2042
prepovedi podžiganja mržnje, mržnje proti Slovencem, med drugim povabil Slovence naj... pozab io fašizem, medtem ko naj bi Italijani pozabili «foibe». Devetag je bil član takoimenovane «Divisione Gorizia».
Na isto pot se je postavil tudi socialdemokrat Di Gioia, odbornik za javno snago v Trstu. Ta je med razpravo o vključitvi slovenskega socialista Hreščaka v občinski odbor, osporaval neofašistom monopol nad «obrambo italijanstva»
Takšna je torej socialdemokratska stranka pri nas. Njene «tradicije» so povezane s protislovanskim nacionalizmom v obdobju po prvi svetovni vojni. Na te «tradicije» so slovenski socialisti odgovorili s tem, da so leta 1921 množično vstopili v komunistično partijo. In ta socialdemokratska stranka naj bi sedaj dala svoj pečat novi združeni socialistični stranki, ki naj bi nastala po spojitvi PSI s PSDI.
PROPOSTA Dl LEGGE
d’iiaiajiativa dal	XXIOzVIvIvl
Presentata il 4 febbraio 1965
Riconoscimento giuridico della formazione di patrioti	i
denominata « Divisione Gorizia »
Onohevoli Colleuhi ! — A Gorizia, come in tante altre province italiane, notevole è stato il contributo dato dalla popolazione alla lotta partigiana così che il gonfalone della città capoluogo fu insignito della medaglia d’oro. Ma, mentre la lotta contro il fascismo e lo straniero si conclude in tutte le altre terre d’Italia nella primavera del 1945, a Gorizia e a Trieste la Resistenza continua con immutata asprezza prima contro l’occupazione delle truppe del maresciallo Tito e poi contro i tentativi di intimidazione e le violenze che vengono continuate da coloro che intendevano forzare una soluzione non italiana della questione giuliana.
nizzando coloro che, a guerra finita, rientravano, reduci dalla Germania o dalla guerra di liberazione presso altre formazioni partigiano e nell’esercito regolare, alle loro case.
Il 12 »giugno del 1945, la città capoluogo e alcuni altri comuni passavano sotto l’amministrazione del Governo militare alleato.
La formazione dei volontari era allora approvata, incoraggiata e sostenuta dal Ministero della difesa, dal Ministero degli interni, dal Comitato di liberazione nazionale e da illustri personalità di Stato, e le era affidato il compito di difendere in quell’estremo lembo di territorio nazionale, pericolosamente insidiato, i diritti della patria.
Tako v Trstu kot v Gorici je PSDI znatno močnejša od PSI. Na zadnjih volitvah v tržaški pokrajini (novembra 1964) je PSDI prejela 16.054 ali 7,69°/» glasov, PSI pa 11.190, t.j. 5,36% glasov. Na volitvah v goriški pokrajini (13. junija 1965) je PSDI dobila 9.645 ali 10,02% glasov, PSI pa 6.611 t.j. 7,42% glasov.
V nedavni debati ob okrogli mizi, ki je bila na sedežu PSI v Trstu, je slovenski govornik, ki podpira socialdemokratsko združitev med drugim dejal, da ima PSI jasna stališča glede problemov slovenske narodne manjšine, PSDI, pa da nima jasnih stališč glede tega vprašanja. Zato naj bi nova združena stranka osvojila stališča PSI.
Kakšna so stališča socialdemokracije glede problema slovenske narodne manjšine in kako se ta stališča izražajo, je jasno. Zato se postavlja vpražanje: kako naj manjšina v bodoči enotni stranki, kjer bodo tako v Trstu kot v Gorici prevladovali socialdemokrati, spremeni stališče, kako naj menja glavo ljudem kot so n.pr. Dulci, Zucalli, Devetag in Di Gioia? Kako naj manjšina v stranki vsili večini svoja stališča? Socialdemokrati niso bili v preteklosti — in niso danes — zagovorniki popolne enakopravnosti Slovencev. V kakšnem položaju bi se utegnili znajti v bodoče Slovenci, ki bi kakor koli postali člani socialdemokratske združene stranke, katero bi vodili prej omenjeni ljudje?
Celoten razvoj socialdemokratska združevanja se razvija na osnovi vedno večjega približevanja socialistov k socialdemokratom. To zelo zgovorno potrjuje tudi dejstvo, da se je Nenni vrnil v socialdemokratsko internacionalo.
