s-l t » V *©Str lotpwinl. V. »5S3- iUull^i m i i i. V Ljubljani, dne 4. maja 1933. Štev. 36. Letnik LXXIIi. (Sol. leto. 7932/33.) Ki vil Učiteljski tovariš Stanovsko politišUo glasilo J. V. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveta« = IMribi in mprmomt Ljmitfm*. 6» D*m i ■Hm M. m»)iiw» m vraéamo. AlefrmtMrmmlh pisem ne eprejemmm». i* hej m vsmk is t ritk. Nmroinhm htm» J. 0. &- pM^t Usé s Ummmrin». Oglasi p, esnlkm te dsgovt.ru, davek poseke. Poti. lok. rsi. 11.197. Telefon StfS Važni sklepi seje glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu V Beogradu je bila seja glavnega odbora. Sklepi, ki jih je glavni odbor sprejel, so bili izročeni tudi g. prosvetnemu ministru. Pred-stavka je naslednja: Gospodu prosvetnemu ministru Beograd. Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja si usoja dostaviti Vam, gospod minister, sklepe, ki so bili sprejeti na seji glavnega odbora in Vas naproša, da posvetite tem predlogom pažnjo in jih upoštevate. — Sklepi so naslednji: 1. Večina osnovnih šol ne dobiva za svo-'je vzdrževanje potrebnih sredstev. Ker tako stanje zelo ovira uspešno šolsko delo, je nujno potrebno, da se s primernimi ukrepi temu odpomore. Predvsem naj upravne oblasti iz-poslujejo, da bodo občine redno odvajale predpisane prispevke in izvrševale določbe zadevnih zakonov. Ako ne morejo prevzeti vzdrževanja vseh šol, bi morale vzdrževati banovine vsaj šole v zelo siromašnih krajih. 2. V posameznih razredih je mnogokrat nad sto učencev, kar je s pedagoškega stališča docela nevzdržno, ker se učitelj prehitro izčrpa in postane nesposoben za vsako delo. 3. Ljudje radi pošiljajo otroke v šolo; radi tega se skoraj povsod kaže potreba zgraditve novih šolskih poslopij in otvarjanja novih razredov ter namestitev novih učnih moči. Ako se bo oviral ta normalni življenjski tek, tedaj bomo v prosveti nazadovali. 4. Vedno se pričakujejo novi učni načrti in programi za osnovno in višjo narodno šolo. Potrebno je, da se čimprej uvedejo učni načrti in programi, ki so bili za osnovno šolo izdelani v glavnem prosvetnem svetu pred nekaj meseca. Začasni učni načrti in programi za višjo narodno šolo naj se dajo glavnemu prosvetnemu svetu v izdelavo. 5. Odlok ministrstva O. N. br. 7601/33, ki predpisuje v nasprotju z obstoječimi zakoni učiteljem 48 ali 42 tedenskih ur, naj se v celoti razveljavi. 6. V raznih kulturnih in drugih ustanovah izvršuje učiteljstvo vse administrativno in prosvetno delo. Preobremenjen s šolskim delom in z delom po vseh teh ustanovah zgubi učitelj kaj kmalu svoje zdravje in mu je s tem tudi onemogočeno pravilno vršenje dela v šoli. Učiteljstvu naj se prepusti, da deluje izven šole toliko, kolikor mu je mogoče. 7. Vprašanje šolskih nadzornikov bo pravilno rešeno le tedaj, če bo nadzornike izbiral glavni prosvetni svet iz vrst učiteljev osnovnih šol. Nadzornikom naj se prizna stalnost in višja položajna grupa nego jo ima učiteljstvo. 8. Interesi šole in interesi kulturnega dela učiteljstva zahtevajo stalnost učitelja na službenem mestu. Za to so potrebne spremembe v zakonu. Dokler ne bodo te spremembe izvršene, naj se premešča učiteljstvo le med počitnicami. Odstraniti je treba vpliv nepoklicanih oseb na učiteljska premeščanja, posebno je paziti na to, da se učiteljstvo ne premešča vsled nedokazanih ali anonimnih obtožb. 9. Učiteljstvo zahteva, da se za prestopke sodi po predpisih uradniškega zakona in to v disciplinskih sodiščih za učiteljstvo. Disciplinsko sodišče prve stopnje naj bo pri banski upravi in vrhovno v ministrstvu prosvete. Pred tem sodiščem naj bo omogočeno učiteljstvu, da se brani osebno in po svojem pravnem zastopniku. 10. Mnogoštevilne različne učne knjige za isti predmet imajo za posledico, da uporablja v istem kraju skoraj vsaka šola druge učne knjige. Ker se učenci med letom pogosto selijo iz ene v drugo šolo, morajo starši večkrat v enem letu kupiti po več knjig za isti predmet. Skrajni čas je, da se to vprašanje pravilno reši. 11. Pravičnost zahteva, da se za učitelje, ki služijo na posebno težkih službenih mestih, določijo posebne nagrade. Po gotovem številu let službovanja v takem kraju naj bi imeli ti učitelji prvenstvo pri podeljevanju boljših mest. 12. Poročenim učiteljicam naj se prizna pravica do stanarine, če nimajo naturalnega stanovanja. 13. Vprašanje upraviteljev naj se reši tako, da ima vsaka posamezna šola enega upravitelja. Ni dobro, da upravlja upravitelj več posameznih šol in ravno tako ni dobro, da sta na eni šoli dva upravitelja. Upravitelje je treba postaviti po predpisih zakona o narodnih šolah. Ako nima upravitelj naturalnega stanovanja, tedaj naj se mu prizna posebna nagrada po številu razredov. 14. Prošnje za napredovanje učiteljev v višje skupine in periodične poviške naj se smatrajo za nujne, ker se dogajajo primeri, da so ležale take prošnje po več mesecev nerešene. 15. Učiteljem bojevnikom naj se prizna pravica do napredovanja po grupah, ravno tako kot je to priznano zdravnikom bojevnikom s finančnim zakonom za 1. 1933./34. 16. Šolske oblasti naj bodo neodvisne od upravnih oblasti, ker je skušnja pokazala, da dosedanja odvisnost ne vpliva dobro na pravilen razvoj in napredek osnovnega šolstva. 17. Izpraznjena mesta banskih in sreskih šolskih nadzornikov naj se spopolnijo čim prej z izvoljenimi kandidati, katerim naj se prizna stalnost. 18. Mnogo šolskih vprašanj, ki se v raznih delih države različno rešujejo, je treba regulirati s pravilnikom o izvrševanju zakona o narodnih šolah z dne 5. 12. 1929. 19. Vsi učitelji in učiteljice osnovnih šol, ki so dodeljeni meščanskim šolam, naj se vrnejo na osnovne šole, a na njihova mesta naj se nameščajo učitelji in učiteljice, ki so študirali na državne stroške in dovršili višjo pedagoško šolo ter poučujejo na osnovni šoli. 20. Učiteljem, ki so dodeljeni šolskim nadzornikom in banskim prosvetnim oddelkom ter ministrstvu prosvete, naj se nakazuje stanarina kot njihovim tovarišem, ki so zaposleni na šolah. 21. Upokojijo naj se vsi učitelji in učiteljice, ki so dovršili 35 službenih let. Na njihova mesta naj se postavijo novi učiteljski kandidati, ki čakajo že po dve in tudi več let na namestitev. 22. Večje število učiteljskih kandidatov čaka že delj časa na namestitev. Odobrijo naj se izredni krediti za namestitev vseh teh kandidatov. Prvenstveno naj se namestijo oni kandidati, ki so odslužili vojaščino, nato oni, ki imajo boljši uspeh in so potrebnejši. 23. Zvezki državne izdaje imajo slabši papir nego drugi zvezki, zato je potrebno, da se ta papir izpremeni. Odobri naj se tudi uporabljanje zvezkov privatnih izdaj. 24. Še vedno je nerešeno vprašanje učiteljskih domov v Zagrebu. Dosedaj še ni izdan po § 345. uradniškega zakona odlok, na katerega se čaka že dve leti. Ti domovi so bili zgrajeni z učiteljskim denarjem in namenjeni za šolanje učiteljskih otrok in ne bi bilo pravično, niti moralno, da se jih odda v uporabo drugi ustanovi. Učiteljstvo savske banovine je soglasno v zahtevi, da naj služi ta imovina za šolanje njihovih otrok. Zadužbina pokojnega metropolita Save Kosanoviča, ki je svoje premoženje zapustil učiteljem Bosne in Hercegovine, naj se odda v uporabo sekciji za drinsko banovino kot naslednici učiteljske organizacije Bosne in Hercegovine. Po uedinjenju je bil učiteljstvu Bosne in Hercegovine nepravilno odtrgan prispevek za beograjski penzijski fond. Še vedno se čaka na odlok o povrnitvi tega prispevka učiteljstvu. Poleg tega Vam, gospod minister, izjavlja glavni odbor soglasno zahvalo za lepe besede, ki ste jih izrekli o etični vrednosti učiteljskega stanu med proračunsko debato v narodni skupščini. Predsednik JUU: Tajnik: Damnjan Rašič, s. r. Blagoje Radojevič, s. r. Dve leti naSega dela Minili sta dve leti, odkar sem s svojimi tovariši prevzel vodstvo našega udruženja. Do sestanka XI. glavne skupščine je bilo to vodstvo le začasno in sicer od aprila do avgusta 1931. Na glavni skupščini pa je bil izvoljen novi odbor, kateremu imam čast predsedovati. V mesecih maju, juniju, juliju in avgustu 1931. je bila izvršena reorganizacija našega udruženja. Namesto plemenskih pokrajinskih poverjeništev so bile osnovane banovinske