7TBT MromKiMi^^°< Pomenljiva 501etnica. V soboto dne 8. oktobra so slavili v Travniku v Bosni 501etnico tamošnje jezuitske gimnazije. Jutileja se je udeležil poleg vrhbosanskega nadškofa dr. Šariča še zagrebški nadrkof dr. Bauer, mostarski škof Alojzij Mišič in banjaluški škof Josip Garič. Program pomenljive proslave je bil zelo bogat in prisrčen. Veronk na Južnem Tirolskem. Fašistična Italija je vse šolstvo Julijske Krajine in Južnega Ti -olskega ^oitalijančila. V državnih šolah se v tch fcrajih ne sme slišeti niti ena slovenska ali hrvatska, odnosno na Južnem Tirolskem nemška '»'-\.eda. Ko je državna šolska oblast leta 1928 odredila, da se mora verouk v šolah ^oučevati izključno v italijanščini, so slovenski, brvatski in ne—*ki duho . nik; sklenili, slovensk. hrvatsko, odnosno nemško deco poučevati v verouku izven šolskih poslopij v cerkvah ali župniščih. Državna -bl_..t je delala tem duhovnikom velike težave, odnosno na mnogih krajih verski pouk v materiuš.ini onemogočila. D.ie 15. septembra t. 1. je bil izdan ' . aljevi odlok, s katerim se odreja, da se šolskemu uradu ,v Tridentu n~ hižnem Tirolskem pri'deli 30 italijanskih duhovnikov, ki bo- do nemškim otrokom v šolati delili verski pouk > ^alijanskem jeziku. V mestih Bocen in Meran pa so že dalje časa namJ! ni j.JijansJ-1 duhovniki, da j. - šolah pou.r.jejo deco veronauk v italijan_.ini '¦ -. tako odtegujejo nem ško deco nemškim duhovnikom, ki jo poučujejo ' _ vzgojujejo v materinem jeziku. Delo katoliških redovnikov in redovnic. Leta 1931 je na Nemškem nad 20 tisoč redovnikov in redovnic bilo zaposlenih v strežbi bolnikov, 1 in pol milijona ljudi, ki so bili bolni, je pri njih iskalo pomoči in postrežbe. Pod varstvom in oskrbo redovnikov, odnosno redovnic, je bilo 20.000 ljudi v blaznicah, 131.325 v zavodih za slaboumne in epileptične, 10.000 v zavodih za slepe, gluhe in pohabljence, 94.655 v hiralnicah, nad 28.000 žensk v domovih za matere in porodnice. To ogromno delo so vršili redovniki in redovnice po zavodih. Delovali pa so tudi izven zavodov po hišah, kjer se je naselila beda, bolezen in siromaštvo. Na teh postojankah je delovalo v celi Nemčiji nad 10.000 redovnikov in redovnic. Veliko je tudi njihovo delo v področju vzgoje otrok. Nad 800 tisoč otrok je obi.kovalo otroške vrtce in slične zavode, ki jih vodijo katoliške redovnice. Nad 200.000 deklet je obiskovalo gospodinjske in razne strokovne šole pri Lat.liških* redovnicah, nad 200.000 otrok je našlo sprejem, pouk in vzgojo v sirotišnicah, oskrbovalnicah in vzgojevalnicah, ki so v redovniških rokah. Priznalno in pohvalno je tudi treba omeniti delo samostanov in katoliških zavodov pri podpori brezposelnim. Tako so n. pr. samo v Monakovem — glavnem mest'i Bavarske — lansko leto 4 moški samostani razde1111 brezplačno uKogim in brezposelnim nad 4474 centov kruha, 42.404 obedov in 65.700 porcij juhe. Tudi drugi samostani so sličn^ delovali, da odpomorejo bedi brezposelnih. Lansko leto so v Nemčiji samostani in drugi katoliški dobrodelni zavodi brezplačno raz delili 42 milijonov hranitev ljudem. Poleg hrane so delili ubogim in brezposelnim perilo in obleko. Proti takšnemu udejstvovanju ljubezni do bližnjega ne morejo nasprotniki, svobodomisleci in socialisti, postaviti ničesar, kar bi le od daleč bilo temu podobno. Zabavljati znajo, pomagati pa ne znajo in tudi nočejo. Španija izganja redovnike. Španskim framasonom in socialistom ni dovolj, da so izgnali jezuite ter zaprli njihove šole, lotili so se tudi šolskih bratov. Župan v Alciri — pri Valenciji — je z nekaterimi policisti prišel v hišo šoiskih bratov in zahteval, da pride njihov ravnatelj. Zapovedal mu je, da morajo šolski bratje tekom ene ure zapustiti zavod, ki je njihova last. Ako tega nc storijo, jih bo s silo izgnal iz njihove hiše. Ravnatelj je ugovarjal proti tej nasilni odredbi in zahteval, naj se mu da prilika, da more na vi_jem mestu izjaviti svoj protest. Župan tega ni dopustil, marveč je vztrajal pri zahtevi, da morajo šolski bratje tekom ene ure ostaviti svojo hišo. Bratje so hitro spravili skupaj, kar je bilo last posameznikov, ter so zapustili hišo pri stranskih vratih. Medtem se je pa pred glavnimi vrati zbrala velika množina ljudi, ki je burno protestirala proti odhodu šolskih bratov, toda protest ni pomagal, bratje so medtem morali oditi pri stranskih vratih. Kot vzrok tega postopanja proti šolskim bratom se navaja, da država nima poslopja za svojo šolo, zato so morali šolski bratje bežati iz lastne hiše. V svoji šoli so stotinam otrok nbožnih staršev dajali brezplačen pouk in izvrstno vzgojo. Zato so jim framasoni in socialisti vzeli hišo, ki je bila njihova lastnina. Tako se dela na Španskem za komunizem in boljševizem.