Jasno je, da bi taka stranka v specifičnem položaju Trsta in Gorice, temeljila ne le na delitvi levičarskih sil temveč tudi na nadaljnji delitvi slovenske narodne manjšine. Zato bi «operacija» združitve med PSI in PSDI prinesla hudo škodo Slovencem. Samo v enotnosti Slovenci lahko pričakujejo zadovoljivo rešitev svojih zahtev.
20.5.1966
DELO • 3
<«---------
Politično obzorje
Slovensko
gledališče
V Kutlurnem domu V TRSTU
Jaroslav Hasek
»Dobri vojak Švejk“
veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji:
E. F. Buriana
Priredil:
Branko Gombač
V	soboto, 21. maja ob 21. uri okoliški abonma
V	nedeljo, 22. maja ob 16.30
V	sredo, 25. maja ob 20.30
V	četrtek, 26. maja ob 20.30
V	petek, 27. maja ob 20.30 sindikalni abonma
V	soboto, 28. maja ob 20.30
V	nedeljo, 29. maja ob 16.30 zadnja predstava.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265.
Dobri vojak Švejk v Kulturnem domu
Koliko prijetnih in neprijetnih (teh manj) spominov je (in bo) vzbudil Haskov Dobri vojak Švejk pri naših «starih», ko se bodo ob gledanju te veseloigre spominjali na «ranjko» Avstrijo. V Švejku in drugih osebah bodo našli (kot že nedkaj) delček njih samih. Pa tudi mlajša generacija, ki ji avstro-ogr-ska monarhija pomeni le zgodovinsko dejstvo, bo našla v Švejku in njegovih dogodivščinah odlično projekcijo sodobnih razner, saj zadostuje le, da menjamo uniforme, kraj in čas... pa smo že tam. Kajti Švejk, prvak zdrave pameti če škega ljudstva, ki se bori proti avstrijskemu militarizmu in šovinizmu, je vedno sodoben. Ta dobri vojak — pravzaprav potuhnjenec — je sodoben tudi tedaj, ko se s svojo navidezno budalostjo reši iz vsakega še najbolj težavnega in nevarnega položaja. Švejk se spopade, ne da bi mignil z očesom z zdravniško komisijo, z orožniki in z oblastmi; vendar se vedno izogne smrti in na tak način zasmehuje nezmožnost cesarske birokracije.
To pa še marsikaj drugega doka-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Mednarodno srečanje
i • « v	«1	• •
književnikov v borici
Tajska:
Gonja proti komunistom se stopnjuje
Protikomunistična gonja v Tajski se je na široko razmahnila. Po vesteh, ki so dospele iz te dežele, je zdaj v tamkajšnjih ječah več tisoč ljudi, obtoženih, da so «komunisti» ali «teroristi».
«Očiščevalno akcijo» izvajajo posebno brezobzirno v severnih pokrajinah, zlasti ob burmanski meji, kjer je vlada odredila tudi preselitev celih vasi in grupiranje ljudstva «v zavarovanem območju». Po nekaterih vesteh je ta «akcija» zajela več tisoč kmetov, ki so jih preselili v neke vrste «strateška naselja.»
Predsednik tajske vlade je na posebni tiskovni konferenci izjavil, da se je v zadnjem času povečalo število aretiranih in ubitih zato, ker so se «upirali aretaciji». Kot je povedal, se je kakih tisoč ljudi prostovoljno vdalo oblastem.
V	Tajski je v veljavi tako imenovani «protikomunistični zakon». Na podlagi «pooblastil», ki jih daje ta «zakon», so vtaknili v ječe tudi ljudi, ki nimajo nobene zveze s političnim delovanjem. Hkrati so okrepili tudi nadzorstvo nad tuci
Tajska ima na svojem ozemlju številna ameriška vojaška oporišča. (O teh oporiščih smo pred kratkim obširneje pisali tudi v našem listu. Op. uredn.) Na ozemlju te dežele so tudi številna letoviščarska naselja, namenjena ameriškim vojakom, ki «operirajo» v Vietnamu. Z letališč, ki so posejana na raznih predelih Tajske lete ameriški bombniki, ki sejejo smrt in povzročajo uničenja v severnam Vietnamu.
Indonezija :
Umorili so še enega člana politbiroja KP
V	Indoneziji se nadaljujejo napadi proti komunistom. 3. maja je vladna policija na Javi ubila člana politbiroja K.P Indonezije. Re-vanga. Revang je čtrti član politbiroja ki so ga ubili po lanskem državnem udaru, poleg vodi-•elja partije Aidita, prvega in drugega podpredsednika Lukmana in N i on a.