sekcije. Ne more se oporekati velikega pomena te spremembe za našo organizacijo. Ta sprememba je povzročila, da smo v prvem letu tako reorganiziranega udruženja pridobili 5000 članov več, nego smo jih imeli v prejšnjih letih. To je najboljši dokaz, da je mnogo bolje, da imamo banovinske sekcije. Na dalje onemogoča taka stvarnost vsako kritiko, ki hoče dokazati, da ni bila potrebna sprememba v formaciji našega udruženja. Moja oseba je postala predmet najhujših napadov nasprotnikov. Radi tega prosim, da se mi ne zameri, ker moram v obrambo svoje osebe govoriti o sebi in o svojem delu. Reorganizacija udruženja in ustanovitev banovinskih sekcij je bil smoter moje borbe in sem popolnoma zadovoljen, da sem ta smoter dosegel. Da so morali biti v tej borbi nekateri potisnjeni v ozadje zato, ker so krčevito branili ono, kar je bilo starega, je povsem razumljivo in je le malenkost v zgodovinski reformi, ki je bila izvršena v naši organizaciji. Prepričan sem, da se bo dozdevala mlajšim učiteljskim generacijam smešna in nerazumljiva borba mojih nasprotnikov, borba za preteklost proti bodočnosti. Nasprotniki mi zelo zamerjajo, da se nisem v izvedbi organizacije naslanjal edino na svojo moč in na pridobitev širokih učiteljskih vrst, nego sem to izvršil s pomočjo faktorjev izven našega stanu. V tem gredo oni celo do smešnošti. Namenoma postavljajo postransko stvar za glavno. Pripovedujejo, kaj vse da sem ukrenil, da postanem predsednik. Glavna stvar pa je le v tem: ali je reorganizacija uspela in ali je prav, da se je izvršila? Na podlagi dejstev je mogoč samo ta odgovor: odlično je vse to, kar je bilo narejenega. Ako je tako, in tako je, tedaj je lahkomiselno, ako se mi zamerja, ker sem izvedel reorganizacijo ne oziraje se za nasvete, onih, ki so branili preteklost. Ogromna večina jugoslovenskega učiteljstva je na preteklih dveh glavnih skupščinah odobrila to moje delo in delo mojih tovarišev. V teh dveh letih je zabeležila zgodovina našega udruženja te značilne rezultate uspešnega odborovega dela: 1. Reorganizacija udruženja. Da bi se vršilo delo na skupščinah, ki so imele namen ukiniti bivša poverjeništva in ustanoviti banovinske sekcije, v popolnem redu in brez pretresljajev, se nisem bal truda, nego sem mislil na vse. Delo je bilo dovršeno s popolnim razumevanjem in potrebnim dostojanstvom, kar nam je zelo dvignilo ugled. 2. S takim našim vdanim in nesebičnim delom smo dosegli priznanje z najvišjega mesta. Nj. Vel. kralj je poslal jugoslovenskemu učiteljstvu lastnoročno pismo, polno najlepših misli o pomenu dela našega stanu in našega udruženja. To pismo sem imel čast prečitati na naši XI. glavni učiteljski skupščini. 3. Naša pravila so odlična. To sem že ponovno izjavil in ponavljam to svojo izjavo tudi sedaj. Vse one spremembe, ki jih zahteva interes našega udruženja, bodo vnešene. Spremembe so bile sprejete že na XI. in izvršile se bodo neke dopolnitve tudi na bodoči glavni skupščini. Nasprotniki trdijo, da sem sam spreminjal pravila. Ne verjamem, da more katerikoli značajni učitelj verovati taki izmišljotini. Obstojata samo dva organa, ki sprejemata naša pravila, t. j. naša glavna skupščina in prosvetno ministrstvo. Kadar nimajo nasprotniki nobene lepše zabave, itedaj si izmišljajo take neverjetnosti, da z njimi krmijo nepoučene in lahkoverne. 4. Mladinski list »Jugoslovenče« je najmlajše dete našega udruženja. Bilo je mnogo kritike, zakaj sem mu dal to ime, ampak ta kritika ni opravičena. Ta list ima visoko misijo, da krepi in ustvarja ono, kar je enako pri vseh Jugoslovenih in da gladi razlike. Njegovo izdajanje so pozdravili vsi napredni in rodoljubni jugoslovenski učitelji. List je namenjen jugoslovenskemu naraščaju. Radi težkih gmotnih razmer med narodom se je znižala naklada lista na 40 in nekaj tisoč izvodov. 5. Za razdolžitev doma, za katerega je dolgovalo udruženje nad 300.000 dinarjev, je bil potreben velik finančni napor. Hoteli smo odplačati dolg iz rednih dohodkov, da nam ni bilo treba nabirati prispevkov in ne obremenjevati še posebej članstva. Z varčeva- njem v vseh izdatkih in z marljivim zbiranjem dolžne naročnine, se nam je posrečilo odplačati celokupni dolg. Ta naš veliki napor občutimo pri financah udruženja v letošnjem letu, zaradi česar smo morali znižati vse osebne izdatke. Naš uspeh v tej smeri se more popolnoma oceniti šele tedaj, ako se ve, da so se preje nekaj let nabirali prispevki in obvezne dajatve poleg članarine in se je z vsem tem zbralo nekaj stotisoč Din, in da je bil naš izdatek 300.000 Din izvršen v enem letu. 6. Dve pomembni pridobitvi za naš stan sta nastavljenje učiteljev za stalne člane glavnega prosvetnega sveta in dostop učiteljstvu na univerzo. Ta pažnja napram našemu stanu bo rodila plodonosne rezultate za osnovno šolstvo in radi tega to dejstvo še posebej podčrtavam. 7. Vprašanje izplačevanja polnih dra-ginjskih doklad poročenim učiteljicam je bilo rešeno z lanskim finančnim zakonom in se imamo zahvaliti za to visokim državnim funkcionarjem, prijateljem našega stanu. Tedaj je bilo pravilno rešeno tudi vprašanje stanarine, ki je odvzeta poročenim učiteljicam s sedanjim finančnim zakonom. 8. Zastopniki našega stanu, člani glavnega prosvetnega sveta, so sodelovali pri sestavljanju novega učnega načrta in programa za osnovno šolo. Ako bo uveljavljen ta program tako, kot ga je izdelal prosvetni svet, tedaj sem prepričan, da bodo naši tovariši z njim povsem zadovoljni. Pričakuje se, da bo glavni prosvetni svet kmalu začel sestavljati tudi učni načrt in program za višjo narodno šolo. S tem na novo izdelanim načrtom bo zamenjan sedanji začasni učni načrt, ki ga bo treba zamenjati najkasneje z začetkom prihodnjega šolskega leta. 9. Nastala je potreba, da bi učitelji imeli svojo kreditno zadrugo, kakor jo imajo profesorji srednjih šol in univerzitetni profesorji. Taka zadruga je osnovana pod naslovom »Ju-goslovenska učiteljska kreditna zadruga.« Ne morem še reči, je-li ta zadruga naletela na zadostno razumevanje med učiteljstvom. Nadejam pa se, da bo to naše podjetje uspelo in da bomo v najbližji bodočnosti imeli močno denarno kreditno ustanovo. 10. Upravo naših listov vodijo aktivni in upokojeni naši tovariši, in je ta uprava sedaj v najlepšem redu. V prejšnjih časih so bile zaposlene v njej tudi osebe izven našega udruženja. 11. Finančno stanje udruženja je primerno v vsakem pogledu. Blagajniške knjige so v najlepšem redu in jih izvršni in nadzorni odbor redno pregledujeta. 12. Osebni in drugi izdatki so znižani do skrajnosti. V našem udruženju mora vladati najpametnejše gospodarstvo in po tem načelu se tudi ravnamo. Zaščita našega članstva nam je bila ena od glavnih nalog. Ne morem reči, da so se naši tozadevni predlogi vedno uvaževali. Prišli smo do prepričanja, da bi imel odbor udruženja mnogo manj skrbi in neprestanega tekanja, ako bi bila učiteljstvu povrnjena stalnost. Pritiskanje na kljuke je zelo neprijetna dolžnost, a mi jo vršimo potrpežljivo in ne zahtevamo zahvale. Damnjan Rašič. Učitelj kot politična osebnost Skoraj gotovo je, da pride pri nas v najkrajšem času do formiranja raznih političnih strank. Gotovo je, da bodo z ozirom na velike politične momente zadnjih dveh let, izdelani programi strank na temelju narodno državne politike. Ti temelji so: ideja narodnega in državnega edinstva, brez razlike na vero, plemena in stanove. Verjetno je, da bodo vse formirane stranke skušale vnesti v svoje programe tudi načelo borbe malega človeka t. j. za kmeta, delavca in za srednji stan. Poleg tega bodo skušale stranke v svojih programih še posebej zadovoljiti najširše kmetske sloje, da se bodo ozirale na deželo, kmetovalčevo delo in kmetove potrebe. Naše politično življenje bo v grobih obrisih tako. Ni izključeno, da se bodo ustanovile tudi druge stranke, ki bodo hotele poudarjati plemensko-nacionalni moment. Ako se bo vodila državna in nestrankarska politika, tedaj se bo moralo že v začetku zavreči tako politično grupiranje, ker bi se s tem načelo tudi vprašanje našega narodno državnega problema. Toliko za uvod. Iznesel bi pa rad drugo misel, misel države — t. j. da hočemo vzgojiti narod v ideji jugoslovenstva in