gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako gredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. SO kr., za četert leta 55 kr.; pošiliane po pošti pa za celo leto 4 il. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr. Ljubljani v sred© 3. marta 1858 Kakošno poslopje je za kmeta naj bolje Perva pogodba je, da je kmetijsko poslopje bolj po potrebah, kakor po kakem ličnem nacertu vredjeno ? ktero bi res utegnilo razveseljevati okó popotnika, pa bi zraven moglo biti ozir kmetijskih opravil nezmerno pomanjkljivo. Ni tedaj nikakor zadost, da tišti, ki boče v tej reči kaj koristiti s svojim svetom, le poverh nekoliko pomanjk- da on raz ljivo pozna kmečko življenje, temuč treba je umno pregleda krajne okoljšine in se v duhu v posamne zadeve prestavi, ki navadno ali saj mnogokrat kmeta ob- dajajo. Slamnate strehe res niso ognja varne, pa če niso preblizo skupaj, in če je kaj drevja vmes, je to dobra bramba v nesreći ognja. Kerme za konje in drugo živino ni nikdar dobro med ozidjem in pod opeknato (cegelnato) streho hraniti, kjer se zastran preobilnega močernega zraka, ki iz stresnih opek in zidu puhtí. pohabí redivna moč in prijeten slad naj boljše klaje. Kar se mene tiče, bi nikdar, kadar se dá prebrati, klaje za svojo živino ne kupoval iz zidanih shramb, ktere so pokrite z opekami, ker sem vidil, da je drugač zdrava uživaje kermo iz imenovanih shramb, začela pešati živina ? kadi, bi in bolehovati. V tistih krajih, kjer burja s snegom kmet celó dobrotnika preklinjal, ki bi mu zastonj hlev z opekami ali ceglom pokrival,#) kjer je klaja spravljena. Za kmeta je brez dvoma slamnata streha, ki je solnce ne prešine, ker skoz njo burja ne dežja ne snega ne snuje, naj rabljivša, in pa tudi si jo kmet doma prideluje vsako leto sproti in na poslednje mu sluzi v kaj dobro steljo. Ako kmet hoče, da ga ne bo enkrat nenadoma kme-tija obdělala 5 naj marljivo pazi na svoje strehe, ce so tudi verh slabega poslopja, da bo vsako luknjico precej za-kerpal, in da bo njegovo poslopje ěe toliko časa previselo ? da se on za zdelovanje prilično preskerbi z vsemi potreb-nimi rćčmi. Zanikerneža, ki zanemarja popravljati svoje strehe, včasi kaj hudo pobera,*"*) ki mora poslopja staviti v neprejetni dobi, kader so žitnice prazne, kadar se de v lavci težko dobivajo, kader ni beliča v žepu, in kader morda ga tare še kaka druga nadloga! Dasiravno kmet, kterega prihodki so radi kaj pičli, včasi zdeluje svoje poslopje, ki ga je pod streho spravil, po več let, in v njem popravlja in preziduje, vendar je mošnjo pogleda, koliko je v treba, da on vselej popred na zdelati , ga zasmehovaje ne poreko: „Zacel je zidati, pa ni mogel zveršiti !" Nečimerna obleka, s ktero se kaka prismojena deklina šoperi, ali pa kak prikurjen hlapčon baha, ni znamnje keršanske omike, teinveč se le tudi pogreša. Pač res bi tišti nespameten bil, ki bi mislil, da je tišti kmet dober f mu nič ne je preobilno ki si je zdělal drago in ošabno poslopje, ktero nese dobička in na posled ga še mora dolžnikom prepustiti Za kmeta, ki mu nič obresti ne nese, zdelovanje poslopij le lepa kerpa na sterganem plajšu. Kadar kmet njive dobro gnoji, drevje zasaja, travnike zbolj- takrat se pridnega kmeta skazuje, in čez šuje i. t. d. ? V ce pa zemljišče zanemarja y ki ga edino živi ? svoje potrebe hišvanje izdeluje, je podoben bedaku, ki mreže plete, s kterimi misli ribe po zraku loviti. Ne bilo bi mi ljubo, ako bi kdo moje misli napčno kakor da bi jaz kmetu, ki večidel le od zem-, kake gerde podertine in gnjusobne berloge v razlagal, y* V V V • f isca živi stanovanje priporocal. Med ošabnim poslopjem, ki je za kmeta predrago in ga spravi v revšino, in med poslopjem, ki je njegovim potřebám v vseh zadevah primerjeno, je velik razloček. y Tudi osabno in predrago poslopje je včasih polno nesnage pa tudi za kmeta po njegovih zadevah permirjeno pohištvo utegne lepo snažno biti. Kmet naj posebno gleda in skerbi, da bo tista stanica, v kteri se pozimi prebiva, lepo svitla, da so okna in vrata dobro zaterjene, in da pec ne tiči vsa v zidu in da ni predebelo ometana, ki je res terdna, pa vsáko zimo kakih 5 sežnjev derv več požre, kar je kmetu velika škoda in vendar se zravno kaj slabo greje. Pametno je in se tudi lahko zahteva, da se po pre- , kjer moznih mestih, tergih in sploh po vseh tistih krajih se je nadjati gotovih in stanovitnih obresti, napravljajo krasno oblikane hiše, terdne shrambe in drage poslopja. Ako bi kdo tište živali, ki nimajo perut, silil po zraku letati, bi se zoper najmodrejsega Stvarnika puntal. Neki ud kmet. družbe. Meso kot V • V z i vez človešk da kakšno mora biti 9 zdravo in dobro? Govor dr. L. Corvini-ta v zboru milaneskem. Clovek njej in kako globoko se bo smelo va-njo seci, da ne bo sebe in svojih otrok v revšino spravil. Kdo izmed vas, misleč stolp zidati (Luk. 14.), se popřed ne vsede in ne prerajta za zdelovanje potrebnih po-troškov, da drugi, ki vidijo, da je temelj uložil in ni mogel gkó meso. ? in če je živež • v • je zdrav, če ima dovolj živeža dober in zdrav. Med vsem živežem je pa tisti najboljši in najzdravejši, ki ga dobivamo od živine, ker se nam lahko Nobena druga hrana ga ne more kot živin- preoberne v krí in meso. popolnoma nadomestiti in nam ne dá toliko močí Da se tedaj živinoreja pomnoží, in da se čuje nad pro- Se že zaterdi streha, da sneg skoz-njo ne kadi, će se dajo mesa, ste gotovo dve važne reči: perva je v zvezi z umnim obdelovanjem zemlje, z vpeljevanjem boljših živin- skih plemen, z umnim pitanjem in z umnim kmetijstvom sploh ; desk pod pekami přibij al deske revnemu kmeta ne rastejo na polji, kar na Gorenskim n u „8 snegom ide", — kadi i tukaj pomeni to 9 mede pa, tukaj pomeni ,.sneii" ali „sneg gré ,.Ga po bera", okrog Vaea in po Moravcah pomeni: ,,Terda se mu godi; bo težko izhajal; bo kmalo obnemogel." Pis. za druge mora pa zdravstvena policija skerbeti ? da se dobro meso prodaja, u njene živine na prodaj seče. pa od bolne ali celó od cerk • % 66 ce je Meso pa utegne zastran mnogoterih lastnost člověku ampak belo, tolsto, kostí terdneje in deli verh členkov svlnčene barve. Po goljufii in umetno napravljeno teletnino, ki se vec- škodljivo biti, če se namreč živini poklada napačna klaja, od bolne živine, ali če je bilo tudi zdravo, se je pa v slabih shrambah spridilo ali pa po nepravi kuhi ali slabem krat za dobro meso prodaja, zamorejo pa le skuseni me pečenji tako pohabilo, da je bolj škodljivo kakor koristno. sarji spoznati. Natanko določiti : kdaj pričenja meso človeškemu zdravji Kar se tiče škodljivosti mesa od razne živine y ki je škodljivo biti, ali sirovo ali kakorkoli si bodi za jed na- bila res bolna, ni do zdaj še popolnoma dokazana. Okoli pravljeno, pa ni tako lahko kakor marsikdo misli, akoravno sine, po kterih postane meso premalo tečno, ali je ognjusno skušnje o tem marsikaj uče. ali pa naravnost človeškemu zdravju škodljivo, so po skuš- Znamenja, iz kterih se dá spoznati: ali je meso od njah dohtarja C. naslednje: zdravega živinčeta ali