Alžirija :
Podržavijenje
rudnikov
Alžirska vlada je sklenila podržaviti vse rudnike. Ta sklep so rudarski delavci sprejeli z vidnim zadovoljstvom.
Prejšnja vlada, ki ji je načeloval Sen Bela, je podržavila samo tiste rudnike, ki so jih zapustili bivši evropski lastniki in pa tiste rudnike, ki so bili zanemarjeni.
ZAR:
Smernice novega gospodarskega plana
Vodstvo Socialistične zveze v Združeni arabski republiki je sprejelo temeljne smernice drugega gospodarskega načrta za razvoj Egip-ta- Postavilo se je na stališče, da sedanja stopnja razvoja omogoča deželi, da poveča plan za 49 odstotkov v primerjavi s prvim letom. Največ investicij je namenjenih za industrijo (več kot tretjina Vseh investicij). Posebno pozornost dodo posvečali jeklarski, strojni in kemijski industriji, pa tudi raziskovanju petrolejskih ležišč in izko-Hščanju železne rude. Za razvoj energetike bodo porabili 263 milijonov funtov. Gre predvsem za Veliko hitrocentralo v Asuanu. Za kmetijstvo bodo porabili nad pol Uiilijarde funtov.
Laos :
Američani
ogražajo
nevtralnost
Laos je skrajno nerazvita država, ki se gospodarsko ne razvija, ne proizvaja in ne izvaža. Notranjepolitični problemi so daleč od ureditve tudi zato, ker se je ta država znašla v ovojnem kolu, ki ga plešejo okrog Vietnama. Sile, ki vladajo, so neenotne in drže državo v slepi ulici, tako da je gospodarska dejavnost skoraj enaka ničli. Uvažati morajo celo sadje in sočivje. Dvajset kilometrov od glavnega mesta ni obdelanih polj, čeprav so za to dani pogoji. Kmetje priddujejo le nekaj riža, kar komaj zadostuje za najnujnejše potrebe.
V tej državi ne poznajo enotnosti, pa čeravno se vladajoča politična skupina drži načel nevtralnosti, za katera se je zavzela z deklaracijo na ženevski konferenci leta 1962. Na dobršnem delu ozemlja te države vlada vojska Patet Lao in njena politična stranka Neo Lao Kaksat in na drug strani močne desničarske sile, ki jih izdatno podpirajo iz tujine. Politiko razcepitve potencira ameriš.a navzočnost. Le-ta daje pečat vsej politiki, pa čeprav v Laosu ni ameriških čet. Z ameriško pomočjo, ki prihaja po raznih kanalih v to deželo, so prišli, seveda, tudi ameriški tehniki, strokovnjaki, njihovi pomočniki in drugo osebje.
Pred petimi leti je bilo v Laosu kakih 250 Američanov, sedaj pravijo, da jih je že nad 5.000. Šola za ameriške otroke v lepo urejenem ameriškem naselju nedaleč od glavnega mesta Vientiana, ima 300 učencev. Ameriška misija za pomoč ima svoja naselja in ljudi tudi v drugih mestih na jugu države.
Število Američanov je znatno naraslo vzporedno s širjenjem in in-tenzifikacijo vojne v Vietnamu. Dve tretjini proračuna laoške vlade prispevajo ZDA, ki hkrati drže pokonci tudi valuto te države. ZDA podpirajo socialne ustanove na levem bregu Menonga in plemena za demarkacijsko črto na ozemlju Patet Lao. Za opravljanje teh nalog skrbe tri civilne letalske družbe, ki vzdržujejo promet od Bangkoka proti Vietnamu in od Vientiana proti notranjosti Laosa.
Vlada v Vientianu se ni pregrešila proti določbam sporazuma o nevtralnosti s tem, da je dovolila delo strokovnjakom in tem «privatnim» družbam. Toda dejavnost tako velikega števila tujcev bi težko klasificirali kot pomoč. Patet Lao trdi, da mečejo iz letal «privatnih» družb ne samo riž, marveč tudi orožje.
Na drugi strani črte razdeljenega Laosa presojajo položaj kot popuščanje vladajočega princa Suvana Pume ameriškemu pritisku in dolarjem. Ocena, da je navtralistični premier ujetnik desnice, je že stara. Toda trenutno kaže, da je čedalje manj upanja, da bi prišlo do pomiritve med princi in političnimi silami, katere ti princi vodijo.