Jugoslavije. To bi pomenilo, da moramo biti na čistem glede resnice, da je pojem jugoslovenstva bolj kulturno nacionalni nego politični pojem. Ako smatramo pojem jugoslovenstva za takega, pridemo do zaključka, da ustvarjajo kulturno nacionalni pojem jugoslovenstva le kulturno nacionalni delavci. To je prvo. Drugo je: prehod iz pojma srbstva, hrvatstva in slovenstva v jugoslovenstvo je mogoč edino le z ono energijo, ki je bila vodena in vzgojena v Jugoslaviji in jugoslovenski šoli. — Samo taka vzgoja more izvršiti izmenjavo generacije in s tem tudi spremembo našega narodno državnega življenja v duhu jugoslovensitva brez razlike na plemena in stan. Logični zaključek vsega tega je — da morajo biti središče organizacije narodno državnega življenja šola in njeni pripadniki. Osrednje osebnosti, ki morajo voditi vzgojo, t. j. izmenjavo generacije, morejo biti učitelji in profesorji. Učitelj kot tak, ni treba da je samo osrednja osebnosit šole in vzgoje, ampak že vsled stvari same mora zavzemati vidna in številna mesta tam, kjer dobivajo vse ideje in tudi sistemi vzgoje svojo zakonito formo t. j. v parlamentu in senatu. Iz tega sledi, da je potrebno, da je zastopan učitelj v političnem življenju naše države, in to tako zastopan, da je njegova kvaliteta in kvantiteta v pravilnem razmerju z drugimi stanovi. Res je, da imamo tudi danes v parlamentu učitelje, ki so tjakaj prišli vsled lokalnih razmer in ne kot reprezentanti stanu, ki je iz svoje sredine poslal v parlament one, ki so najboljši in najsposobnejši. Niso tjakaj prišli kot izraz 20.000 organiziranih učiteljev, ki so zastopniki ene ideje. Taki bi mogli imeti povsem drugačni vpliv, tako v vprašanju vzgoje in šole kakor tudi v materialno - stanovskih vprašanjih. Res je tudi, da ni danes v senatu, kjer se sklepa tudi o vprašanjih vzgoje, niti enega učitelja osnovnih šol. Tudi to dejstvo je znano, da postavlja učiteljstvo na deželi s svojim delom za poslance vse druge, samo ne učitelja. Ako tako pogledamo v življenje, ne samo z ozirom na šolo in šolske pripadnike, marveč tudi življenje izven šole, tedaj vidimo, da je učitelj največkrat skoro edini, ki je najbližji in v stalnem stiku z narodom. Preko njega prihajajo vse dobre in slabe strani narodno državnega življenja. Ko pa se govori in rešuje vprašanje vasi in kmeta, tedaj je poleg njih edino še učitelj, ki najgloblje čuti in najbolje pozna bolečine in trpljenje naših vasi in njih prebivalcev. On je kot tak, predstavljajoč zvezo med vasjo in mestom, najbolj poklican, da postane, ne samo teoretično, marveč itudi praktično, vodja naroda, kar pomeni učitelj mora postati politična osebnost v državi. — ZBOR PREDSEDNIKOV SRESKIH UČIT. DRUŠTEV in članov upravnega ter nadzornega odbora sekcije JUU. Opozarjamo na sejo, ki bo 13. maja t. 1. v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. — Napredovanja. Sekcija JUU sporoča tem potom vsem tovarišicam in tovarišem, ki so se nanjo obrnili zaradi napredovanj, da so vsa izvršena, niso pa še objavljena. Ministrstvo je rešilo absolutno vse prošnje za napredovanja, ki jih je doslej prejelo. Posameznikom ne bomo odgovarjali, ker nimamo kritja. — Slovenska šolska matica bo izdala letos troje knjig in sicer: 1. Pedagoški zbornik, ki bo obsegal razprave o gospodarski vzgoji, o Milčinskijevem orisu pijanca pred sodiščem, o bolgarskem šolstvu, o sovjetski pedagogiki, o novem učnem načrtu itd. 2. Dr. Gogala St.: Obča metodika izobraževanja in vzgajanja in 3. Dr. Josip Jeraj: Naša vas — oris vede o vasi. P. n. člane že sedaj opozarjamo na te knjige in jih prosimo, da ostanejo v lastnem interesu še nadalje zvesti Matici. Knjige pa ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a stane samo 9 3)in, odnosno 10 3)in, a Vam zelo olajša pouk, ker Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. Naročite takoj vse štiri knjižice za38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru Pred koncertom ženskega UPZ Na ljubljanskih reklamnih deskah so nalepljeni sveži lepaki: — »Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino — Ženski zbor UPZ priredi v ponedeljek 8. maja t. 1. ob 20. uri v Unionu koncert.« To je menda prvič, da se naše tovarišice-pevke, ki so združene v samostojnem ženskem zboru UPZ, predstavljajo ljubljanski publiki. Do tega koraka jih je privedla gotovo tudi lanskoletna koncertna turneja: v Kar-lovec, Petrinje, Črnomelj in v Novo mesto. Na tej poti so bile svetal zgled skromnosti, saj so v treh pičlih dnevih priredile sedem koncertnih nastopov. Ob tej rekordni turneji so žele vso pohvalo kritike, ki jih je postavila na čelo najboljših ženskih zborov vse države. Tako laskavo oceno so si zaslužile po mnenju najraznovrstnejših kritikov, ki so jih ocenjevali tako na domačih koncertnih odrih v Ljubljani, kakor tudi na raznih drugih, kjer so nastopile skupno z moškim zborom UPZ, in to po naši državi: v Beogradu, Zagrebu i. dr. Žele pa so tudi vse priznanje stroge inozemske kritike, na »vročih« tleh za vsakega glasbenika, — v ČSR. V ponedeljek pa bodo nastopile naše to-varišice s celovečernim koncertnim programom končno pred domačo publiko, da s tem zadoste pravilniku UPZ, ki predvideva samostojne nastope ženskega korpusa. Program koncerta: Adamič Emil: Pesem beračev. (Oskar Hudales.) Na zelenem travniku leži mrtev vojak. Parlamentarizem nam daje za to idejo najlepše dokaze. Najboljše državnike in politike je dal učiteljski stan. Poglejmo današnjo Evropo, pa bomo videli največje število državnikov iz učiteljskih vrst. Učiteljstvo mora na svojih konferencah in zborovanjih razpravljati, poleg stanovsko pedagoških vprašanj, tudi o vprašanju učitelja kot politične osebnosti v državi. Se en moment moram poudariti. Učitelj kot posameznik, ali učiteljstvo kot grupa, ki stopa v kako politično stranko, mora vstopiti v one stranke, ki imajo največ idejne sličnosti s težnjami šoie in učiteljstva. Samo na ta način bomo mogli dati šoli in vzgoji ter učiteljstvu ono mesto, ki mu pripada v primeri z nalogami, ki jih izvršuje med narodom in v državi. V nasprotnem slučaju bo ostal učitelj samo učitelj, a šola pastorka, in namesto tega se bo povzpel na škodo naroda in države drug stan na ramenih učiteljstva in šole v višino. Dušan N. Bogunovič. so tolikega pomena tudi za vsakega učitelja, da so najboljša reklama za pridobivanje novih članov. Poverjenike prosimo, da čimprej začno z zbiranjem članov in članarine, ker je naš namen, da izidejo knjige res že pred Božičem, kar pa je mogoče samo tedaj, če vemo za število naklade. Članarina bo tudi letos 30 dinarjev, za dijake 20 dinarjev, kar je gotovo zelo malo glede na vrednost in obseg knjig. —• Odbor. Kako se narod naš odeva, Ljubljana danes razodeva. Kaj pije pa in rad uživa, nazorno »Daj-Dam« nam razkriva. — Učiteljski abiturienti, pozor!" Sekcija JUU sklicuje sestanek brezposelnih učiteljskih abiturientov na dan 10. maja t. 1. ob 15. uri v čitalnici, Frančiškanska ulica 6 v Ljubljani. Namen sestanka je razgovor o ustanovitvi posebnega odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov pod okriljem JUU. Zaradi važnosti se udeležite sestanka polnoštevilno. Tovarišice in tovariše prosimo, naj opozore o tem sestanku interesente na svojem področju. — JUU sekcija Ljubljana. — Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 7. maja ob 10. uri v društveni čitalnici na drž. učiteljski šoli v Koroščevi ulici. Vsi člani, zlasti pa poverjeniki krožkov P. C., oziroma zastopniki učiteljskih društev, prisrčno vabljeni! Odbor. — Neguj svoje zobe! je naslov I. zvezku knjižice, ki jo je izdalo »Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev v dravski banovini. Poučno in za vsakogar posebno pa za mladino prepotrebno knjižico je priredil dr. Jos. Tavčar, glavni tajnik društva, s sodelovanjem zobnih zdravnikov dr. L. Brenčiča, dr. S. Pirca, dr. J. Ranta in dr. J. Kallaya. Dne 6. in 7. maja se vrši v korist Centralnemu šolskemu zobnemu ambulatoriju cvetlični dan, nekaj dni preje pa bo društvo na vse šole poslalo knjižico s prošnjo, da jo priporoče učencem v nabavo. Ker je Prosvetni oddelek kr_ banske uprave izdal na vse šole okrožnico, v kateri opozarja na knjižico in