bolnega, se dajo najgotoviše določiti iz pregleda vsega živinskega droba, če ni vcasih 1. Čeravno živina ni bolna , nima meso dobrega okusa po pl e m e n u, in ni tečno, če se takrat zakolje, kadar gre že posebno huda bolezen spremenila vseh delov tako, da kader je breja, kader se o bravi se dá bolezen že v posamnih delih živinčeta viditi. Znamenja, ktere dokazujejo, da je meso zdravo, so sploh te le: Ce meso ošlatuješ ali nařežeš, ne smé biti y V ce papa i i živinče premlado ali prest aro zato je tudi bikovo meso slabeje od volovskega. y ni go dna, če je če ni rezano bilo, 2. Ce se mu slabo streže, in premalo piče po-premehko; mora biti lepo rudeče, barve kakor je lastna klada, v slabem hlevu derži; če se prehudo vprega. različnim živinskim plemenom, in tudi živini lastnega mes- nesnaž no in v blatu pusti in preveč shujšati dá. mašoba nega duha; dostojno mora biti z mašobo prepeto; mora čversta in bela biti ; če je mašoba vcasih nekako ru 3. Če se meso v slabih krajih hrani, V ce se S» menkasta, ne misli vselej, da je to znamenje bolne živinice; barva ta izhaja včasih od starosti in klaje, s kakoršnoseje nasolilo in v klobáse podělalo, živina pitala. Le po drugih krajih ne smé biti rumena barva. Zdravo meso daje vselej tudi okusno in dobrodišečo juho. Premembe, ktere dobi meso po zraku, so lahko poznati. Po vlažném (mokrotnem) zraku je meso o h lap no in vlažno tako, da se dá těžko okusiti; barve je blede mere es i podstopijo, če nagnjije ali pa zmerzne. 4. Ce se rneso ni prav presušilo in prekadilo. 5. Ce je živinče naglo m a poginilo , se zadavilo, ut o nil o i. t. v d. 6. Če se je živinčetu po naključbi ali pa nalaš po raznih lekih, ali po klaji zavdalo; ali žival p ici la, da je poginilo. ga Je pa kaka in ostane tako dokler se popolnoma ne spridi. Meso pa se nalaš na dež postavi, dobi kmalo gnjiloben duh. y ki v Ce 7. Ce je živinče bolezni. poginilo po nagli ali po dol (Konec si.) ar l se tako meso spravi, dobi ostudno barvo, se pri kuhi vse razkuha, in ostane vedno mehko in je brez okusa. Poletna soparca, posebno pred hudim vremenom, in gorke sape škodujejo največkrat tele čj em u mesu; in čeravno tako vreme mesu odrašene živine toliko ne ško- duje y vendar le juha ni tako mastna in okusna, kakor bi Napáke slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Iz tega se učimo, da se v tacih namerah govori na bila sicer bila. • v i ^,, . # -.v, . ... ..... » * w " ' Ce meso zmerzne, je terdo, in kadar se reže, solzé iz njega kapljice neke posebne blede tekočine; zmerznjeno meso se počasi kuha in iz njega vedno mokrota hlapi ostane vedno rudeče ali se sveti nekako zelenkasto je brez slastí in želodec ga težko prekuha. poleti postane meso kmali černo in se štiri načine : 1. Jemljemo več besed, in ž njimi dopovedujemo to. kar Nemec samo z eno ? kakor: „kolo pri vozu; pero u y y za pisanje Nemcu, ki lahko Saj vem, kaj bodo rekli nekteri: blagor kakor če! Odgovaria sostavlja, karee, in V v r o č i n i se: izviren jezik mora imeti tudi kaj izvirnega v sebi, zato se loci jezik od jezika; sicer bi ne bil nobeden več izviren. pa je gotovo, da slovenscini, ki je preb ogata s spridi pred ali pozneje, pa klaja, s ktero se je pitalo. kakor je živinče y od kterega je y m Znamenja, iz kterih se zvé, za kakošno boleznijo je če se celo živinče iz s am eg a mesa se ne more nikoli živinče poginilo, se dajo le spoznati Tudi končnicami, nihče ne more očitati uboštva zavoljo so-stav, in nikoli nihče bi ga ne čutil, ne očital, ako bi mi ne znali nemškega, ali vsaj tudi svoje bolj umeli. Pa kaj. y natanko pregleda ; spoznati. Kdor hoče spoznati, kakošnega plemena je meso, mora res prav skušen mož biti. Če se mora več mesa s kostmi vred pregledati, tako so že kosti same na sebi volovske debelje kakor kravje ; sklepne jabelka so ravno tako tudi debelje ; nahajajo se pri dimljah znamenja spolovil; meso je rudečeje, o kuhi se njegova podoba nič ne spremení, juha je rumenkasta in ima močen mesen duh: krava je memo vola šibkejih kostí, križ nje je bolj udert, trebuh pri ko dosti pisarjev slovečega imena še ne zna sklanjati, ne sprezati glagolov! Kolikrát se bere: „přinesen, uleži se", namesti: „přinesen, u lezi se!''*j — Prav za prav tudi nismo tako uredni v sostavljanji, kakor se misli sploh, pa to le iz same nevednosti. * Opomniti moram, da se je vriuil pri tiskanji v 6. lista n* 44. strani v ..napake slovenskega pi s a nj au pogrešek: „přinesen", namesti: „přinesen." Ta glagol spada v 1. obliko, in njegov nedoloćivnik je : „prinesti." Ako se mu temu se za deležje ostane : lakotnicah bolj ven stojí, vime je s piskricasto tkanino prepeto, meso je bledejše od volovskega, nitke nje tanjše in menj uporne, juha je tamnejše barve in manj okusna. odbije zlog: terpivnega naklona pridene: ti" „přines u y V) e n in potem je: přinesen u. K onj s k o meso je bolj rudeče, mast je r u me nk asta in tekoca. S vii se najložeje od druzega mesa razloči , da je take bele farbe kakor biserna matica in pa po slanini (špehu), s ktero je več ali menj preprežena, potem namreč pa ne: „přinesen." Přinesen so djali stari Slovenci, in tako se čuje se dan danes povsod po slovenskem — le malo-kje med tíorenci, pa v Ljubljani morda ne; vender pa menda nikoli nikjer nihče ne pravi: krava je „na pas en a. pomol žen a", in glagola: „napasti, pomolsti (pomol z ti)" spadata tudi v 1. obliko, ravno ko: ..prinesti. Slisi se pa tudi „přinesen'* menda zato, ker ima ta gla gol v 4. obliki: „nositi." Ce tukaj nedoločivniku odbiješ kakor je prešič bolj ali menj spitan. Od telet, ki so po 15—20 dní stare, je meso bledo vodenčnato, kostí gobaste, sklepne jabelka so s kervjo žalite in se dajo lahko od cevnih delov ločiti. Od tacih pa, ti" a1,1 ? imelo ostaja: „nosi"; temu se prietavi : prav za prav biti: „nosien r> en u iu deležje bi u. y ali : V) si" se stopi v a m ki so r ze po 6 do 8 tednov stare, ni meso vodenčnato zato: „nošen." Temu enako je: „prosen, košen, hvaljen, hranjen i. t. d.u Napek je tudi: „poželjenje, hre-p en jen je", namesti: „poželenje, h rep en en je", ker želet i, hrepeneti" spadata v 3. obliko. Se-Ii tukaj ne- v y doloeivniku odbije ti" 1 * ostane: „žele, hrepene u y tema 07 2. Jemljemo prilog z imenom, kakor: „mlinski mu gospodinja postreže s kruhom in soljo, potem se le s kamen, kuhinjska dekla, kravja dekla i. t. d." čim drugim. Česka národna prislovica pravi: „Kdo se s Časi izpusčamo ime, ter govorimo sam prilog, vzlasti pri chlebem ne srownáwá, nesrownáwá se i s lidmi." Tudi pri osebah ženskega spola, na pr. „kuhinjska, kravja, nas Jugoslovanih je ta običaj navaden. Ako v pošteno hišo hišna i. t. d." slovenskega kmeta stopiš, dobiš kmalo kruha in ne smeš 3. Iz korenike ali stébla narejamo s končnicami ime, se ga braniti ; gorje, sicer bi se zameril zlo zlo ; zakaj na pr. „ veternik, volár, k o il j a r u kruh je „božji dar", kakor se v obče imenuje. Ako ima « 4. Delamo tudi Slovani sostave. Ali nimamo besed: kmet vina ali pa tolceka, ga dobiš tu namesto soli. Miza kolovoz, kolovrat itd ?" Kdo