Zahodna Nemčija:
Liibke se ogreva za izjemno stanje
Zahodnonemški sindakati so imeli svoj kongres. Na kongresu je govoril tudi predsednik bonnske republike Liibke. Med drugim je dejal, da če ne bo zahodnonemški parlament odobril zakonov o izjemnem stanju, bo vlada sprejela nujne ukrepe. To pomeni, da bi vlada sama in brez posvetovanja s parlamentom odločala po svoje. Svoj govor je Liibke zaključil v besedami : «Na vas (tj. na sindikatih) je, da odločite, katero pot naj bi ubrali.»
Govor Liibkeja je povzročil veliko nezadovoljstvo.
V dneh od 19. do 22. maja bo v Gorici prvo mednarodno srečanje pesnikov, pisateljev in umetniških kritikov. Pobudo za to srečanje, ki je pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za kulturo in umetnost UNESCO in deželnega odborništva za 'kulturo, je dala revija «Iniziativa Isontina».
Na srečanju bodo umetniški ustvarjalci iz Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije, češkoslovaške in Madžarske razpravljali o temi: Poezija danes. Delegacijo iz Jugoslavije bo vodil Osvald Ramovš, v njej pa bodo tudi slovenski književniki Miroslav Košuta (ki je po rodu iz Križa pri Trstu), Janez Menart in Ciril Zlobec.
Pobuda za to srečanje je velikega pomena in zasluži vse priznanje.
Razpis natečaja
za podelitev štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije
razpisuje na podlagi jugoslovansko-italijan-skega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko - italijan- |
skem odboru, predvidenem v 8. čle- i nu posebnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954
natečaj
za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1966/67. Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 7.200 novih din (720.000 starih din) za celotno akademsko leto. Štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani.
Prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. maja 1966.
zuje, da Haškovi «Doživljaji dobrega vojaka Švejka» niso samo genialna farsa, ampak tudi in predvsem težko satirično ogledalo, v katerem se nam zrcalijo okrutnost, licemerstvo in razumska neuravnovešenost predstavnikov vladajočega razreda, ki zavoljo lastnih interesov vlačijo ljudi v pokol. In prav zaradi tega so Haškovi junaki nesmrtni, v prvi vrsti pa Švejk «mali človek iz naroda», ki se bori proti vojni s tistimi sredstvi, ki so mu dostopna.
Dolga pot vojaka na fronto v Galiciji (v Burianovi dramatizaciji in Gombačevi priredbi smo gledali samo Švejkove dogodivščine do odhoda na fronto), preko južne Češke, Madžarske in Poljske, nudi avtorju priložnost, da začrta veristično sliko avstro-ogrske monarhije v vojni in da spretno opisuje desetine in desetine edinstvenih človeških značajev. Posebno pomembnost pa zavzemajo zgodbice, ki jih Švejk neprestano pripoveduje, primeri, ki jih uporablja, da opravičuje lastna dejanja. Šaljiva podoba dobrega češkega vojaka spominja v marsičem na znano podobo Sancha Pance; vendar pa je Švejk nekaj več kot Sancho Panza, saj je le on edini junak tega svetovnega dela češke književnosti.
Iz galerije nastopajočih moram v prvi vrsti omeniti Edvarda Mar-tinuzzija kot Švejka. Mislim, da se ne motim, če pravim, da je bila ta njegova tretja najboljša kreacija po Mauriziu v Lellievih «Na nočnih poteh» v dvanajsti in po Estragonu v Beckettovem «čakajoč na Godala» v letošnji sezoni. Superlativi so mi bili že od nekdaj zoprni, v tem slučaju pa jih moram skoraj nujno uporabiti. Bil je izredno sproščen v kretnjah kot v govorici, izvrsten pa v maski. Skratka: Marti-nuzziju je bila vloga, kaže, tako všeč, da se je sam ravno tako zabaval, kot občinstvo.
Krivično bi bilo prezreti igravski delež nekaterih (Raztresen, Milič, Nakrst, Starešinič, Sardočeva in Lukeš), ki so bili, kot se mi je zdelo, simpatično samozavestni Od Leli Nakrstove bi bilo pričakovati kaj več, Rustja pa se je zdel precej neelastičen in negotov. Ostali so bili bolj ali manj posrečeni.