jo priporoča učencem, ne dvomimo, da bo večje število učencev knjižico kupilo. Knjige ne bomo posebej ocenjali, saj jo imena sestavitelja in sodelavcev dovolj zgovorno priporočajo. Naj ne bo otroka v naših šolah, ki ne bi imel te knjižice. Za učence stane knjižica samo 4 Din. Čisti dobiček je namenjen za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev po vsej banovini. Dobro delo in blag namen sta najboljši priporočili za knjižico: Neguj svoje zobe! Tome Matija: Čakala bom Jezusa. Adamič Emil: Sonce sije, dežek gre. (Narodno besedilo.) Svatovska. (Belokranjska narodna.) Svančiče — dančiče. (Belokranjska nar.) Tiri, tiri, tinje. (Narodno besedilo.) Ljadov A.: Ti rjeka li; Oj, nji zarja li; Snegi belije; Na ulici došč. (Staroruske narodne.) Papandopulo Boris: Djevojačke popijevke — samospevi za sopran šolo in klavir; Može li biti, što bit ne može; Sunce žarko ne sijaš jednako; Andjelija vodu lila; Sinoč mi je dragi dolazio Slavuj, pile, ne poj rano. (Poje ga. Maja Strozzi-Pečič, — spremlja jo njen sin Papandopulo.) Bravničar Matija: Polžek davkov ne plačuje. (Karel Širok.) Polžek — lipov bog. (Karel Širok.) Osterc Slavko: Kvartet. (Krilov-Vdovič.) Švara Danilo: Zima. (I. Albreht.) Odmor. Papandopulo Boris: Dodolice. (Narodni obred v 4 stavkih za sopran šolo, ženski zbor in klavir.) — Poje ga. Maja Strozzi-Pečič, spremlja jo Danilo Švara.) Osebne zadeve —i Napredovali so učitelji (ce) v IX. skupino: Ivančič Ana pri Sv. Urbanu; v VIII. sk.: Šajna Ivan iz Kamnice; Udovič Frančiška iz Krope; Čibej Marija iz Lesc; Potokar Danica iz Št. Lovrenca; Turk Julijana iz Starega trga; Gregorič Gizela iz Gabrja. Mladinska matica —mm V knjigi »Dečja i omladinska knjiga«, ki jo je izdal ženski pokret v Beogradu, se omenja tudi Mladinska matica in njeno delo tako-le: Leta 1927. je jugoslovensko učitelj, udruženje, poverjeništvo Ljubljana, ustanovilo odsek »Mladinsko matico«. Ta naša močna književna institucija razpošilja svoje edicije nad 20 tisočim slovenskim otrokom, razpisuje vsako leto nagrade za najboljša slovenska mladinska dela ter tiska poleg svojih rednih izdaj (mesečnik »Naš rod« in 4 knjižice na leto) ob raznih otroških praznikih še izredne publikacije. V svojih »Kresnicah« za 1. 1932. je zbrala nekaj otroških in mladostnih spominov naših še živečih pisateljev in pesnikov, ki so kdaj s svojo besedo govorili mladini. Seveda se v tej knjižici niso oglasili vsi, ki jih naša deca pozna in ljubi. Mladinski list »Naš rod«, ki izhaja že četrto leto, urejuje s finim okusom in z izredno spretnostjo Ribičič Josip, eden naših najplodovitejših mladinskih pisateljev. • V knjigi so omenjene tudi posamezne knjige. Pri Deržajevi slikanici »Življenje hudobne kavke Katke« je dodano: »Nekaj avantur iz življenja kavke, ki je prikazano z lepimi slikami.« — Pri Lovrenčičevi knjigi »Tiho življenje« je rečeno: »Razne legende o Kristusu in Materi božji, ki so napisane zelo dobro in subtilno.« — Reharjevo »Vijolico Vero« imenuje fantastično pravljico iz življenja cvetlic. — O Ribičičevem Mihcu in Jakcu pravi, da so to doživljaji in prizori iz življenja dveh mladih dečkov. Ves tekst je napisan v obliki slikovnih zagonetk in knjiga kot taka predstavlja pri nas zelo uspelo novost. Miklavževa noč je pa bogato ilustrirana knjiga, spisana z mojstrsko roko. — Seliškarjev Rudi je povest mladega proletarskeča otroka Rudija, napisana živo in v lepem jeziku. — Čer-meljeva knjiga Tesla in razvoj elektrotehnike je naznačena kot zelo zanimiva razlaga elektrotehničnega razvoja. — V Hafnerjevi knjigi Botra z griča je v obliki povesti podan pravi tečaj iz gospodinjstva za žensko deco. — Omenjene so tudi druge knjige MM in na koncu je dodan še kratek odstavek o Matici sami. Ta se glasi: Sekcija Ljubljana Jugosl. učit. udruženja je osnovala Mladinsko matico. Njeni člani so učenci osnovnih šol, ki plačajo na leto 22"50 Din in dobijo za to mesečnik »Naš rod« in 4 dobre knjige. Matica obstoji 5 let in je v tem času izdala 22 knjig zelo dobre vsebine in okusno opremljene v skupnem številu 400.000 izvodov. Do zdaj je izdala razen Grimmovih pravljic samo originalne spise slovenskih pisateljev. • Mnogi so se poslužili 25% popusta pri naših knjigah, ki je trajal do konca aprila. Lahko rečemo, da so razprodane skoro vse knjige I., II., III. in V. letnika. V zalogi imamo večje število knjig samo IV. letnika. Od izrednih izdaj je popolnoma pošla knjiga »Mihec in Jakec«. V zalogi pa imamo še Lo-vrenčičevo »Tiho življenje«, Ribičičevo »Miklavževo noč« in Čermeljevo delo »N. Tesla in razvoj elektrotehnike«. Na razpolago so tudi še I. in II. letnik »Našega roda«. * Pevovodja ženske pevske čete tov. Srečko Kumar, profesor zagrebškega konservatorija, nam bo serviral šarene glasbene poslastice, saj nam bo predvajal po večini program, ki ga doslej še nismo čuli. In to je gotovo pohvalno dejstvo, da bo doberšni del programa predvajan sploh iz svežega rokopisa. Podroben pogled v tekst posameznih pesmi pa pokaže, kako naši skladatelji segajo po narodnem besedilu. K vrsti naših domačih skladateljev se je to pot pridružil mladi zagrebški glasbenik Boris Papandopolo, sicer že star znanec našega UPZ, s čigar skladbami je žel zmagovite uspehe. Boris Papandopolo je v najtesnejši zvezi z zagrebško bratsko pevsko organizacijo. Zagrebški in okoliški tovariši, organizirani v JUU, imajo namreč krepko pevsko četo, ki ji je duhovni voditelj mladi skladatelj. Lansko leto smo imeli ta njegov pevski zbor »Filipovič« — imenovan po velikem hrvatskem rodoljubu in odličnem učitelju — v Ljubljani, pred tedni pa je pohitel »Filipovič« na daljšo koncertno turnejo v južne predele naše domovine. Zanimivo je, da bo pela Papandopolove skladbe njegova gospa mati Maja Strozzi -Pečičeva, odlična operna in koncertna sopra-nistinja. Pestrost programa povečavajo še štiri Ljadove skladbe, komponirane na staroruske narodne tekste. • Članstvo našega UPZ je, kakor znano, uslužbeno tudi v najoddaljenejših kotičkih naše banovine. Iz ljubljanskih in okoliških pevk in pevcev je možno sestaviti zbor le z največjo težavo, zato je razumljivo, da morajo za tako prireditev, kakor je unionski koncert, napeti vse svoje sile. Že skoro mesec dni pred koncertom se je utaboril odbor v sobi odsekov JUU. — Zadnjič sem jih obiskal in sem našel dično predsednico ženske- Tuja šola nam je o naših velikih možeh res malo povedala. Ni čuda tedaj, da marsikateri tovariš ne pozna Nikole Tesle in njegovih izumov. Tesla je večji od Marconija in v marsičem prekaša tudi slavnega Edisona. Vsak učitelj bi ga moral poznati. Kdor ga ne pozna, naj seže po Čermeljevi knjigi »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike«. Ekskurziiski odsek —eo V Belo Krajino! Članstvo JUU, ki si želi ogledati naravne lepote in zanimivosti Bele Krajine, se lahko priključi Gregoričevim foto-izletnikom, ki potujejo v Belo Krajino v nedeljo 7. maja s posebnim vlakom. Ekskur-ziste vodijo belokranjski domačini, v veliki večini naši stanovski tovariši. Vožnja in prehrana (celodnevna) = 75 Din. Prijave in vse podrobne informacije v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Odbor EO. Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva —z Drevesničarji in sadjarji v Škofjo Loko! V soboto, dne 6. maja bo v Škof j i Loki redno letno zborovanje drevesničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva. S tem zborovanjem je združen tudi zlet dreves-ničarjev in sadjarjev v to prastaro postojanko slovenskega sadjarstva in sto let starega gorenjskega drevesničarstva. V vseh slovenskih pokrajinah današnje dravske banovine in po vseh slovenskih krajih nekdanje Goriške in Koroške raste škofjeloško drevje. Zato si hočemo tudi drevesničarji iz drugih krajev ogledati ta kraj in njegove zanimivosti ter s tem pripomoči k medsebojnemu spoznavanju. Vabljeni so tudi vsi napredni sadjarji, kajti nič ni bolj zaželeno nego sodelovanje dreves-ničarjev in sadjarjev v vprašanjih vzgoje sad- I nega naraščaja. Drevesničarji bodo veseli, ako j jih sadjarji opozorijo na njihove napake in ' bodo radi upoštevali njih želje. Zato vsi napredni sadjarji v Škofjo Loko dne o. maja! Dnevni red: Ob 12. uri odhod z vlakom iz Ljubljane v Škofjo Loko. Po prihodu ogled drevesnic v Dorfarjih in v Žabnici pri Škofji Loki. Ob /44. uri pop. zborovanje drevesničar-jev in sadjarjev (drevesničarskega odseka in Sadjarskega in vrtnarskega društva) v društvenem domu v Škofji Loki po temle sporedu: 1. Nagovor predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva. 2. Nagovor predsednika drevesničarskega odseka. 