Vabilo.
',.
¦ I
Ker z denašnjo številko završuje »Ljubljanski Zvon« osmi svoj tečaj, obrača se do 'svojih sotrudnikov in naročnikov s prijazno prošnjo, da bi mu zvesti ostali tudi v novem devetem letu njegovega izhajanja,.
Programa svojega »Ljubljanski Zvon« v novem tečaji ne bode izpreminjal.
Gojil bode tudi odslej v prvi vrsti lep osi o vje v najširjem pomenu te besede.
Priobčeval bode znanstvene in ukovite razprave iz različnih oddelkov človeškega znanja.
Zbiral bode narodno blago.
Skrbel bode za točen pregled sočasnega slovenskega slovstva in imenitnejših proizvodov drugih slovanskih literatur, zlasti hrvaške, ter nap6sled poročal o napredovanji domačih književnih in umetnostih zavodov.
Izmed spisov, katere misli »Ljubljanski Zvon« priobčiti po novem letu, omenjamo zlasti daljše povesti
„Rošlin in Vrjanko",
katero   je   za   list naš spisal v  Slovencih   priljubljeni  pripovedovalec Janko Kersnik.
Takoj v prvi številki začne priobčevati Stritarjevo razpravo o
Levstiku,
ki je bila v Slovenskem klubu   na Duhaji vzprejeta s toliko  pohvalo.
Vrhu tega poudarjamo, da so »Ljubljanskemu Zvonu« ohranjeni dozdanji preskušeni in priljubljeni sotrudniki njegovi, in da takoj v prvem zvezku prične več -zanimivih daljših povestij in razprav.
Opiraje se na zgoraj razviti program, kakor tudi, na dozdanje svoje delovanje, nadeje se »Ljubljanski Zvon«, -da mu tudi prihodnje leto ostanejo zvesti dozdanji njegovi prijatelji, da se pa okoli njega zbero še novi podporniki. SaLj je naloga, katero mu je zvrševati lepa in plemenita: vsestranski   razvoj   beletristične   književnosti slovenske 1
V Ljubljani i. decembra 18S8.
Uredništvo ^Ljubljanskega Zvona".