pravi, da niso dobre? na ktero se „božji dar" podkládá in jé, je snažna, belo y Serb ima poleg stotine druzih: „bogomolja" (bethaus). vmita in mora vedno čista biti. Dobro še pomnim iz de Ako bi dans ta dan kdo přisel k našemu pisatelju y m teč jih let, kako so me mati ali oče učili kruh čislati. Pre y rekel mu: brate! „bethaus, windmuhle, spinnrad", den so mi ga vrezali, so vedno sv. križ naredili čez-nj lej tega nimamo Slovenci; kako se bo to djalo v sostav- če mi je drobtina padla na tla, sem jo mogel pobrati in Ijenih besedah? za terdno sem prepričan, da bi mu odgo- nisem je smel popřed v usta djati, da sem jo kušnil. Po voril: „molitvodom, vetromlin, predokolo. u Zdaj drobtinah stopati Bog ne daj! Ko bi bil, če tudi nevedoma pa poglejmo, kako si jih je naredil sam jezik, in prime- kaj takega storil, pokusil bi bil šibo! Rekli so mi večkrat , ,tl V1 • • • . • « »r 111 • f • • A % m -m rimo uh z nemskimi! roditelji: „Kdor m „B e t h a u s" ima v sebi dve misli (begriffe) : moliti hiša (djanje in mesto); vsa beseda znači tedaj hišo, y kruha ne jé in po njemu tepta, ni vreden, da se drobtinica mu dá!" Pravili so mi, da vérne duše v vicah jokajo, ako člověk po kruhu teptá in da to je silen kjer se moli (namreč: Bog). Tudi „bogomolja" ima dve greh! Pripoveduje se, da je nekdo stopil na drobtino kruha in moliti; vsa beseda znači naredbo nalašč ošabno, in da je ta tako okriknila, daje oglušel in do Drobtine se morajo vedno spravljati misli: Bo«* zato » y da se Bog moli. Nemec si Boga le misli, pa ga smerti gluh ostal ! ne imenuje; a Slovan si ga misli in tudi imenuje; zato pa in potem ali putam dati ali pa sozgati. Ce pri hiši kruha mesta ne imenuje, ampak le misli si ga. „Spinnrad" ni, kadar kdo pride, se gospodinja jame izgovarjati in ima tudi v sebi dve misli: presti in kolo; tedaj: kolo gosta za zamero prositi, da nima kruha, kajti ga še le za predenje. „Kolovrat" ima ravno tako dve misli: bode jutro pekla. In včasih grejo k sosedu po kruha pri kolo in ver ti ti se, to je: orodje, ki delà s kolesnim taki priložnosti. Komu kruha ne dati je gerdo, in potem vertenjem. Res je tacega orodja mnogo, zato je „spinn- sosed posmehljivo pravi: „Se kruha mu ni dal!" Braniti rada bolje od naše besede; vender pa kolo ne more presti, pa kruha se, je tudi gerdo in vzeti ga mora gost, naj je preden se vert i. Misel, ktero Nemec veže h kolesu, vi- kruh še tako čem in špicast ovsenjak, sicer ni pošten dimo, da je še le následek tište, ki jo veže Slovenec, člověk! — V obče je pri vsih Slovanih kruh ali hleb naj- Ravno tako je „win dm iihle in ve tro go nj a. u važniši y naj boljši in nar dražji dar nebeški, kterega med Iz tega se učimo: ako nočemo , da bi se našemu je- vsem nar bolj obrajtajo in čislajo. Kako se veseli kmet in ziku godila krivica, ne smemo vselej sloveniti nemških so- njegova družina božičnih ali pa velikonočnih stavljenk od čerke do čerke; ampak vzame naj se misel dar si boljega kruha, namreč belega ali hleba (begriff), ki je gotovo in nerazvezljivo zedinjena z Tudi ob ženitbah ima bolji kruh praznikov, ka speče kot drugekrati, zato se jih ? nemško besedo, akoravno je Nemec ni zaznamoval v pa veseli! Naš štirski Slovenec posebno vince pod pipo sostavi, ker si jo mora člověk misliti pred tim, kar dopo- in kruhek v mizi nar bolj cisla ! veduje nemška beseda, ali pa morda še le pozneje. Na- - Vijanski Janko. u mesti: „parobrod" bi se lahko naredilo: „parogon , ali tudi: „p ar ogonj a" po serbski besedi : „ve tro g o nj a." kdor Dalje se učimo, da naj se ogiblje sostavljanja nima jezika pod košem. y Slovan se derži pravil, kadeř sostavlja, in sicer: I. veže, to je med besedi, iz kterih nareja sostavo y deva po terdih soglasnicah vezno cerko o" 9j y v . po ozkih yy e. LL ^ Putovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah letu 1857 Spisal Mihael Verne. XII. V tem grešé skoraj vsi naši književni možje ; celo slovárji 8 8V. Pavlom in s sv. Janezom Cipriski otok je domovina svetega Barn a ba, ki seje • v pisejo . „o»uju6.«»tu, m v 'j viij v ji i o j - t une, pervi jaKo prizauevai, se miauo vero ivrisiusovo mea i. t. d." Pa uže stari Slovenec je djal: „licemer" (heuch- rojaki svojimi razširiti in ustanoviti. Djanje Aposteljnov svojoglaven, življenjopis, mozomorivka ? ki mu je bilo tudi Marko ime, pervi jako prizadeval, še mlado vero Kristusovo med y y ker nekdaj je bila tudi soglasnica „c" skozi in skozi in še dan današnji vsa dolenska stran razločno 1er) govori: „svojeglav, močerad, konjedirec, Miše-dolci (ljudje iz Mišjega dola), Kerčepoljci (ljudje iz Kerškega polja), Kože mal (osebino ime) i. t. d. Tega se lahko preveri, kdor hoče poslušati. (Dal. si.) Kako Slovenci kruh čislajo Starodavni Slo so hleb ali kruh zlo čislali in je ostalo še do današnjega dné. Sploh vsi Slovani ga še časté enako. Ako na Cehih kak gost v hišo pride, je pervo, da se pritakne: v n u y (ker: yy ett je uže pri glagolu), in potem je: y „želen, hrepenen.a Nepotrebni pogresek je kriv nepotrebne opombe; zato naj se ne zameri, da premlevam reći ktere bi pać moral vediti sleherni pisatelj, pa jih vender Pis. Pis. 1 o n- ne ve. Ozke soglasnice so e. s » * » se î ____ ' . **) Ne rekel bi dvakrat, da nisem v », J:/jy Laščah slišal poleg: «J u yy covezee", tudi: „loncevezec." Tam je soglasnica Y) c u v nekterih namerah se ozka. Sploh govoré: „men cév, kos cév sem prosil^ na sejmu je bilo malo kupcév.tt Pis. (XIII yy yy 123) nam pripoveduje tako-le: w V cerkvi pa, ki je bila v Antiohii, so bili preroki in učitelji, med kterimi je bil Barnaba in Simon, ki se je „Černi zovel, in Luci Cirenejčan in Man a hen, ki je sodojenček četertnega oblastnika Heroda, in Pavel. Ko so pa v opravilu Gospodovem bili in se postili, jim je sveti Duh rekel: Odločite mi Savla in Barnaba k delu. yy yy yy yy za ktero sem ju odbral Tedaj so se postili in molili yy in roke na nju pokladali, in ju pustili. In ona poslana od svetega Duha, gresta v Selevcijo, in od tam jadrata v Cipro; in ko sta v Salamino prišla, sta oznanovala besedo „božjo v sinagogah (ali v shodnicah) judovskih. Imela sta „pa tudi Janeza v pomoč, ln ko sta ves otok obhodila yy noter do Pafa. sta našla nekega čarovnika, krivega pre 5) „roka, Juda. ki mu je bilo ime B J Bil je s S yy yy ,gijem Pavlom, deželnem poglavarjem, pametnem možem. Ta je poslal po Barnaba in Savla, in je želel slišati besedo božjo. Ustavljal pa se jima je El i m y caroviiik * V poslednjih Novicah beri v X. listu „Potovanja'* v 26 verst Dionizi namesti Div nic i. ' Vřed. s 68 V V v v (tako namreč se tolmači ime njegovo) iskaje odverniti de Bejrút se posebno pravoslovja ueit, in Justinian ime Pri vsem tem pa želnega poglavarja od vere. Savi pa, ki se imenuje tudi nuje Bejrút mater in rediteljco postav. Pavel, poln svetega Duha, gaje pogledal, in djal: O je vendar čudno, da so si poslednji kralji judovski za olepšanje in blagostanje mesta toliko prizadevali, dasiravno ni bilo pod njih oblastjo. ampak pod oblastjo rimskega po glavarja Sirije, ki je v Antiohii