3. Poročilo tajnika. 4. Volitve novega odbora drevesničarskega odseka. 5. Predavanje o metodah drevesnicam j stva. 6. Zahteve sadjarjev do drevesničarjev. • Zvečer povratek v Ljubljano in prenočevanje. V nedeljo dopoldne se zberemo ob času, ki se določi na zborovanju pred poslopjem Kmetijske družbe v Ljubljani in se odpeljemo na ogled drevesnice Kmetijske družbe na Bo-kalcih. Ob 10. uri vsi na redno letno skupščino Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. Udeležencem letne skupščine in drevesničarskega shoda je dovoljena polovična vožnja do Ljubljane in nazaj. Posetniki naj kupijo do Ljubljane celo vozovnico, ki bo veljala tudi za vožnjo nazaj. Ta vozna olajšava velja od 4. do 10. maja. Po naredbi ministrstva saobračaja br. 7156 z dne 15. aprila 1933. —z Za prospeh kmetijstva. Sres. učiteljsko društvo v Murski Soboti je povabilo sres-kega kmetijskega referenta na sodelovanje ga zbora tov. Pepco Miheličevo s skromnim, a zato tembolj žilavim pomočniškim štabom: tajnico tov. Minko Selanovo, blagajnikom tovarišem Vinkom Rupnikom ter drugimi, ki so se zabarikadirali za skladovnico not in dopisov ... Po završenem delu pa smo se zapredli v kramljanje in je dejala predsednica zgledne ženske pevske čete tov. Miheličeva, hvaleč svoje sočlanice: — »Ej, niso naša dekleta kar tako... Saj so po svojih zmožnostih, pridnosti, vestnosti in požrtvovalnosti zgledne kakor junaški fantje. Upravičeno jim lahko rečem, da so to: naša dekleta od — fare!... Vse so med najbolj vestnimi v svojih razredih. Za vaje in koncerte pri UPZ žrtvujejo denar in prosti čas, pa še vedno najdejo dovolj prilike, da se posvečajo glasbi še posebej. Mnoge naše članice vodijo na podeželju najraznovrstnejše zbore: mladinske, ženske, cerkvene, da, celo — moške zbore. Nekaj takih, ki so kaj blizu železniške proge, pa obiskujejo ljubljanski konservatorij ali pa se tudi drugod vežbajo v solo petju. Ko bi navajala imenoma vse te naše pridne tovarišice, pa bi izpustila iz seznama menda le redke članice UPZ. Pa še te bi bile opravičene zaradi raznih krajevnih ali drugačnih razmer.« Tako nekako mi je pripovedovala tov. predsednica vsa navdušena nad svojo vrlo pevsko družino. * Svoji k svojim! Dokažimo našim požrtvovalnim tovarišicam pevkam na ponedeljkovem koncertu s številno udeležbo priznanje, ki ga zaslužijo kot odlične delavke na glasbenem polju, učiteljstvo pa še posebej kot člani JUU in kot njih stanovski tovariši. Na dober uspeh! —nč— Splošne vesti UČITELJSKA TISKARNA LJubljana — Frančiškanska ulica 6 pri učiteljskih zborovanjih v svrho ugotovitve smernic za povzdigo kmetijstva. Na zborovanju sreskega društva v Dolnji Lendavi je predaval sreski kmetijski referent o vseh vrstah kmetijstva in priporočal ustanavljanje selekcijskih društev in napravo si-lažnih jam. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da more le skupno delo učiteljstva in sreskih kmetijskih referentov roditi pozitivne uspehe. Iz poročil, ki jih prejemamo iz srezov ugotavljamo, da vlada povsod veliko zanimanje za razstavo šolskih vrtov, zato se na vseh zborovanjih sreskih učiteljskih društev o tem živahno razpravlja. Šolski radio r XXVIII. teden. V torek dne 9. maja bo predaval g. ing. dr. Marij Osana in g. Ivan Pengov: »O radio-postaji Ljubljana.« Predavatelj bo podal opis studia na Bleiweisovi cesti, čigar tloris vidite spodaj. Nazorno bo opijal strojnico, mikrofon, ojačevalnico, veliko dvorano z vsemi pripomočki za oddaje, mali studio in kukavico. Razložil bo, kako se polnijo akumulatorji, kako se ojačuje in kako se dela v radiu dež, veter, grmenje itd. Na podlagi fizikalno mehaničnega delovanja piščalke in ure bo skušal predavatelj primerjevalno razlagati delovanje električnih priprav. I.—II. V petek dne 12. maja bo izvajala II. dekliška meščanska šola v Ljubljani slavnostno oddajo v proslavo »Materinskega dne« po sledečem sporedu: 1. Govor o pomenu dneva. 2. M. Elizabeta: Tvoj dom. (Deklamacija.) 3. M. Kmetova: Mati. (Deklamacija.) 4. A. Medved: Zalostinka. (Deklamacija.) 5. I. Cankar: Skodelica kave. (Deklamacija.) 6. P. R. Zakrajšek: Dva računa. (Igra.) 7. R. Matz: Jedna stara majka. (Petje.) 8. E. Adamič: Tam gori za našo vasjo. (Petje.) 9. M. Bajuk: Srce je žalostno. (Petje.) 10. Pregelj: Gor' čez izaro. (Petje.) 11. E. Adamič: Razgovor. (Petje.) M 1:100 © warrxt © a/arwahKa © «haw«» v® iWf ® bodnA ® (jMM Q abiimulakr? @ mah Jud» @ —r Šole, ki obiščejo ob priliki majniškega Izleta radio^postajo v Domžalah, naj si ogledajo naprave ob času, ko ni oddaje, ker se ob času oddaje pripeti lahko nesreča. Stanovska organizacija JUD Iz druStev: VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI-GRAD bo zborovalo v soboto 13. maja 1933 ob pol 11. uri na Rečici ob Savinji. Dnevni red: Nadaljevanje predavanja sreskega kmet. referenta g. Novaka, združeno z ogledom drevesnice sres. kmet. odbora. »Moji vtisi o če-hoslovaškem šolstvu«, predava tov. Rainer. »O uradovanju šol. upraviteljev«, poroča šol. nadzornik g. J. Korban. Dopisi in organizačne zadeve. Predlogi, slučajnosti. = JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH zboruje v sredo 10. maja ob pol 11. uri pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Odhod avtobusa od Sv. Lenarta ob pol 10. uri. Zbirališče gostilna Recer. Voznina bo za tja in nazaj 8—10 Din za osebo. Udeležbo je javiti zaradi skupnega kosila šol. upraviteljstvu pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. — Ker je to najbrž zadnje letošnje zborovanje in je dnevni red važen, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI bo zborovalo v soboto 13. maja ob 9% ure v Čakovcu skupno s čakovskim učiteljskim društvom. Predaval bo tov. Gumilar. Pridite številno, da se pobli-že spoznamo s tovariši v Medimurju. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU zboruje dne 6. maja t. 1. ob 11. uri v Kočevju po nastopnem redu: Citanje zapisnika zadnjega zborovanja, dopisi, kmetijsko predavanje sreskega kmetijskega referenta, razstava šol. vrtov, poroča tov. Skulj Andrej. — Slučajnosti. — JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM bo zborovalo v Laškem v soboto, dne 6. maja 1933. ob 8. uri zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino JUU. 5. Predavanje profesorja g. Brodarja. 6. Slučajnosti. POROČILA: -f JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 11. marca 1933. v šoli v Gornjem gradu ob navzočnosti 21 članov (-ic), t. j. 54%. Svojo odsotnost je opravi- KNJIGARNA UČITELJSKE TI/KARNE Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 čilo več članov (-ic) z boleznijo, drugi s prometnimi ovirami. Zborovanje je otvoril tovariš predsednik Rozman s prav prisrčnim pozdravom na navzoče, posebno pa je se pozdravil sreskega kmetijskega referenta gosp. Novaka in sek-cijskega tajnika tov. Kobala Josipa iz Ljubljane, ki je došel mesto zadržanega tov. predsednika Dimnika. Čestita tov. Korbanu Josipu k definitivnemu imenovanju nadzornikom za naš srez, kar so pozdravili navzoči s prav toplim aplavzom. Tov. predsednik prečita dopise, tičoče se sodelovanja sreskih kmetijskih referentov in učitelj stva narodnih šol, nato pa poda besedo sreskemu kmetijskemu referentu gosp. Novaku. Le-ta je razvil v prav dobro zasnovanem govoru svoj program in prosil za vsestransko pomoč učiteljstva. V našem srezu bi prišla poleg lesnega eksporta živinoreja v prvi vrsti v poštev. Kaj pa je vse v dosego te panoge gospodarstva potrebno, nam je gosp. predavatelj tako lepo po vrsti podal, da smo dobili tudi neuki jasen vpogled v to prostrano polje, ki se odpira učiteljstvu, da bo tudi ono pomagalo tukaj »reševati« našega kmeta propada. — Pri prihodnjem zborovanju nam hoče gosp. referent praktično pokazati, kaj je podlaga za uspešno gojitev živinoreje. V debato so posegli tovariši: Rozman, nadzornik Korban, Kobal, Senica in Petrač. Izrazila se je želja, da bi se ustanovilo tudi več sadjarskih podružnic. — H koncu se je tov. predsednik prav iskreno zahvalil v imenu članstva gosp. referentu za njegovo stvarno in zanimivo predavanje. Enoglasno smo bili za pravnega konzu-lnta, ko nam je tov. Kobal pojasnil to stvar, s prispevkom 50 p na mesec od posameznega člana. V zaščitni odbor so izvoljeni: tov. Rozman, Vičič in Počkaj. Sledilo je poročilo tov. sekcijskega tajnika Kobala. Zastopal je našo sekcijo pri po-klonitveni deputaciji v Beogradu. Govoril nam je o organizačnih zadevah in o splošnem položaju z ozirom na šolstvo. Pojasnil in raztol-mačil je več manj jasnih stvari. Priporočal je pristop k našim gospodarskim ustanovam kakor: Učiteljski tiskarni, Učiteljskim domom, Učiteljskemu domu v Omišlju, Zdraviliškemu domu, Samopomoči, Jugoslovanski učit. kreditni zadrugi. Prosi, da učiteljstvo zastavi ves svoj vpliv, da ostanejo naročniki »Mladinske matice« vsaj na sedanji višini. — Svoje zelo zanimivo poročilo je zaključil z apelom na navzoče, da je v skupnosti in edinosti naš stanovski in šolski interes. S toplo zahvalo se mu oddolži tov. predsednik. Prihodnje zborovanje bo drugo soboto v maju na Rečici ob Savinji. Avgust Rozman, s. r. Iva Černe, s. r. predsednik. zapisnikarica. + ZBOROVANJE JUU ZA SREZ KRŠKO se je vršilo 6. aprila 1933 v Mokronogu. Pred pričetkom zborovanja se je sreski šolski nadzornik tov. Leopold Levstik spomnil visokega odlikovanja društvenega predsednika tov. Matije Brezovarja, poudarjal njega zasluge na šolskem in izvenšolskem polju ter mesto sreskega načelnika pripel odliko-vancu red Jugoslovenske krone V. reda. Za to in izražene čestitke se je tov. Brezovar iskreno zahvalil vsem navzočim, sreskega šolskega nadzornika pa prosil, da izroči zahvalo na pristojno mesto ter obenem zagotovilo, da se bo odlikovani izkazal vrednega visokega odlikovanja, dobro se zavedajoč, da delo narodnega učitelja ne sega samo med štiri šolske stene, ampak daleč preko. Z njim pa ni izraženo odlikovanje samo njemu, odnosno učiteljstvu na šoli, temveč vsemu zavednemu članstvu sreza. Brez tega in brez vestnega učiteljstva tudi upravitelji in predsedniki težko poslujejo. Ko se je izrazila globoka vdanost Njegovemu Veličanstvu in se je zapela himna »Bože pravde«, je prešel predsednik na dnevni red prvega pomladanskega učiteljskega zborovanja. Najprej je pozdravil vse navzoče, potem imenoma sres. šol. nadzornika, dalje sreskega kmetijskega referenta g. Gabrijela Ambroža ter novovstopivše člane Cadež-Šifrer Marijo, Kusa Bogoljuba, Ličar Pavlo in Sancina Josipa. Za tem poda predsednik situacijsko poročilo, ki v njem omenja neosnovane govorice o redukciji poročenih učiteljic, poučevanje šol. upraviteljev, ukinitev akontacij upokojencem, upokojitve, napredovanja, stanarino in kurivo učiteljstva ter šolske odmore. Ko je prebral še vse okrožnice, došle in rešene v času od zadnjega zborovanja do današnjega dne, so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje ter enodušno izrazili soglasje k spomenici, sprejeti v Mariboru. Pravnega konzulenta je članstvo iz gmotnih ozirov odklonilo. Toplo so pozdravili učitelji okrožnico o pospeševanju kmetijstva ter sodelovanju s sreskimi kmetijskimi referenti. Katere predmete bo razstavila vsaka šola na razstavi šolskih vrtov, je javiti do 1. V. 1933 šol. upravitelju tov. Ivo Pečniku v Radečah kot predsedniku pripravljalnega odbora. Navzoči sres. kmet. referent poda podrob- ne nasvete in navodila za to razstavo. Sreski šol. nadzornik poziva tovarišice, da izrabijo ugodno priliko in sodelujejo pri razstavi zlasti s predmeti iz cvetličarstva ter konservj-ranja sadja. O novih učnih načrtih je temeljito poročal sres. šol. nadzornik. S predloženimi predlogi, ki so za naše podeželske šole aktualni, soglašajo vsi navzoči. Upamo, da se bodo isti tudi upoštevali. Na znanje se je vzela okrožnica Jadranske straže, ki je došla na vse sreske šolske nadzornike. Sklenilo se je storiti v prilog isti vse, kar je v danih razmerah mogoče. Učiteljska knjigarna podružnica Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 Nato se je predsednik toplo zahvalil vsem navzočim za udeležbo (52 čl., opravičilo je odnostnost 20 čl.) in vsem debaterjem, ki so se v eni ali drugi zadevi priglasili k besedi (Znidarčič R., Pečnik 1., Vanič J., Herbst P., Malešič J.) in je zaključil skoro štiriurno lepo zborovanje. + JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC je zborovalo 24. marca 1933 na Rakeku. Zborovanja se je udeležilo 53 članov in članic, to je 55%. Po otvoritvi rednega zborovanja je tov. predsednik Doljak opravičil odsotnost predavatelja g. ravnatelja Trčka. Iskreno je čestital novoporočencem tovarišici Punčuh Juliji, ki se je poročila s tovarišem Winklerjem, in tov. Bratoku. Tovariš tajnik je podal kratko poročilo o delovanju odbora in o upraviteljskem sestanku, ki se je vršil 24. februarja t. 1. Preči-tal je tudi sklepe tega sestanka, ki so bili sprejeti na podlagi referata tov. nadzornika Štrausa »O poenostavljenju šolske administracije«. Članstvo je sprejelo sklepe z odobravanjem. Nato so bili prečitani številni dopisi sekcije, namenjeni celokupnemu članstvu. Posebno je pozdravilo članstvo »Situacijsko poročilo«, prizadevanje sekcije za ohranitev stanarine, zaščita članstva, stalnost učiteljstva in odgovore narodnih poslancev glede intervencij v prid posameznikom. Prečitano je bilo tudi stališče sekcije glede poslanice katoliškega episkopata proti SKJ. Glede nastavitve stalnega pravnega konzulenta pri organizaciji je članstvo osvojilo predlog društvenega odbora, da uvidimo potrebo nastavitve, ki pa naj se skuša izvesti brez posebnih prispevkov članstva. K okrožnici »Kmetsko gospodarsko pospeševalno delo« je dal potrebna pojasnila tov. nadzornik. Tov. Dolgan je predaval o prirodnih in družabnih razmerah v Jugoslaviji. Kot strokovnjak, ki se mnogo bavi s kmet. vprašanji, nam je v zanimivem predavanju predvsem pojasnil prirodne razloge, ki so vzrok, da je Jugoslavija kmetijska država in zgodovinske razloge, katerih posledica so male kmetije. Poudaril je zlasti, da imajo kmetje pri nas premalo zemlje in da se naše razmere ne dajo primerjati s kmetijskimi razmerami Danske. Naše male kmetije ne morejo preživljati vsega prebivalstva, poleg tega so pa še v oblasti svetovnega kapitala glede konkurence, kreditov, carin, razmerja med ceno kmetijskih pridelkov ter industrijskih izdelkov in življenjske morale. Tov. predsednik se je zahvalil za dobro uspelo predavanje. Članstvo je sprejelo sledeče predloge: Sekcija naj posreduje pri oblastih, da se bodo vršila napredovanja v višje položajne skupine po redu in da ne bo starejše učiteljstvo brez zakonitega vzroka zapostavljeno pred mlajšim. V časopisih smo čitali, da je napravila učit. izpit pripravničarka Brejc Marija, dodeljena VII. odd. kralj, banske uprave. Pozivamo sekcijo, ki je prva poklicana, da zadevo skrbno preišče in napravi pritožbo. Glede reorganizacije Učit. samopomoči so bili sprejeti sledeči predlogi tov. Hladnika: 1. Fiksna posmrtnina naj znaša 10.000 Din. 2. Po 20 letih rednega plačevanja prispevkov naj U. S. izplača članu polovico posmrtnine. 3. V primeru težkih prilik pa odgovarjajoči procentni delež. 4. Članstvo naj po zadnjem 20-letnem plačevanju prispeva le polovico predpisanih zneskov, po 30. letu naj se pa s plačevanjem preneha. Val. Doljak, predsednik. J. šuštaršič, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC je zborovalo 8. aprila 1933 v osn. šoli v Slovenjgradcu. Navzočih je bilo 34 članov (ic), t. j. 77%. Izostanek je opravičilo 10 tovarišev (ic). Zborovanje je vodil predsednik tovariš Kopač Leopold ter je predvsem pozdravil sreskega kmet. referenta g. F. Werniga, ki se je udeležil zborovanja z namenom, da stopi v tesnejši stik z učiteljstvom v srezu. Nato je podal situacijsko poročilo, se dotaknil tudi zadnjega zasedanja banovinskega sveta in na istem mestu sprejetih resolucij ter končno v lepem nagovoru orisal namen in naloge »Jadranske straže« — te važne nacionalne in obrambne organizacije. Na njegov poziv, naj bi čim več učiteljstva pristopilo k njeni, šele pred par dnevi ustanovljeni edinici v Slovenjgradcu, ki šteje že okrog 80 članov, se je soglasno sklenilo, da se včlani v slovenj graški krajevni organizaciji »Jadranske straže« celokupno učiteljstvo. — Enako se ustanove »Podmladki JS« po zgledu osnovne šole v Slovenjgradcu, ki šteje 129 članov, še na vseh ostalih šolah. Sledili sta predavanji sres. kmet. referenta g. Werniga: »Splošne misli o stikih učiteljstva s kmetijstvom« in tovariša Zupančiča: »Ali se poznaš?