Režiser Branko Gombač je skušal dati predstavi marsikatere poteze, ki v dramatizaciji romana izpadejo povsem neučinkovito. Rešil jo je z drastičnim, z izrazito teatralnim in učinkovitim prijemom. Zato pa so bila vsa tri dejanja, dejanja sproščenega smeha, uživanja na domislicah in prijetnem norčevanju iz av-stro-ogrskih razmer. Kljub temu, da je bilo v začetku premiere precej negotovosti, smo ob zaključku z mirnim srcem priznali, da je bila to razgibana in tekoča predstava. Motili pa sta dve stvari. Prva je tale: na prehodih iz slike v sliko se je tempo predstave nekajkrat zaustavil. Kljub glasbeni dopolnitvi atmosfere z odra ni bilo čutiti. Ti premori z (večkrat) praznim odrom so bili cokla predstave. Druga hiba pa so bile pesmi, ali kot piše v Gledališkem listu verzi Fratta Milčinskega-!ežka. . Mogoče bi predstava izpadla še zanimivejša (vsaj kar se tiče pojmovanja farse), če bi vključili v veseloigro pesmi ki smo jih navajeni slišati, recimo, pri Fojeviih farsah. Pri naši uprizoritvi pa so izpadle kot povsem neučinkovite in včasih celo dolgočasno.
Scena Mirka Lipužiča je bila sicer prijetna, vendar je delovala preveč statično in masivno. Pisani in zgodovinski so bili kostumi Alenke Bartlove, učinkovite pa avstrijske koračnice Marjana Vodopivca.
SERGEJ VERČ
4 • DELO
20.5.1966
Trst
Kongres mladih komunistov
Prejšnjo nedeljo se je v Ljudskem domu v Trebčah zaključil III. kongres zveze komunistične mladine tržaške pokrajine. Ob zvokih «Internacionale», ki jo je igrala trebenska godba so se delegati razšli in si miselno želeli «na svidenje» v krožkih, osnovnih organizacijah, v šoli in tovarni, kjer se iz dneva v dan razvija politična dejavnost mladih komunistov, naj-zavednejšega dela delavske in študirajoče mladine, ki se bori za boljše življenjske pogoje.
V pomladanskem dnevu so se sestali in razpravljali o resnih stvareh. Po vsej verjetnosti je tisti dan šlo mimo Trebč na desetine brezskrbnih nedeljskih izletnikov, ne da bi slutili, da se tam, v mali dvorani Ljudskega doma razpravlja tudi o njih, o njihovem položaju, o njihovih perspektivah, ki jih vodilni razred italijanske družbe oži, posebno še pri nas v Trstu.
K razpravi se je prijavilo 18 delegatov, ki so se v svojih. govorih dotaknili vseh vprašanj, ki so danes temeljne točke tez ZKMI. Prvenstveno je bilo govora o enotnosti, ki je danes osnovni cilj tiste mladine, ki se v Italiji bori za socializem. Socialni demokraciji zoperstavljajo nov, a dosleden pojem socialističnega napredka. In nosilec te politične smeri naj bi bila konfederacija socialističnih mladinskih organizacij, ki naj bi združevala mlade socialiste obeh strank in mlade komuniste in ki bi predstavljala za vso napredno mladino pri-vlačnostni pol, ki bi približal marsikateremu mladincu ideale socializma, ki so mu danes, zaradi razvejenosti delavskega gibanja nerazumljivi ali nejasni.
Šestnajst delegatov se je lotilo tudi vprašanja slovenske manjšine in predvsem njene mladine. To dokazuje, kako je bil vsem prisoten problem, ki je bistvene važnosti, za rešitev katerega je nujni korak vsakršnega demokratičnega napredka. Tako so mladi komunisti obsodili poskuse levega centra ,da bi vključil del slovenske manjšine v kapitalistični sistem. Dejansko je namreč ta cilj KD in njenih zaveznikov in temu posebno služi strumen-talna vključitev slovenskih socialistov v razne upravne organe. To se pozna tudi pri mladini. Nekateri pojavi apatije ali kvalunkvizma to potrjujejo. Mladina je zaradi vsakdanjega pritiska družbenih in tudi kulturnih sredstev najbolj izpostavljena nevarnosti asimilacije.
Teh vprašanj se je dotaknil tudi predstavnik vsedržavnega vodstva ZKMI tovariš Ganeva, ki je še posebno poudaril veliko važnost, ki jo ima proces združevanja levičarskih sil, ko iz tega procesa nastajajo predpogoji resnega in stvarnega dialoga tudi s katoliškimi silami. Tak dialog se je začel in naša naloga je pospeševati ga in ga razširiti na vsa področja, tudi med slovensko • mladino.