stanoval. Kralj Herod polni vseh zvijac in vsega kovarstva in hudicev, sovraznik vse pravice, ali ne nehaš prevračati pravih poti Gospo-„dovih ? In glej, sedaj pride roka Gospodova čez-te, in „bos slep, in ne bos vidil solnca nekaj časa. In zdajci je pádel na-nj mrak in tema, in tapaje okrog je iskal, bi mu roko podal. Ker je tedaj deželni poglavar vidil, yy kdo v yy v v tisti, ki je dal o Kristusovem rojstvu v Betlehemu ne-dolžne otročíce pomoriti — olepša Bejrút s krasnim tem-peljnom, pa oskruni v ravno tem městu spomin svoj s kar se je bilo zgodilo, je veroval in se čudil nad naukom krutim nečloveškim djanjem, s tem namreč, da zatoži lastna sina Aleksandra in Aristobula, ki jima je lepa Gospodovem. In ko so se Pavel in tisti, ki so ž njim bili, od Pafa peljali, so prišli v Perge v Pamfilii. Janez pa „se je ločil od njih in se vernil v Jeruzalem.44 , pa nesrecna Mariana mati bila, kot zarotnika zoper oblast in življenje svoje, in da ne neha, dokler ju rimski Sv. Barn aba pa se je vernil menda še veckrat domu, dezelni poglavar k smerti ne obsodi. Več še ko Herod in milost božja ni bila prazna v njem. Pa tudi umerl je sta storila kralja judovska Agripa, oče in sin. v olep sv. Barnaba v domovini svoji. V sedmem letu krute Ne- šanje bejrutskega mesta, da bi Rimljane udanosti in zve stobe svoje prepričala. Lastne podložne sta derla, da sta ronove vlade si je pridobil namreč slavni venec mučencov z junaškim pogumom. Pod cesarjem Z en on o m se je našlo na otoku cipriškem truplo njegovo z Evangeljem sv. Ma-tevža, ki si ga je bil iskreni mučenec z lastno roko prepisal. bila v stanu, ptuje mesto kinčiti in se Rimljanom prilizo vati. Krasne gledišča in občne kopele so bile priče nju zapravljive darljivosti. In ker so tudi Rimljani mesto lep- Ker smo bili, kakor sem ti zgorej pravil, pred Lar- sali in povzdigovali, kolikor so vedli in znali, ni čudo. da 1. aprila, po sedmih v mesto, ki na grobih starodavnega mesta je bil Bejrút kmali najlepse mesto v celi Siri i. na ko ponoći dospěli, smo šli še le naslednje jutro Ko se je imel serd božji čez bogomorivni Jeruzalem Cithium44 stoji in se ravno zato La maka imenuje, razliti, in ko je že Vespazian z vojsko nad nehvaležno 9? kakor bi se v našem jeziku grobišče imenovalo. Cithium mesto šel, je pribežalo mnogo mnogo kristjanov, ki so se je bilo eno najstarejših mest na svetu, ker ga je bil že nemili osodi zaverženega mesta umaknili, iz Jeruzalema v C e t i m, Noetovega sina Jafeta vnuk, osnoval in utemeljil. Bejrút, in mesto Larnaka stojí na ravnem pri morji, in je dan današnji pobožnosti. je rastlo cedalje bolj tudi v pravi veri in Lepo podnebje in ugodnosti mesta privabijo pervo kupčijsko mestice cipriškega otoka. Pri vsem tem pa v Bejrút tudi slavnega Tita, ko je bil po dolgem in tez-je vendar revno. Le malo pohištev je iz kamnja zidanih, kem trudu terclovratno jeruzalemsko mesto vzel in popol-ker se kamnje le deleč proč dobiva in ker je zato predrago, noma razdjal, in tu je počival in se radoval skorej celo Hiše in graje vertov so večidel iz blata ali iz nekakošne belkaste ilovice, ki jo s slamo mešajo. Eno narlepših po- slopij je franciškanski samostan z lepo cerkvo, ki so si ga menihi po mnogih protivnostih in zaderžkih še ni davno Tudi vecidel s pomocjo pobožnih Avstrianov sozidali. neke nune, sestre sv. Jožefa, imajo til lep terden samo- leta 566 po Krist. y zimo. Vse to pripoveduje Jožef Flavi, ki je bil Vespazian o v jetnik in Titov tolmač, in ki je še le po dokončani vojski v Bejrutu svojo prostost spet zadobil. Od takrat pa slovi Bejrút bolj po nesreći kot po blaženosti svoji. Perva velika strašna nesreća zadene mesto namreč grozovit potres, ki krasno stan z ucilnico za žensko mladost. mesto popolnoma razruši in podere. Pa starodavna slava in Mestna okolica je precej prijetna, in lepo visoke palme preiepa lega pomaga mestu kmali spet kvisko, toda sedaj je jo kinčijo. Posebno čversto pa raste tod pod milim nebom le senca poprejšnega, je le navadno mesto brez vse kras- Ko ga pa kakt ali Faraonova smokev. nosti y in nima vec druzega ko nekdanjo slavo. Nik y glavno mesto cipriškega otoka je proti se- Saraceni, kakor vso Sirijo, pod svoj terdi jarm spravijo y verji v notranjem kakih šest do sedem ur od Larnake pride tudi ob-njo. Pod Križanci pa se spet nekoliko po Po poldne so se valovi pri najlepšem vremenu na vzdigne, pa ne za dolgo. Po dveh mescih terde oblege ga bregu jako lomili, in nek tovarš se jih je tako bal, da se vzamejo hrabri Križanci podBalduinom I. 25. aprila 1104, ni dal dolgo časa nikakor pregovoriti, da bi bil v coin pobijejo mnogo Sarac en o v, in začnejo mesto razširjati in skočil. Poslednjič mu pravim, da Adria bo ob svojem času lepsati. Kristjanska vera začne spet lepo cvesti in razne odrinila, naj se vernemo ali ne. To je pomagalo — na en- cerkve se spet sozidajo, med drugimi tudi stolna cerkev krat skoči z nekakšno smešno serčnostjo v coin, in kmali sv. Ivana, ki še stoji, ki je pa dan današnji mahome smo spet na parobrodu. Ob petih po poldne odrinemo od otoka cipriškega y ter danska mosea. Prerokovi nasledovavci so le altarje iz nje pa jo pustili, kakoršnaje bila. Celo kropivni spravili, sicer jadramo proti Bejrutu, M na levi pustivši kamen je še v nji. Druzega spominika pa ni iz teh časov XIII. Križanci pa ne gospodujejo dolgo, in Bejrút je eno pervih mest, ki jim jih velikodušni S ala din po sloveci bitvi pri Ti be ri adi spet vzame, in sedaj postane Bejrút osneženi verhi krasnega Libana, in proti sedmi uri zjutrej glavno mesto vseh okrajin Sirijanskih. Saraceni ga jako J _ 1 + i • M 1 • J • f 1 V t§ 1 T » v - ^ • « - - _ .. - . W . _ Drugi dan aprila se nam prikažejo že zgodej visoki. tudi mesto Bejrút stojí o podnozji lepega zelenega griča. uterdijo in otaboré, in hranijo v njem vso vojniško pripravo Bejrút, ki nekdanjim Gerkom in Rimljanom Ber y thus y v vjete kristjane, čuda veliko živeža in svoje naropano bo je sila staro mesto, ki so gastvo. Pa leta 1196 jim ga vzamejo spet Križanci, opro svetem pismu pa Berothab ga najberže nekdanji pridni Fenicjani osnovali in uteme ljili. Pa perva zgodovina starodavnega mesta nam je popol- ga je bilo vsem stanovavcom za tri leta zadosti, noma neznana, in se še le nekoliko razjasne, ko Bejrút stijo s to zmago 8000 kristjanov in dobé toliko živeža y da mogocnim Rimljanom v roke pride, napravijo Rimljani tù lastno uselišče ? y ,Felix Augusta.44 Ta sprememba imena pa ne ubrani da bi se staro ime Berit, ki se sčasoma v Bejrút spremení, Al osoda mesta bejrutskega se noče še ustanoviti. Ko 0 Avgustovih časih Križanci v Sirii obnemagajo in njih gospodovanje na iz-, in ga imenujejo hodném že pojema. pride Bejrút spet Saracenom v roke. Okolj leta 1517 se ga polasté Turki, pa mesto spre- ne ohranilo. Pod Rimljani je mesto tako cvetelo meni le gospodarja, ne jarma Boljša sreča se mu y da je smehlja, ko se Fiker-Edin, knez ali emir Dru zov, bilo radost vladarjem in učenim, in na vsem izhodnem ga okolj leta 1612 zoper Turke spunta in jim verh nekterili _ • 1 • 1 V 1 1 V • , • V V,ltV V « . ____. -- _ . ______*_ « - ni bilo, ce smein tako reci,, slavnisega rutskega. Od vseh straní so hodili ukaželjni mladenci v vseucilisca od bej- druzih mest tudi Bejrút vzame. Fiker-Edin si resnobno prizadeva. osodo svojih podložnih zlajšati in posebno Bejrút 69 povzdigniti in olepšati, pa kaj pomaga, ker ga Amurat IV. išel i v kratkem spet potlačí. i gda je došel s hrasta veli mu vučji pastir: vezda Leta 1831 se spunta zoper cara kaj oceš rajši, jeli češ biti to kaj sem ja bil sedem let turskega tudi Mehemed-Ali, namestnik v Egiptu njegov, Ibrahim Paša, si podverže malo po malem celo ? in sin ili da te ove zveri pojedu? On je rekel da če biti rajši to kaj je on bil. Onda mu je rekel pastir: prekopicni se kroz Sirijo. — Že se kaže v Bejrutu in v okrajnah sirijanskih ov obruč. On se je prekopicnul i vuk je postál, a vuki so vspeh boljše, redne vlade egiptovske, pa na enkrat se vikali: živio, novoga pastira smo dobili kojemu budemo vzdignejo leta 1840 nektere evropejske vlade zoper Egip- purane krali. I tak su ga radi imeli. Neg vu zimi je bil čane, in jih prisilijo v Egipt se verniti. Pri tem početji tak gladen da je dimo hodil na gnoj jest one glive, kaj su se je tudi brodnistvo nase avstrijansko cversto ponašalo! po gnoju rasle i kupanje je hodil lizat. A domaći su ga Francozi pa se niso te slave udeležili, kakor nekoliko opstrelali i tukli kajti nisu znali da je on. Neg gda je se-let prej žalostné slave pri Navarin u. (Dalje sledi.) Nekaj svarilo roditeljem je dosel, i pitali su ga da gde si dem let izminulo on bil tak dugo? Onda jim je 'se povedal kak je bil i kak su ga oni bili. Onda su napravili gosti, su pili i jeli, a ja sem bil ozad za pečjum, nit su se na me ogledali ; neg sem jim pol purane zel i v torbicu del i tak sem ga pojel. Ljube Novice! izvolite vverstiti ta sostavek med svoje 2. Jeden put su bili konjari na paši, pak su bili i po pa ga nesite po široki Slovenii mogocno trobecega na ušesa roditeljem, da jih saj žalostné dogodbe zdramijo in noči takaj, pak su vidli saku noč da • • v v J ni bilo gda su gledali. ogenj gori, a ognjisca Onda je jeden izmed njih bil pak zbude, ker ne zamorejo mili opomini in prošnje prijazne je rekel da bude išel ovu noč na hrast gledat kaj je to. Prijazno je plavalo včeraj (dan pusta) On je išel na hrast pak dojde jeden klapasti vuk pak se ? odpreti njih očí ! sonce na obnebji jasnomodrem, in vpiralo svoje žarke v čez jeden obruč tri put prekopicne a stari dedek postane belo odejo, ktera pokriva zemljo in klisurine naše. Doz- a vuki dojdu za njim, a koj je prvi došel on je donesel deva mi se, da je previdnost božja zato dopustila soncu ta jednu gusku i dal mu ju je; on ju je spekel i meso je po- dan toliko svitlo sijati, da ljudstvo zraven svojih ajdovskih jel, a kosti je dal vukom. Gda su to pojeli onda jim od- ki mu za luča! kaj bu koj dobil ovo leto. Jednomu veli : ti buš dobil kravu; tak je rekel i drugim 'sakomu njegovo. Onda naj zajd- ■H H zabav in veselic ložej zagleda prepad nesreće, herbtom grozi. Ali ljudje, posebno pa očetje in matere ve likih burk in iger omamljeni in opiti, nimajo moči odger- nemu je rekeí: ti pak buš dobil ovo kaj je na ovem hrastu, niti zastora, ki je zakrival nesrećo sledečo : Uže sonce A ov deček je vre bil od straha ves crn. Onda su 'si od- zahaja, toda prezgodej za veseli Ijud naš zadnje trake moli ko da bi hotlo reci: „srečno! jutri se vsi ne vidimo več. ? v cc Skakanja, dirjanja, metanja, nametovanja s snegom, smeha itd. so siti. Nekaj vendar še pogrešajo, peté jih še serbé. Dva akoravno že dovelj ostarela zakonska neka moč silovita vleče ov hrast da ga išli, a ov, koj je toga dečka dobil, je ostal i gda hrast podkoplje bu deček dol opal i da bude pojel, neg samo da do dana to včini. Neg dan nastal i pastiri su došli i vuka stirali a dečka su na kla zeli. I ov deček je doma odišel i jedno leto ni nikam vun iz doma išel, neg samo vukol hiže je išel. Gda je leto dan prošlo išel je s pastiri po noči na pašu. Onda su pastiri pospali, vuk je došel i njega pograbil i pojel ga je. potkapal je i Je na plés , krepko se jej ne ustavita gresta. Žena vkljub otroku, ki ga nosi pod sercom uže več mescov, gré, in se ne spomni dolžnost do otrok, ki jih je porodila. Mož, ko dom zapušča, ne vidi švigajočega plemena na ognjišču in ne 3. Jen put je bil jen vučji pastir i on je nad sedem spominja se več punce 4 let stare, ktero je samo zapustil vukov bil. Išel je jen put po selih mleka prosit i dojde vu kraj ognja, ker sta uže bila na plesišču misel njega in selu k jedni ženski i prosi ju za mleko kajti on rad mleko duh. Kaj se doma zgodi med tem, ko ona dva v kerčmi rajata, plešeta in uživata veselic posvetnih? Dekleta nedolž- jede. I ta zena mu ne stela mleka dati. On rece dobro nega oblačilo se, zalibog! uzge plemena svigajocega okoli $ebe, in dete se počasi peče ! ! v noči domu pridša ugledata ljubeznivo hčerko vso pečeno in malo živo, počneta nje rane polivati s solzami bridkimi; dobro, vre buš se ti zmislila komu si ne štela mleka dati, I ti I. žena si je mislila, kaj bi ti, zmazanec, mleko jel. Neskerbna roditelja pozno vučji pastir nece taki vuka poslati, neg tak za nekuliko let pošle da zakole tele ili kravu, žrebe, dete ili kaj god od one hiže. Onda su ženski drugi ljudi rekli : to ti je toda že prepozno, ker duša, sedeča že na jeziku, je danes pravo vučji pastir bil, ti buš nesrečna. 1 onda je ta žena okoli desetih uzdignila se na svojih nedolžnih perutah, in strahu bila kaj je ne njemu mleka dala. I za nekaj časa odplavala k Stvarniku svojemu tožit očeta in mater. odnesel je vuk jedno svinče koje su šteli zaklati si, i onda F. R. Gradiški. su vre imeli nikaj kaj bi klali. Ti vučji pastir zapo vučjem pastiru Narodne pripovedke iz okolice Varaždinske. Prinesek za slovensko mitologijo. Nabral M. Kračmanov. Na Kranjskem je znano, da hudič polhe na pašo goni. Med Slovenci, ki stanujejo okoli Varaždina, je vera, da imajo živali svoje pastirje, postavim volkovi, ribe, tice; in marsikaj si o tem pripovedujejo. Ze sem v lanskih „No-vicah" v 57. listu na 227. strani eno od volčjega pastirja povedal, in ker utegne ta stvar spet nekoliko v slovensko mitologijo segati, mislim, da ni od več, ako še povem kar sem znova zvedil od volčjega pastirja. 