« — Obema predavateljema, ki sta za svoja izvajanja žela obilo priznanja, se je zahvalil tov. predsednik ter naprosil referenta g. Werniga, naj bi se po možnosti udeleževal vseh zborovanj ter pomagal učiteljstvu s svojimi strokovnimi nasveti. O došlih dopisih je poročal tajnik tovariš Iglar Rajko. — Funkciji častnega razsodišča in zaščitnega odbora bo opravljal upravni odbor. Sklepi: 1. Soglasno se pridružujemo vsem resolucijam, sprejetim na izrednem zborovanju JUU — sres. društva Maribor-mesto dne 1. marca t. 1. ter objavljenim v »Učit. tovarišu« z dne 6. aprila t. 1. 2. Proračuni krajevnih šolskih odborov naj se ne zmanjšujejo, ker so v njih vstavljeni le neobhodno potrebni zneski in ker imajo le kraj. šolski odbori največji vpogled v potrebe svojih šol. Oddelek za učila Ljubljana Maribor 3. Ker so nove knjižice za učence nepraktične, naj se uvedejo zopet šol. izpričevala. 4. Po čl. 8. in 66. zakona o nar. šolah traja šolska obveznost za deklice do dovršenega 15. leta starosti. Člen 273. kaz. zakona pa ščiti deklice le do 14. leta starosti. Tako je teoretično možno, da je deklica-mati 3 mesece po porodu še šoloobvezna. Z ozirom na to naprošamo odločujče činitelje, da z novelo h kazenskemu zakonu tozadevno zaščitijo mladino vsaj, dokler je šoloobvezna. 5. Zakon o narodnih šolah ne predvideva nobenih sankcij, s katerimi bi se lahko prisilili premožni starši in reditelji, da bi skrbeli za šolske potrebščine svojih varovancev. Prosimo oblasti, da to, posebno na kmetih pereče vprašanje, čim prej urede. 6. Ministrstvo prosvete naj se prosi, da prekliče obveznost naročitve »Prosvetnega glasnika«. Ce pa to nikakor ni mogoče, naj blagovoli poskrbeti, da se bo dostavljal »'Prosvetni glasnik« pravočasno in redno, ne pa po preteku več mesecev, da, celo enega leta. Sicer se bo ponovil primer, da izidejo odloki v privatni zbirki (Fink) leto dni prej, kakor v službenem organu. 7. Prihodnje zborovanje se bo vršilo združeno s praktičnim nastopom šolskega upravitelja tovariša Kluglerja 10. junija t. 1. na osnovni šoli v Podgorju. Sreski šol. nadzornik g. M. Grmošek je poročal o jesenski šol. vrtnarski razstavi v Mariboru ter apeliral na čim večjo udeležbo na isti. Nadalje je sporočil, da so imenovani v sreski pripravlj. odbor za to razstavo poleg njega še sledeči tovariši: Kopač Leopold, Klugler Ivan, Kavčič Fran, Vrčkovnik Jože, Stopar Vinko in Vrečko Martin. Leop. Kopač, predsednik. Rajko Iglar, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. je zborovalo 11. III. 1933 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Včlanjenih 45, navzočih 31, t. j. 69%. Predsednik tov. Golež otvori zborovanje. Posebej pozdravi zopet pristopivši članici tovarišici Rutarjevo in Majerjevo iz Sv. Ruperta ter čestita tov. Babniku in Kellenbergerjevi k njuni poroki. I. Došli dopisi sekcije so se vzeli brez debate na znanje. II. V daljšem govoru je predsednik zavračal predloge tov. B., iznešene v 26. štev. »Učit. tov.« pod naslovom »Težke zadeve«. Navzoči so izvajanjem predsednika enodušno pritrjevali ter sprejeli končno sledeče resolucije: 1. Učiteljstvo okraja Sv. Lenart v Slov. goricah izraža svoje začudenje nad tem, kako je mogel »Učit. tov.«, ki je glasilo celokupne organizacije učiteljstva dravske banovine, objaviti članek, ki je naperjen proti velikemu delu tega učiteljstva ter nekak poziv na jav- ^nost, da se temu po zakonu pridobljene pravice odvzamejo. Stojimo na stališču, da so si poročene tovarišice po dosedaj veljavnih zakonih pridobile pravico izvrševati službo tudi po poroki in ta pravica se jim ne sme odvzeti niti s pozneje izdanimi zakoni. Isto velja za upokojene poročene tovarišice, katerim se ne smejo po zakonu pridobljene pravice glede prejemanja pokojnine na noben način krajšati. — JUU sekcijo za dravsko banovino, kateri smo izrekli že večkrat naše popolno zaupanje, pa ponovno prosimo, da tudi v bodoče stoji neomajno na braniku pravic celokupnega učiteljstva, torej tudi poročenih učiteljic, ter z doslednostjo gleda na to, da se učiteljstvu po zakonu pridobljene pravice v nobenem oziru ne kršijo. 2. Da se odpravi brezposelnost v naših vrstah, naj sekcija ukrene: a) da šolska oblast zasede vsa izpraznjena učna mesta; b) da šolska oblast po možnosti otvori nove oddelke na šolah, kjer so za to dani zakoniti pogoji; c) da se upokojijo vse učne moči s polnimi službenimi leti, razen tov. nadzornika in se jim avtomatično z ustavitvijo službenih prejemkov nakaže pokojnina; č) da oblast zapre vsa zasebna učiteljišča oz. jih spremeni v strokovne šole. d) da se znatno omeji število gojencev v posameznih letnikih državnih učiteljskih šol. Pri tej priliki je ugotovil tov. Rogl sledeče dejstvo: Kakor je razvidno iz članka »Težka zadeva«. je »Kmetijski list« v svoji 5. številki od 1. II. 1933 objavil izpod peresa g. poslanca Komana med drugim tudi sledeči stavek: »In 3. bomo res zajamčili patriotično vzgojo na- šega naraščaja.« V. 27. številki »Učit. tov.« je objavil g. poslanec sicer neki popravek, v katerem pa ni preklican citirani stavek, izgleda torej, kakor da po sedanjem starejšem učiteljstvu ni zajamčena patriotična vzgoja našega naraščaja in da je potrebno, da šele oni, sedaj brezposelni, nastopijo službe, da bo zajamčena patriotična vzgoja naraščaja. Prepričani smo sicer, da gosp. poslanec ni tako mislil, vendar smatramo v interesu našega stanu, da se ta stavek popravi, da ne bi imela javnost povoda dvomiti o patriotizmu starejšega učiteljstva. — Sekcija se naproša, da v zadevi potrebno ukrene. III. Sprejeti so bili nato predlogi glede spremembe pravil JUU, kakor jih je predlagal upravni odbor. IV. Nato je podal tov. blagajnik kratko blag. poročilo, ki je jako povoljno, ker je ugotovil, da izpolnjujejo vsi člani s prav redkimi izjemami svoje obveznosti napram organizaciji. — Tudi so včlanjeni v društvu vsi učitelji (ice) okraja. V. Poročilo o izvenšolskem delu je izostalo, pač pa je poročevalec tov. Štuhec apeliral na šol. uprav., naj mu takoj pošljejo potrebne podatke o izvenšolskem delu učiteljstva, ker bo o njem na prihodnjem zborovanju obširno poročal. — Pri tej priliki je pozval predsednik upravitelje, naj poročajo obenem tudi o stanju članstva Mlad. matice, da bo lahko tov. Ferlinc prihodnjič podal svoje poročilo. VI. Prihodnje zborovanje bo meseca maja pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil zborovanje. Jos. Golež, predsednik. Josip. Golob, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU je imelo zborovanje v torek 7. marca t. 1. Zborovanje je imelo slovesen značaj, ker ker sta bila na njem odlikovana dva zaslužna tovariša. Učiteljski veteran Janko Žirovnik je dobil Jugoslovensko krono IV. razreda, šolski upravitelj Bertoncelj iz Kovorja pa red Sv. Save 5. grupe. Odlikovanji je izročil sre-ski načelnik dr. Ogrin, ki je v vznešenih besedah slavil zasluge obeh odlikovancev. Obema je v imenu učiteljstva čestital tov. Lapaj-ne, ki je dodal par markantnih potez iz njunega učiteljskega dela za narod in državo. Po zahvali obeh odlikovancev je predaval g. dr. Leo Cepuder o aktualni temi »Slovenstvo v okviru Jugoslovenstva.