Na koncu kongresa je bilo izvoljeno novo vodstvo mladinske federacije. Izvoljena sta bila dva delegata, ki bosta tržaške mlade komuniste zastopala na vsedržavnem kongresu ZKMI.
S. SPETIČ
Vprašanje ladjedelnice Sv. Marka
Senator Vidah je poslal ministru za industrijo in trgovino in ministru za državne udeležbe pismeno vprašanje, v katerem ju v prašuje, ali so resnične vesti, ki so se v zadnjem času razširile v Trstu in po katerih naj bi neko velemonopolistično podjetje ustanovilo neko novo meha-niško podjetje v tržaškem mestu. Po vesteh, ki krožijo v Trstu, bi nova tovarna izdelovala motorje. Te
vesti so tem bolj vznemirljive, ker gre za zasebno podjetje, ki naj bi prevzelo naprave ladjedelnice Sv. Marka in tako nadomestilo obrat, ki danes spada v okvir industrije z državno udeležbo.
Vprašanje glede TV oddaj v slovenščini
Deželna svetovavca tovariša šiško-vič in Bacicchi sta poslala predsedniku deželnega sveta dr. de Rinal-diniju pismo, v katerem ga vprašujeta ali ima deželna vlada namen predlagati direkciji RAI-TV, naj uvede, tako kot na Tridentinskem in Visokem Poadižju, kjer so že uvedeni televizijski programi v nemškem jeziku, tudi televizijske oddaje v slovenščini, namenjene slovenskim prebivalcem dežele Furla-nija-Julijska krajina.
Smrtna kosa:
Gorica
Križ
Pretekli teden je smrta kosa trikrat zamahnila v Križu in pokosila tri bratrance : Marijo Bogateč, vdovo Danev, ki je bila stara 101 leto — in je bila torej najstarejša slovenska žena na Tržaškem — Štefana Košuto, najstarejšega člana kriške godbe in Josipa Bogatea, enega od ustanovnih članov Ljudskega doma v Križu.
Naj bo vsem trem pokojnim lahka domača gruda, njihovi svojci pa naj prejmejo izraze našega sočustvovanja.
Boljunec
12. t. m. je v tržaški bolnišnici umrl tovariš Alojzij Žerjal iz Boljunca. Pokojni je v mladih letih delal v podjetju Panfili v Trstu in kasneje pri drugih krajih, dokler ni bil upokojen kot invalid dela. Bil je zaveden Slovenec in antifašist. Zelo rad je prebiral knjige in časopise. Imel je mnogo prijateljev, kar je potrdil tudi njegov pogreb, ki je bil v soboto 14. t. m. popoldne v Boljuncu.
Naj bo blagemu pokojniku lahka rodna gruda, žalujoči svojci pa naj prejmejo naše občuteno sožalje.
Sožalje
«Delo» izraža, svojemu marljivemu sodelavcu tovarišu Mirku Žerjalu iz Boljunca iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Alojzija.
Sožalju se pridružuje tudi vodstvo Avtomne tržaške federacije KPI.
20-letnica slovenskega dijaškega doma v Gorici
Letos proslavlja slovenski dijaški dom v Gorici dvajsetletnico svojega obstoja.
Prvi dve leti je bil ta Dom začasno nastanjen v poslopju, kjer je danes orožniška vojašnica blizu železniške postaje v Gorici. Ko je bila potegnjena nova meja med Italijo in Jugoslavijo, leta 1947, so bili gojenci razkropljeni in so našli začasno zavetišče pri številnih družinah v Gorici in Štandrežu. Naslednje leto so bili začasno nastanjeni v goriškem sirotišču, jeseni 1948 pa je Dom dobil lastno streho v Svetogorski ulici, kjer se še vedno nahaja, le da je bilo leta 1962 poslopje popolnoma prenovljeno in sodobno opremljeno. Danes ta zavod lahko sprejme 80 notranjih in 35 zunanjih gojencev. V dvajsetih letih se je v Domu vzgajalo nad 800 dijakov slovenskih srednjih šol iz Gorice, okoliških krajev, Krasa, Ronk, Tržiča in iz Benečije.
Mnogo bivših gojencev Doma je že doštudiralo na univerzi v Trstu, deloma v Padovi ali drugje. Nekateri od teh že vrsto let poučujejo v srednjih šolah v Trstu ali v Gorici, drugi pa so si izbrali razne poklice in so večinoma že našli u-strezno zaposlitev.