1. Jeden put bil je jeden jager pak je hodil pazit vedal je vukom kam koji mora iti. Jednomu je rekel da naj ide korenja (korenin) kopat, drugomu da naj ide po onoga in onoga člověka, tretjomu drugo, četvrtomu pak drugo, pak petomu drugo, i tak dalje. Ako pak ono nemre zaklati, pošle ga drugam gde more si zaklati i pojesti. Ti vučji pastir bil je ves rezdrapan tak, da su 'se krpe doli visele. Slovenske humoreske Po narodnih pravlicah spisal Vicko Dragan. II. Verbovčani so prebrisane glave. Naj povem kakšno od njih. Po Verbovškem germovji raste dosti divjega hmela. zveri. Išel je na jeden hrast a pod ov hrast su hodili vuki Neki Verbovčan, kteri je križem svet obhodil, jim svetuje, i žjimi skup vučji pastir. Gda su išli pastir je išel prvi naj varijo pivo(ol), ker imajo dosti hmela. Piva ni nobeden a oni za njim. Gda su tam došli onda veli vučji pastir še pil. Kakšna pijaca pa je to? vsi ga barajo. Diši kakor jagru: cujes, hodi dole. On se ni vufal i niti ni išel. Onda konjšica, in mislim, da hmel v konjsici zavreti dajo. mu veli : hodi, drugač te ove moje zveri pojedu. Onda je pa vendar ni mogoče^ — rečejo stari sosed Ropotar. » To 70 Ali iskusiti znamo. Skusijo. Župan pervi pivo pokuša, pa se bridko derži kakor Vlah na pepelnico. Svoje blago peljajo v Gradec. Na placi gospoda pijaco pokuša. „To je strup !" — vsi zakričijo in naše pivovare vtaknejo v ječo. Doma prodajavce željno pričakujejo, ker radi bi zve-dili, kako so blago prodali. Mine Miholovo, Martinovo, mine Koleda, — prodajavcov ni še domu. „Bogme! ušli so nam s penezi" — reče modra glava, prisežen mož Bercko Vertoglavič — hoćemo jih iti iskat/ Zbrali so dva stara pravična možaka. Nobedcn izmed njih ni še bil pri županu zatožen, da bi bil kakošno krivico storil, — nobeden teh, čeravno sta obadva bila kru-Ijeva, še ni imel noge v kladi. Pozimi ništa mogla iz doma zavoljo slabih nog ob Jurjevem, kadar je vse zeleno bilo, pa so pivoprodajavce že spustili domu. Ker gradčki gospodi pivo ni dopadlo, si iz hmela niso več dobička iskali. Pustijo še ga dan današjni rasti, rekši: „naj imajo vrablji (vrabci) v njem gnjezda." Vrablje Verbovčani posebno radi jedo. Enkrat se je žalostna pripetila. Zvedel je mlad Verbovčan, da v ore-hovem bednji so mladi vrablji. Pové to sosedom. Sosedi grejo ž njim, pa kak do luknje priti? Eden drugemu naj na ramo stopi ; tako bo šio. In zgodilo se je tako. Ze naj bolj zgornji segne v bedenj, in zakřičí: „imam ga že", ko naj bolj spodnji radovednež vpraša: „kakšni so?" ter gor pogleda, in vse gornje na tla strosi. Samo nar bolj gornji visí, celo roko v bednji deržeč, med nebom in zemljo. .Kako ga bodemo na zemljo dobili? vsi žalostilo vpra-šajo? Hitro se najde modra glava. Verzimo sekirico, da se roka odseka ; da pa nebode se ubil, položimo na zemljo pernato blazino, in da se ne bode v graben skotnil, de-nimo čez blazino brano. Storili so tako. Da temu revežu potla niso vrablji več dišali, in da ni jih nikdar več spe-ljaval, se vé, pa kaj je Verbovčanom za enega Verbov-čana! — saj vsako leto jih sto maček iz repišča prinese, sto pa kobila iz verbe bincne. Novičar iz avstrijanskih krajcv. Iz Siska 21. febr. Vsled večjih naročb iz Krajn- skega in bolj živo prodajanje v Sisku kakor tudi posko-čivša cena žita v Banatu je storila, da se je tudi til cena popravila. Pšenice pretečenega tedna je 8000 vagánov prodanih in sicer banaške od 85—88 funt. težke po 52—58 gr., bačvanske od 85—86 funtov po 5374 do 54 gr., in hor-vaške po 46 do 50 gr. Še se je prodalo 1000 vagánov napolice po 43—45 gr.; 4000 vagánov koruze po 44—45, malo bolje verste po 46% gr. Za ječmen po 30—35 gr. málokdo mara; ovsa se je prodalo 2000 vagánov po 24'/2 do 25 gr. in najboljšega po 25% gr. na drobno. Vreme je mrazno, snega je polno, reke so še zaleđene. Vožnina do Zidanega mosta je po 42—48 kr. Iz Reke. Veselja nam serce poskakuje, ko beremo, kako slavno so Slovenci v Ljubljani stoletnico našega mi-lega Vodnika praznovali. Kdo bi se ne veselil, ko bere o slovesnostih v Siški, o veselici v gledišu! Marsikoga sem tište dní v našem mestu reči slišal: Oj zakaj nisem danes v Ljubljani ! In vse tište dní se nismo skorej druzega po-govarjali, kot samo o Vodniku. Vodnik nam je bil zmiraj na misli. — Praznovali smo v duhu, kar ste v Ljubljani s petjem, godbo in vrišem. — Pa to ni bilo dosti; hotli smo, da se bomo bolj živo veselega dné spomnili, tudi zunaj se veseliti. Zbralo se nas je tedaj šest gimnazialnih učencov v družtvu slavno učenega Slavjana gosp. K — ca, in šli smo sprehajat se; do neke hiše pridši gremo na vert in se za kamnato mizo posedemo. Tukaj ustane slavni gosp. K. in začne o zaslugah našega Vodnika serčno govoriti; opominjavavši tudi nas mládenče napredovati po poti, ki nam jo je Vodnik pogladil, jenja govoriti. Priutši kozarec v v * . v roko zaupije: „Živio spomin Vodnikov, živio Prešernov, živio Koseski, živio tudi dr. Toman, ki tako neutrudljivo skerbi, da se slavni mož poslavi!" Kupe so žvenkljale, pa besede bistroumnega moža so mi ostale v sercu z gorečimi čerkami zapisane. — Zima letos pri nas vedno razsaja, pa mislim , da jo bomo skoro prestali. Spomnim se, da je lani o takem času že mandeljnovo drevje cvetelo, ali letos se popkov ne poganja. Druzega ni tukaj nič novega. Z Bogom ! J. Bile. ; _ y Iz Zagorja 24. febr. Fr. Z. — Iz Horvaškega se za gotovo zvé, da se je v Kamnjaku, tri ure od Reke, na Karlovski cesti 19. t. m. zgodila sledeča strašna nesreća: Hud inraz je bil in strašna burja je vihrala. Uboga žena nekega dninarja gré, ko ji je piče za kravo zmanjkalo, v bližnjo vas, četert ure dalječ, po koš sená. Doma v merzli koči je pustila dva otročička. Mož je šel tudi po svojih opravkih. Ko pride ta domu in vrata odpré, najde oba otroka mertva — zmerznila sta! Ji žalostno prigodbo po-vedat, hiti svoji ženi naproti, ker je predolgo ni bilo domu. Pa komaj pride dve sto korakov iz vasi, mu přesune še večja britkost serce. Kos trupla svoje žene najde namreč, ktero so volkovi raztergali. Zares neizrečena žalost za ubogega moža! Pri sv. Križu poleg Turila 24. sveč. J. S. — Na Svečnični dan se je vidil v našem kraji čuden prikazek. Dopoldne je prav močno sneg šel, in s snegom vred je okoli vasi Tihaboja, ki stoji na griču med dvema dolinama, brez števila červičkov ali gosenec na tla padalo. Vse gomazelo jih je po téh dolinah, kakor so ljudje pravili, da bi jih bil lahko v mernik grabil. Tiči so jih neki prav hiteli zobati. Lazili so po snegu, dokler jih ni bil sneg zapadel. Bili so pa ti červički černkasti, ravno taki, kakor so go-sence, ki na repo hodijo; gobčke in glavice so imeli jek-lenaste in prav terde. Skušali so červičku gobček streti z nožem, pa je raji odletel ko se sterl. Dolgi so bili po ka-kega dobrega pol palca, in so imeli neki goste nožice. Rad bi bil sam kterega vidil, pa sem še le te dní zvedil od tega čuda, in ni bilo nobenega več dobiti, ker je bil velik sneg zapadel. Čudno je tudi, da jih je bilo na obeh straneh vasi po dolinah vse polno; po vasi, ki je na nizkem, komaj kake štiri ali kakih pet sežnjev visokem robu v sredi, je bilo pa le malokterega viditi. Tudi pol ure od tod, na meji Cateške fare, v dolini imenovani „pri cerkvenem malnu" je bilo neki vse černo teh živalic. Nisem pa slišal da bi jih bili vidili po gričih med Tihabojem in cerkvenim malnom. Mikavno bi bilo vediti, ali se je kaj tacega o tem času še kje drugod vidilo, in od kod je přinesla burja zdaj pozimi te živalice? Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. C. kr. dnarstveno ministerstvo je zauka-zalo, da so rudniki, ktere njih posestniki opuste, v tistem polletju (semestru), v kterem so rudnijski oblastniji na-znanili, da rudnik opusté, še davšini od rudnika podver-ženi, ker je to davšino vsacega pol leta naprej odrajtovati, ne gledé na to, ali se rudnik obdeluje in kaj dohodkov daje ali ne. Ako se na izrečenje, da kdo rudnik opusti, ne more v tistem polletju, v kterem je bilo rudnijski oblastniji naznanjeno, zavoljo uredskih djanj, ktere gredo pred tem,, že odgovor dati, in ako se iz enacega uzroka opušeni rudnik v rudniških bukvah ne more izbrisati, se davšina za následuje polletje in toliko časa ne tirja, dokler obrav-nave terpé, temuč samo predznamljajo se in še le po izre-čenju, da rudnijska oblastnija v to opušenje privoli in po izbrisanju opušenega rudnika se v predznamku izbrišejo. Zakaj s tištim dnevom, v kterem posestnik rudnika rudnijski oblastniji naznani, da rudnik opusti, se odpove tudi vsaki iz podeljenja izvirajoči pravici do rudnika in ne sme ga več obdelovati. 71 C. kr. ministerstvo notranjih opravil je zaukazalo, Iz Francozkega. Francozka vlada je dala silno ojstro da se srne platno s svincenino pripravljano samo fabrikam postavo zastran ptujcov na Francozkem bivajočih in v to prodajati, v kterih tako platno drukajo. Romarji, kteri pojdejo letošnjo veliko noč sveto deželo obiskat bo ta dan odrinila barka iz Tersta. y y morajo biti 13. marca v Terstu zbrani, ker dezelo potujocih. „Constitution^" je razglasil zastran tega: da zamorejo potniki, kteri iz unanjih dežel „Vediti se dá, přidej o, samo tedaj se v Francozko pusati, če imajo potni list, narejen od pristojne gosposke svoje domačije in pod-— Donova je to zimo tako zamerznjena, da je pri Du- pisan od kakega francozkega diplomatičnega urednika ali naju po 12 do 15, na enem mestu še celó 17 komolcov konzula. Vselej, kadar kdo na Francozko potuje, mora dati kaj spekla ta po- debel led. ta podpis ponoviti.'4 Zlasti Poslednje popisovanje je skazalo na Dunaju brez stava y ker Angleže je se prihodnje noben Anglež ne bo pripušal v vojakov 470 tavžent duš. francozke luke (barkostaje ), kteri se ne bo izkazal s pot Do 27. februarja se je oglasilo na Dunaji 426 nim listom. Tudi švajcarski časniki so silno nevoljni zavoljo umetnikov z obcerti za razprostenje mesta. Po takem bo tega. Kakor „Eidg. Ztg. a • v pise y so francozke sitnosti za imela komisija dosti opraviti z razsojo najboljih obcertov, voljo potnih listov še huje, kakor je bilo spervega misliti, kterih dobé samo trije prêmije in sicer 2000, 1000 in 500 Ni dosti namreč, da se mora slednji sam pri poslanců za cekinov v zlatu. podpis potnega lista oglasiti, tudi se dve prici mora sabo ? da ostanejo s svojimi hudodeli na skrivnem, če se s kervjo Iz Ogerskega. Ogerski tolovaji imajo staro vražo, pripeljati. Vlada neuenburškega kantona se je zavoljo teh sitnost že krepko pritožila pri zveznem zboru. Švajcarski še nerojenega otroka umijejo. Tak strašen prigodek pripo- poslanec je podal ugovor zoper te sitnosti, pa dobil je od- veduje „Magyar Naplap" iz Koleta-Szega. Pri cesti med govor: To velja vsem deželam. — Ne gré tïi, razsojevati Klausenburgom in B.-Hunyadom na Erdeljskem stoji blizo tožbe te ali une strani, gotovo bo pa Pariz s tem največjo poslednjega terga kerčma, ktere gospodar je lastno těžko zgubo terpel, ker bo marsikterega nehalo mikati, v Pariz ženo prodal za 200 tolovajem, kteri so imeli namen, težke dnarce zapravljat hoditi. nesrečno ženo razparati, da bi tako dosegli, kar bi jih. 25. februarja se je začela porotna sodnija zoper kakor so mislili, v njih pocetjih skrivalo. Pa božja pre- že znane naklepnike od 14. januarja. Drugi dan je bila vidnost ni pripustila tega; strašni naklep je bil izdan in sodba sklenjena in obsodili so tri, namreč Orsini-ta, roje-žandarji niso samo žene take strašne smerti oteli, temuč nega na Rimskem v Meldoli, — tudi kerčmarja in njegove tovarse so izročili pravici Luki, — Pierri-ta, rojenega v in Rudio-ta, rojenega v Beluni na Beneškem, v V Peštu so v velikem strahu in skerbéh zavoljo smert, Gomez, rojen v Napoli. pride za vse žive dni na povodnji, kadar odjuga pride. Vsa Donova je notri do morja zamerznjena in postranske reke so do dna v led spreme-njene. Ko se bo začel tajati sneg, o* alejo. Pervi trije so se pritožili čez to obsodbo. Iz Pariza 22. febr. Francozka vlada si ni mislila y po gorah vec komolcov debelega, se bo voda cez led po kterega je po pianem in ko je notranjo politiko tako ojstro začela vganjati, da se bo z angležkim parlamentom tako močno terčnila. Bali so se prodih in iz teh čez bregove zlila in kdo vé koliko nesreče přinesla. Peščani še niso pozabili zime v letu 1838, v kteri je grozna povodinj skorej polovico mesta poderla. ze , ko je v Londonu Palmerstonu z načertom postave zoper zarotbe o drugem branju spodletelo, da bo mogel odstopiti. Zdaj ko se je to zgodilo, ne morejo časniki francozke Iz Ei'deljskega. V Haratni so utemelili hvale vredno vlade popolnoma zakrivati svoje skerbí, pa prizadevajo si bratovšino, ktere udje so sklenili, prihodnje več ne kleti, vunder pokazati, da zadrega ni tako velika, kakor jo an « • • i • • 1 • V i t # m a m • V • * V a. * — ______. ne po krivem prisegati in ne pohujsljivo pogovarjati se. glezki časniki malajo. Tolažijo se s tem, da bo novo Iz Rusije. Še ni dolgo, kar so Rusi v Azii na reki ministerstvo moglo postavo zastran ptujcov v parlamentu Amur si vec sveta in posestev usvojili, ktere so bile popřed v varstvu ali pa posestvu Kitajcov. Ker ti tega niso mogli pozabiti, so planili čez Ruse in njih nove posestva, zagovarjati. ali pa da bo kraljica Viktoria derzavni zbor razpustila. Iz Angležke^a. Angleži in Francozi so pač čudni s kaksnim uspehom pa se še ne ve. ljudje. Francoz je kakor suha goba. Iz Italije. V Piemontu so začeli političnim begunom v trenutku zapali, Vnirleži kakor val ktero najmanja iskrica morja o viharju, ki terdo na pete stopati. Tako so jih pretečene dní v Genoví več zaperli, mnogim pa zapovedali, se v odločenem času iz dežele spraviti. Iz Nemškega. 8. febr. hoee hipoma vse utopiti. Pa iskrica vgasne in vál se vleze. Kako serdito so si angležki sija je vojaška in civilna komi-ktera je imela prevdariti škodo po smodniku v Mo-gunci vzrokovano, svoje delo dokončala, in prevdarila je vso škodo z 812 tavžent in 500 goldinarji. zali? tù in tam so prenapete brusili, se vzajemno poklati; celó in francozki časniki zobe ka- meče in sablje angležko ministerstvo je glave že noze, moglo odstopiti zavoljo stvarčice, nisterstvo moglo ali zahtevanje zbog ktere bo novo mi-prejšnega nadaljevati ali pa tudi odstopiti. Pa vsernu temu je bila neka pomota uzrok 5? Halle'sches Volksbl." piše: V letu 1138 torej pod cesarjem Friderikom Rudecebradcom je umerl Janez Ziten (Johanes de Temporibus), kteri je živel 361 let. kakor piše „Times", pervi angležki časnik, namreč: Velika zmešnjava v parlamentu je bila kriva, da se je mislilo, je zbor zavergel po drugem da branju načert postave zoper namrec od casa Karola Velicega, kterega oproda je bil. zarotnike. V resnici o drugem branju načerta še glasovanje Leo, učen nemšk zgodovinar, je přistavil k temu : Ta mož 111 bi,° doveršeno. Ni treba tedaj zboru, če hoče, načerta je bil tetaj 777. leta rojen in je najvišjo starost po Mojzesu iz nemar pušati. — Pri čem da smo, se mora skoraj po- doživel, kolikor je znano. Ker so nek ruskému caru v letu iz nemar kazati. 