« 'Izhajajoč ne toliko iz znanstvenih, pač pa iz praktičnih razlogov, je utemeljeval potrebo zgraditve enotnega, močnega jugoslovenskega državnega naroda, v katerem edinem je mogoč obstoj »Slovenstva« in vseh članov, ki mu pripadajo. Samoslovenstvo je praktično nemogoče, v prvi vrsti radi nadprodukcije vseh stanov, zato morajo odpasti vse dozdevne in umetne pregraje, ki nas ločijo od ostalih bratov. — V debato so posegli tov. Lapajne, Šte-fe in Horvat. Zadnji je utemeljeval, da tudi Bolgari spadajo k jugoslovenskemu narodu. O stanovskih zadevah sta poročala tov. predsednik in tajnik. Prebrane so bile došle okrožnice. Društvo je odklonilo pravnega konzulenta. Sreski šolski nadzornik tov. Rus je poročal o »Pomladku Jadranske straže«, sreski kmetijski referent g. Šuštič pa o programu vzajemnega dela med njim in učiteljstvom za napredek in povzdigo kmetijstva v okraju. Tozadevna navodila bosta dajala učiteljstvu gg. referenta na vsakokratnem učiteljskem zborovanju. Josip Lapajne, s. r., Vinko Rupret, s. r., predsednik. tajnik. + JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO V RADOVLJICI je zborovalo dne 9. apr. 1933. na Jesenicah. Zborovanja se je udeležilo 96 tovarišic in tovarišev. Po uvodnih in pozdravnih besedah tov. predsednika se je pričel takoj razgovor o »Težki zadevi«. Članstvo je soglasno odobrilo ugovor društvenega predsedstva pri sekciji proti objavam člankov take vsebine. Po prečitanju in razmotrivanju raznih okrožnic sekcije in drugih dopisov, je re-feriral g. dr. St. Gogala o temi: Vzgojne ideje moderne pedagogike. Predavanje je bilo na višku, vsi so pazljivo sledili izvajanjem predavatelja, ki je bil končno za svoj trud nagrajen z burnim aplavzom. Na predlog tovariša Baeblerja so bile na to sprejete resolucije mariborskega učiteljskega društva — mesto, ki jih je sprejelo na svojem izrednem zborovanju dne 1. marca. Predlog je bil sprejet soglasno, le proti 10. točki je glasovalo 17 navzočih. Vršil se je pogovor o projektiranem razdelilniku šolskih let za posamezne kategorije šol. Volil se je sreski razstavni odbor, ki mu načeluje tov. Serajnik iz Dovjega, članstvo se je upravičeno pritoževalo, da je bil radovljiški srez prezrt pri podeljevanju nagrad za šolske vrtove, čeprav je V srezu več naravnost odličnih sadjarjev in vrtnarjev itd. Kraj in dan prihodnjega zborovanja naj določi društvena uprava. Tov. predsednik se sklepno zahvali tovarištvu za obilno udeležbo ter zaključi uspešno zborovanje. Egidij Schiffrer, t. č., Skender I., t. č., predsednik. tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI je zborovalo 18. februarja t. -1. v Sokolskem domu v Murski Soboti. Navzočih 60 članov (-ic). Tov. predsednik je po otvoritvi zborovanja pozdravil predsednika sekcije tov. Dimnika in kot gosta tov. nadzornika Wimpolška iz savske banovine. Izrazil je sožalje g. nar. poslancu J. Benku ob priliki smrti njegovega očeta. Ta izraz sožalja naj po zborovanju tolmači deputacija društva. Prečitani in sprejeti so bili važni dopisi, nakar je podal tov. Dimnik dolgo in izčrpno poročilo o stanju vseh aktualnih vprašanj, ti-čočih se našega stanu, šole ter vobče političnih in gospodarskih vprašanj, v kolikor tan-girajo narodno prosveto. Omenil je kruho-borce, ki so toliko sebični in nemoralni, da izdajajo interese celokupnega učiteljstva in šole ter hočejo z demagogijo in denunciaci-jami, izigravajoč našo skupno nacionalno stvar, katere steber je bilo učiteljstvo že od nekdaj, izrabiti v svoje osebne namene. Govoril je o stališču sekcije in cetral. uprave ter o znanih spomenicah obeh. Temeljito je članstvu pojasnil vprašanje financiranja šol, šol. nadzornikov, učiteljske stalnosti, kontraktu-alnih tovarišev, brezposelnih abiturientov in drugih personalnih zadev. Učiteljstvu je izrekel zahvalo za njegov trud v korist stanovskih in kulturno-gospodarskih institucij. Bodril je članstvo k nadaljnjemu delu. Glede decentralizacije drž. uprave je podčrtal trdno stališče učiteljstva, katero mora tvoriti v državi ogromno celoto pod enotnimi zakoni, ker je to v interesu države in našega stanu. Poziva članstvo, naj v delikatnih javnih vprašanjih zavzame vselej stališče, ki bo v dobro narodu in državi. Tov. predsednik se referentu toplo zahvali, nakar se izglasuje sekciji in njenemu predsedniku soglasno zaupnica. Na vprašanje tov. Sreša pojasni tovariš Dimnik stališče sekcije v zadevi poročenih učiteljic. Sprejeta sta bila še predloga, naj se šolski nadzorniki imenujejo iz naših vrst, naj se vsaka ovadba predloži obtožencu v vpogled, da more ovaduhe kazensko zasledovati. Vprašanje narodno - obrambnega dela, ki je bilo na dnevnem redu, se je moralo radi pomanjkanja časa prenesti na prihodnje zborovanje, na kar se je zborovanje zaključilo. Fr. Gabrijelčič, s. r., Andrej Šavli, s. r., predsednik. tajnik. Novosti na knjižnem trgu —k Filip Uratnik: Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije. Slovenske poti, VII. zvezek, 1933. Strani 96. V založbi Tiskovne zadruge je izšla te dni pod zgornjim naslovom knjiga, ki jo bodo čitali s pridom vsi, ki se zanimajo za naše javno življenje in njegove probleme. Prvi dpi te knjige opisuje naše družabne in socialne razmere z vidikov, ki so važni za razglabljanje o aktualnih problemih, s katerimi se bavi pisatelj v drugem delu svoje knjige. Uratnikovo knjigo topio priporočamo vsem, ki se bavijo s socialnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji in se udejstvujejo v našem javnem življenju. Knjiga velja s poštnino Din 33 ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Louis Adamič: Smeh v džungli. Avto-biografija ameriškega izseljenca. Poslovenil Stanko Leben. Ljubljana, 1933. Izdala Tiskovna zadruga. 416 strani v 8°. Cena: broš. 90 dinarjev, v platno vezana 120 Din, v polusnje 130 Din. Tiskovna zadruga je pravkar izdala že drugo knjigo našega rojaka Louisa Adamiča, ki je prvi izmed ameriških priseljencev iz slovenskih dežel vstopil v ameriško literaturo in postal znan širom Zedinjenih držav. Adamičevo knjigo »Smeh v džungli« toplo priporočamo! MALI OGLASI Mali oglasi, ki «luži j o t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din S*— Na birmo ostanejo najlepši spomini: ure, zlatnina, katero najceneje kupite pri FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 KDO PRESKRBI LETOVIŠČE za čvrstega in prijetnega tovariša upokojenca, da si o počitnicah okrepi živce. Zeli: miren kraj, kako uro oddaljen od železnice, senčnati izprehodi, prijazna sobica z dobro posteljo, hrana lahko domača, možnost kopanja, hiša naj bi imela strelovod — če možno. — Bivanje 3—4 tedne. — Ponudbe z navedbo cene sprejema: Anton Hren — Studenci pri Mariboru. Cenjenemu učiteljstvu se toplo priporoča ZA MAJNIŠKE IZLETE I Jožica Koprivnikar, gostilna pri »Lovcu« na Vrhniki. Kosila nudim izletnikom od 5 Din dalje, po izberi. Pri manjšem številu učencev se lahko naroči kosilo po prihodu jutranjega vlaka; sicer najbolje po dopisnici! Otrokom je na razpolago velik vrt, igrišče, pink - ponk, balin. UČITELJ BLIZU PTUJA zamenja službeno mesto, da pride v področje ljubljanskega učiteljišča. — Naslov v upravi »Učiteljskega tovariša«. DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA! Slovenske srbohrvaške češke in druge knjige nemške francoske angleške znanstven e leposlovne m u z i k a I i j e revije šolske in pisarniške potrebščine, zvezki in notezi, svinčniki, peresniki, črnila, tuši, ravnila, šestila, barvice, čopiči, papir in še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ANTON KRISPER, ljubljana HESTNI TRG 26 * STRITARJEVA ULICA 3 Napravite izlet na Bled! Din 2"— 14-— 8 — 5-8'— fr— 2 — 5"-3 — Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti./ Razgled na vso okolico, Julijske Alpe in Karavanke. Poleg tega' cene znižane tako, da je omogočen izlet najskromnejšemu izletnika CENIK Zajtrk: kava, mleko, čaj, 2 kruha . . Kosilo I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata „ II. „ Juha, govedina, 2 prilogi..... „ III. „ Juha, „ 2 „...... Večerja I. vrste: pečenka, solata, desert..... „ II. „ Rižota s solato ali golaž s krompirjem Okrepčila: Malinovec ali limonada....... Ležišče za osebo s perilom.......... „ na na žimnicah ......... Pri udeležbi 30 učenčev in naročilu I. vrste, dobita 2 uč. gratis Na željo tudi vožnja po jezeru za osebo Din 2"— Se priporoča Uprava HOTELA GRAD — Bled si zbirko učil LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA 6 MARIBOR TYRSEVA ULICA 44 LEGAT LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 28 SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru O O I* -S3 J rü¡ > o c ^ C 0. (D Q N »-S u o » p « I £ 0e0 « cet; o) .5 v OQÏ ° « > c o S t-* G 4) '.Soï o e « & « N if c " ■ 3 O D. >