Bivši gojenci Dijaškega doma se večinoma aktivno udejstvujejo na področjih gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Nekateri so danes občinski ali pokrajinski svetovalci. Prav tako aktivno sodelujejo v vaških prosvetnih društvih na Goriškem. Mislim, da je že to jasen dokaz vloge, ki jo je imel in jo ima goriški Dijaški dom, čeprav se je vodstvo zavoda vsa ta leta moralo boriti z neštevilnimi težavami. Zavod uživa velik ugled, ima stalne stike s profesorji in kulturnimi delavci na Goriškem ter vrši veliko poslanstvo v življenju slovenske narodne manjšine, saj se v njem vzgaja in študira ena tretjina dijakov slovenskih srednjih šol in ena četrtina osnovnih šol v Gorici.
Vrnimo se malo nazaj v prva leta obstoja zavoda v Svetogorski ulici. Stavba je bila takrat stara, brez ustreznih napiav. Fantje so spali v drugem nadsttopju v podstrešju. Zjutraj so se pri umivanju morali posluževati edine vodovodne pipe, ki je bila v pritličju na odprtem hodniku. Na sedanjem, lepo urejenem dvorišču je ležal kup ruševin, katere so gojenci odstranili z udarniškim delom. Z velikim trudom je bilo že v prvih letih
'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
V počastitev spomina
Tovariš Frane Jarc iz Ronk daruje ob obletnici smrti svojega očeta 1.000 lir za tiskovni sklad «Dela.»
"k k *
Minilo je 13 let od dneva, ko je umrla tovarišica Ivana Furlan. V počastitev njenega spomina darujejo mož Emil in hčerki Adelija in Bianka 1.500 lir za «Delo».
zgrajeno odbojkarsko igrišče. V teh letih so s športnimi ekipami gostovali skoro vsako nedeljo v kaki vasi. Tudi na kulturnem področju so bili gojenci Dijaškega doma pravi pionirji. Lutkovno gledališče, folklorna skupina, odličen mladinski pevski zbor. Številne kulturne proslave v zavodu, v dvorani pri «Zlatem pajku» v Gorici in nastopi v slovenskih vaseh. Udejstvovali pa so se v kulturnem življenju tudi izven Dijaškega doma. Prav na njihovo pobudo je bil ustanovljen ASK (akademski in srednješolski klub) Simon Gregorčič, ki je združeval vso napredno akademsko in srednješolsko mladino.
Čeprav ni takrat zavod nudil gojencem tistih ugodnosti, ki jih lahko sedaj nudi, je bilo v njem življenje vedno prijetno in živahno. V jesenskih dneh so vsako leto pripeljali na dvorišče cele gore drv, katera smo potem v prostih urah spravljali v klet. To pa nas nikakor ni motilo, saj sta naše delo vedno spremljala pesem in smeh. Zelo lepi in rekel bi nepozabni so bili sobotni večeri na dvorišču. V hek-tolitrskem kotlu smo si greli vodo za kopel, zvečer pa smo se strnili okrog žerjavice, v kateri se je po navadi pekel krompir, ki smo ga iztaknili v kaki «skriti rezervi». Ob spremljavi orglic ali harmonike ie, ubrano zadonela narodna pesem, ki se je čudovito razlegala daleč na okrog po Svetogorski ulici. V teh pesmih se je izražala vsa naša Iju-
Ob priliki dvajsetletnice obstoja Doma bo v nedeljo 22. maja popoldne v domskih prostorih v Svetogorski ulici 84, srečanje bivših • gojenk in gojencev, vzgojiteljev in ostalega osebja. Na programu je tudi priložnostna prireditev s sodelovanjem bivših in sedanjih gojencev.
bežen do materinega jezika, do slovenskega naroda in do svojcev, katere smo morali zapustiti še takO' mladi.
JOŽE JARC
Sovodnje:
Zopet razlaščanje zemljišč
Goriška občina namerava premestiti center za odlaganje smeti, ki je bil do sedaj v Štandrežu. Novo smetišče, ki naj bi bilo na meji med Štandrežem in sovodenjsko občino, bi zavzelo 9 ha zemlje sovodenj skim kmetom. V ta namen so bili prizadeti kmetje klicani na go-riško občino. Sovodenjska občinska uprava sicer ni bila o tem uradno* obveščena, dejstvo pa je, da so izvedenci goriškega tehničnega urada ta teren že. raziskovali.