1818 moža pokazali, kteri je šel s švedsko armado 1630 je tedaj najmenj 200 let živeti), in se na nemško (mogel Iz Moldove ili Valahije. Iz Bukaresta zvemo, da so se komisarji zadevnih vlad zedinili zastran spiska, ki ga od druzega bere, da je bil celó 269 let star, bi starost bodo parižkemu zboru predložili zastran uravnave in uredbe Ziten-ova ne bila celó nemogoča, če ste pravljici od po slednjih dveh tudi resnične. Mo I dove in Valahije. Iz Turškega. Iz Carigrada. Silno nenavadna zima ujeli. V Elberfeldu so bili tako srečni, da so že kebra še vedno ni odjenjala in kakor drugod se tudi ondi ljudi Ondašnji časnik razglaša to dostojno in prerokuje ne manjka, kteri si kujejo iz nesreče svojih bližnjih svojo srečo. Naj h uje terpé ubožneji prebivavci zavoljo pomanjkanja derv in oglja, kterih cena je tako poskočila, da si jih tudi če zgodnjo spomlad. Gotovo bodo vsi, kteri zavoljo poman-kanja derv pri merzli peči ozebljujejo, Elberfeldčanom za to važno prerokbo poslali zahvalno pismo premožneji že skorej več ne morejo kupovati. Dosti je y 32 povemo, da se lakomni dervarji in ogljarji ne sramujejo, funt oglja po 24 kr. prodajati. Enaka draginja je v rečeh za živež in zlasti mesá je veliko pomanjkanje. Vlada stori kar more, da saj nekoliko pomaga. Tako je dal Sultan sam 1 milijon piastrov v podporo ubozih brez razločka vere, , m njegov izgled so posneli vsi princi in princeznje cesarskega rodu y ministri in udje diplomatičnega zbora. Enake žalo stinke se čujejo iz dežele. Zima pa tudi že od leta 1812 ni bila tako huda in stanovitim. Vsaki dan se sliši o zmerz-njencih in volkovih, kteri prihajajo v celih tropah iz gojzdov konja y in hribov. Tako so v Peri, predmestju carigradskem in v Skodri ženo volkovi raztergali. Iz Carigrada 12. t. m. Turški vladi je dobro znano, od kot izvirajo homatije in prekucije v Bosni in Ercegovini in poskerbeía je tudi že za naprave, da bo te dežele v krátkém upokojila in v red djala. Tako je brati, da je 12 tavžent vojakov na poti v Bosno in 16 tavžent jih bo Bosna gama dala. Tako pišejo nekteri, drugi pa popisujejo, ka-košni so ti junaki: bosi hodijo na stražo in da v tem letnem času cepajo kakor muhe, se ne more nikomur čudno zdeti. Kaj bodo opravile šlapce s sovražniki, kteri jih povsod ob- dajajo in zalazvajo: obup kristjanov, černogorski knez, ki je nek 4000 svojih nad Turke poslal, stradanje in najhuji sovražnik — kužne bolezni jih bodo poslali, od kodar so prišli in vse bo pri starem ostalo : Turki bodo oderali, kristjani pa terpeli, če evropejski diplomati ne bodo skoro Potoki, ki se iz njih vlij > Polj in reke napojó Se zdraženi vsi snidejo In kakor bratje pravijo Le Ko yy kup Cici da ne bomo P dom In ko se leto pomladi, Zbor pticic milo žvergoli, Vse, vse pa se zedinijo Kot sestrice in pojejo : Le vkupej, da ne bomo Cicero pro domo!u Ko yy In tako tud cvetlicice Dišeče krasne milice Se v kiticah vse snidejo In kot sestrice pravijo: Le vkupej, da ne bomo Ko „Cicero pro domo!" Oblaki in potoki vsi, cvetlicami In pticice s Po svoje se zedinijo In nam Slovencom pravijo: Le v s 1 o g: i ! da ne bomo Vsak „Cicero pro domo!" Fr. Malavašic Darovi za Vodnikov spominek. med nje stopili. 25. t. m. je umerl nadpoveljnik turškega topništva in Sultanov svak Ahmet Fethi. Gotovo ne obžaluje nihče njegove smerti bridkeje kakor Sultan sam, kteri je, kakor sam pravi, brez pravega prijatla, brez zvestega svetovavca v sredi pričetega preredovanja Turčije in s težkim sercom v prihodnjost gleda. Koliko časa je, kar mu je smert Rešida uzela in kdo ve, ali ne bo v kratkem Sultan ob vse mi nistre ? Pet ministïov ima bolnih, samo Riza paša, minister vojništva je še zdrav. Čudno se verti osoda Turčije in da-siravno se branimo misliti, da zalazje kaka skrivna zarota može y kterim je vlada te deržave izrocena, se vendar tudi ce ne moremo zderzati in reci: Gorje turskim okrajinam, bomo prej ali pozneje brali: tudi Sultan je mertev! Sultan je dal avstrianski šoli velik prostor v sredi mesta v dar, da se bo ondi primerno poslopje za solo fan- tinsko in deklisko s sterimi razredi sozidala. Zaceli jo bodo zidati že prihodnji mesec. Kar bo manjkalo dnarjev za zidanje, jih bo dodala avstrianska vlada. Iz Hercegovine se zve, da so 22. februarja Raje y • V (kristjani) pod vodjem Vukalovicem in Cernogorci pod sta-rostnikom Ivo Rakov Radoničem přijeli Turke pod Salih pašetom. Bojevali so se do noči. Turki so se videsno umak-nili na planoto, ker so se svojimi bateriami in konjiki mogli Od I XII. naznanila 623 fl. 44 kr v yy yy yy yy yy yy n yy yy yy yy yy yy r> yy yy rt 9 * » Gospá Elizabeta Zamejc..........1 Gospod Karol Ksav. žlahtni Raab, deželni svetovavec 2 Miha Pregl, oskerbnik grajščine Križanske v Ljubljani s pristavom: Petero mojih solskih spričal je podpisal V. Vodnik, tedaj daru- jem za njegov spominek tudi......5 „ Jožef Vesel, svetovavec c. k. deželne sodnije v Ljubljani............4 „ dr. Karol Vesel, c. kr. okrajni zdravnik v Ljubljani.............2 ,, Jože Debevc, posestnik v Ljubljani ... 5 ,, Andrej Debevc, posestnik v Ljubljani ... 1 „ Janez Zalokar, fajmošter v Ljubljani ... 1 „ dr. H. C. ............1 „ Andrej Marusič, začasni učenik verozakona in sloveněčine v gimnazii goriški . v. . . 4 „ F. Pustaverh, kaplan v Tuhinskem Smartnu 1 „ A. U., hvaležni ućenec Vodnikov .... 2 „ Skender Sović, podžupnik v Halozih ... 3 „ J. V. Viktorin v Budi (Ofen).....1 ,, g. Palarik v Budi (Ofen).......1 ,, Sodia v Celji...........1 „ Anton Mazuranič, c. k. profesor v Zagrebu 1 Skupaj . 659 fl. 44 kr. y* rt- yy r> » ry rt n n yy yy 7f ry bolj razprostreti, pozneje pa so zagnali vstajnika nazaj na gore Turki so imeli mertvih in ranjenih 100 mož y vs taj niki so jih mnogo vec zgubili. Loterijne srećke: V Terstu 27. februarja 1858 : 37. 73. 49. 54. 13 Prihodnje srećkanj Terstu bo 10. susca 1858 Iz Kine. Yeh, poglavar kantonskega mesta, kteri je s svojo termo uzrok bil sedanje vojske Kinezov z Angleži in Francozi, je přišel Angležcm v pest in sedi sedaj na francozki barki Belle-Isle vjet, dokler francozki in angležki poslanec njegove osode ne določita. Postavila sta kineškega generala za poglavarja. Sloga ! Oblaki černi se pode, Od kod in kam nihčé ne vć$ Pa vsi se zopet snidejo In kakor bratje pravijo: Le vkupej. da ne bomo Ko r Cicero pro domo!" Stan kursa na Dunaji 27. svečana 1858. Obligacije deržavnega dolga M v r> r> r> « n n Windisgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. , 20 20 10 r> yy T # • fl. 4 fl. 45 Napoleondor (20 frank o v) 8fl. 14 Suverendor .......14 fl. 6 Ruski imperial ..... 8fl. 24 Pruski Fridrihsdor z loterijo od leta 1854 jAngležki suverendor 8fl. 42 10 fl. 19 108 V4 yy i> narodni od leta 1854 INadavk (agio) srebra: 843/4 yy na 100 fl. 5 fl Odgovorni vrednik : Dr. Janez Eleiwei& — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.