Zainteresirani kmetje so zaradi tega zaskrbljeni. Res je sicer, da ne gre za velike površine, toda dejstvo je da so slovenski kmetje zadnje čase pogostoma podvrženi razlastitvam zaradi cest, naftovoda, vojaških služnosti i.t.d., tako, da se že itak male kmetije iz leta v leto krčijo. Po drugi strani sovodenjski kmetje postavljajo problem pravične cene za razlaščena zemljišča. Številni primeri iz zadnjih let. bodisi v Trstu bodisi v Gorici nam potrjujejo, da je v zvezi s tem njihova skrb povsem upravičena.
Odkritje partizanskega spomenika v Gradišču ob Soči
ZAH VALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
ALOJZIJA ŽERJAL
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem, darovalcem cvetja in zdravniku dr. Lasperanza, ki je pokojnemu nudil vso možno zdravniško in moralno pomoč.
Žalujoča žena, sinova, hčere in ostali sorodniki
Boljunec, 14. maja 1966.
V nedeljo 22. maja bodo na pokopališču v Gradišču ob Soči odkrili spomenik padlim partizanom. Pobudo za postavitev tega spomenika je dala organizacija ANP1, prispevke zanj pa so prispevali domačini.
Ob tej priliki bo v Gradišču velika partizanska manifestacija. Na spominski proslavi, ki bo na pokopališču bo govoril pokrajinski predsednik ANPI, na zborovanju, ki bo pred občinsko palačo, na kateri je vzidana spominska plošča pa bo govoril senator Farri. Popoldne se bodo udeleženci te proslave odpeljali v Peternele (tj. v vas, ki se nahaja v jugoslovanskem delu goriških Brd), kjer bo druga proslava v spomin na velike boje proti nacistom. Na proslavi v Peternelih bodo govorili predstavniki ANPI in Združenja borcev Slovenije.
Zavlačevanje postopka za postavitev partizanskega spomenika v Doberdobu
Že pred meseci je goriška prefektura odobrila sklep doberdobskega občinskega sveta, da se del občinskega zemljišča na trgu odda krajevni sekciji bivših partizanov ANPI, ki bo postavila spomenik padlim. Takoj nato so doberdob-ski predstavniki omenjene sekcije poslali v odobritev vse potrebne dokumente Zavodu za varstvo spomenikov v Gorico. S te strani je bilo zagotovljeno, da bodo v nekaj dneh izdali dovoljenje in ga odposlali po pošti v Doberdob. Do-berdobci so se glede tega že večkrat obrnili na omenjeni urad, vendar dovoljenja še ni. Kaže da ne-katerm «demokratičnim» ljudem
spomeniki padlim partizanomTežijo na želodcu. Ali jim ni dovolj, da so v Doberdobu skozi dvajset let onemogočali postavitev pomenika padlim partizanom? Ali je mogoče, da se kaj takega še dogaja v «demokratični državi» s toliko opevano «demokratično vlado»?
V Doberdobu se pritožujejo zaradi slabega stanja pokrajinske ceste
Doberdobsko prebivalstvo se upravičeno pritožuje zaradi slabega stanja pokrajinske ceste, pri Selcah, kjer je podjetje «Autovie Venete» zaradi gradnje avtoceste Trst-Palmanova zgradilo podvoz. Ta del ceste ni še asfaltiran in je nevaren zaradi velikih jam, kamenja in ostrega ovinka, ki bo na žalost ostal tudi ko bo ta odsek ceste asfaltiran. Prav tako bo tu ostala precej huda vzpetina. Vse to pa se dogaja zaradi malomarnosti goriš-ke pokrajinske uprave, ki ni zahtevala od podjetja, da bi ta odsek takoj asfaltiralo in obenem upoštevalo tudi kriterije varnosti prometa.
Na te nevarnosti in pomanklji-vosti sta opozorila deželno vlado svetovalca Jarc in Bergomas že v začetku t. 1. Prav tako je doberdob-ska občinska uprava napravila že nešteto korakov v tej smeri. Podjetje je takrat obljubilo, da bo ta del ceste asfaltiralo do L marca t. 1. To pa se ni zgodilo. V zadnjih štirinajstih dnevih je doberdobska občina že dvakrat opozorila pokrajinsko upravo, toda doslej ni prejela še nobenega odgovora. Mislimo, da je dovolj jasno čigava je krivda, da je ta del ceste še vedno v slabem stanju in prav tak kakršen ju bil pred šestimi meseci in še več.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST. UL. TORREBIANCA 12