114 Association between flexibility and muscle stiffness: the case of hamstrings Abstract Flexibility is an essential component of physical fitness. It is affected by several factors, that can be divided into central and peripheral mecha- nisms. Peripheral mechanisms, among others, include muscle stiffness. Recently, ultrasound shear wave elastography has been established as a reliable method to assess muscle stiffness. In our study, we aimed to discern any potential correlation between the stiffness of hamstrings (assessed in relaxed position) and the range of motion in the hip and knee among healthy participants (n = 16). We employed ultrasound elas- tography to determine muscle stiffness and used the passive straight leg raise test (SLR) and active knee extension test (AKE) to assess flexibility. The results showed that there was no statistically significant correlation between the range of motion and biceps femoris stiffness (AKE: r = 0.02; p = 0.932; SLR: r = –0.06; p = 0.809) nor between the range of motion and semitendinosus muscle stiffness (AKE: r = –0.17; p = 0.536; SLR: r = –0.17; p = 0.536). The flexibility tests were in high positive correlation (r = 0.79; p < 0.001). Based on the results, we conclude that muscle stiffness assessed in relaxed position has a negligible effect on range of motion. We assume that flexibility is influenced by the stiffness of the muscles when stretched, the stiffness of surrounding non-muscular tissues and more importantly, by central mechanisms such as tolerance to stretch. Additional research is needed to confirm our assumptions and to explain the mechanisms underlying flexibility. Keywords: ultrasound elastography, range of motion, hamstrings, muscle stiffness Izvleček Gibljivost je pomembna komponenta telesne pripravlje- nosti. Nanjo vpliva več dejavnikov, razdelimo jih lahko na centralne in periferne. Periferni mehanizmi med dru- gim vključujejo mišično togost, za ocenjevanje katere se čedalje bolj uveljavlja metoda ultrazvočne elastografije s strižnimi valovi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti mo- rebitno povezavo med mišično togostjo zadnjih stegen- skih mišic (merjeno v sproščenem položaju) ter gibljivostjo kolčnega in kolenskega sklepa pri zdravih preiskovancih (n = 16). Mišično togost v sproščenem položaju smo izmerili z ultrazvočno elastografijo, gibljivost pa ovrednotili s te- stom pasivnega dviga iztegnjene noge (angl. straight-leg raise; SLR) in aktivnim iztegom kolena (angl. active knee extension; AKE). Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično pomembne povezanosti med obsegom gibljivosti ter mi- šično togostjo dvoglave stegenske mišice (AKE: r = 0,02; p = 0,932; SLR: r = –0,06; p = 0,809) in polkitaste mišice (AKE: r = –0,17; p = 0,536; SLR: r = –0,17; p = 0,536). Testa giblji- vosti sta bila sicer v visoki, pozitivni korelaciji (r = 0,79; p < 0,001). Na podlagi rezultatov sklepamo, da mišična togost v sproščenem položaju zanemarljivo vpliva na obseg giba v sklepu. Predvidevamo, da na gibljivost vplivata pred- vsem togost mišice, ko je ta v raztegnjenem položaju, ter togost drugih, nemišičnih tkiv okoli obravnavanega skle- pa, še pomembnejši pa so verjetno centralni mehanizmi, kot je toleranca za razteg. Za potrditev domnev in boljše razumevanje mehanizmov v ozadju gibljivosti so potrebne dodatne raziskave. Ključne besede: ultrazvočna elastografija, obseg gibljivosti, zadnje stegenske mišice, mišična togost Petra Železnik, Amadej Jelen, Klemen Kalc, Žiga Kozinc Povezava med gibljivostjo in mišično togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic Image by Racool_studio on Freepik glas mladih 115 „ Uvod Z zdravjem povezana telesna pripravlje- nost poleg srčno-dihalne funkcije, tele- sne sestave, mišične jakosti in vzdržljivosti vključuje tudi gibljivost (Caspersen, Powell in Christenson, 1985). Ta je definirana kot sposobnost izvedbe giba v celotnem mo- žnem obsegu brez omejitev in bolečin (ACSM, 2022), na kar pomembno vplivajo mišice, sklepi in okoliška tkiva, kot so liga- menti, fascije, žile in živci (Kisner, Colby in Borstad, 2018). Prožnost tkiv se spreminja s starostjo, med drugim je odvisna tudi od spola, genetskih predispozicij in telesne temperature (Díaz-Soler, Vaquero-Cristóbal, Espejo-Antúnez in López-Miñarro, 2015). Pogosto je gibljivost najbolj zapostavljena komponenta telesne pripravljenosti, kljub temu da ustrezna prožnost mišic izboljša kakovost življenja (ACSM, 2022). Ustrezna gibljivost omogoča izvedbo vsakodnevnih opravil in pripomore k boljši športni zmo- gljivosti (Yu idr., 2022; Díaz-Soler idr., 2015). Ohranjanje optimalne mišične raztegljivo- sti je še posebej pomembno pri mišičnih skupinah, nagnjenih k skrajšavam, med katere sodijo tudi zadnje stegenske mišice (Díaz-Soler idr., 2015). Nezadostna gibljivost teh mišic je dejavnik tveganja za nastanek različnih akutnih in kroničnih poškodb, kot so nateg zadnjih stegenskih mišic, ki je ena izmed najpogostejših športnih poškodb, patelarna tendinopatija in patelofemoral- na bolečina (Kawai, Takamoto in Bito, 2021; Medeiros, Cini, Sbruzzi in Lima, 2016). Za- radi vpliva na mehaniko gibanja ledveno- -medeničnega predela so skrajšane zadnje stegenske mišice povezane tudi z bolečino v ledvenem delu (Díaz-Soler idr., 2015; Me- deiros idr., 2016). Avtorji poročajo o povečanem obsegu giba (OG) in zmanjšani mišično-tetivni to- gosti po raztezanju, hkrati pa tudi o nega- tivnih akutnih učinkih dolgotrajnega sta- tičnega raztezanja (≥ 60 s) na maksimalno mišično zmogljivost (Behm, Blazevich, Kay in McHugh, 2016; Kay in Blazevich, 2012). Predvideva se, da je povečanje OG posle- dica enega ali kombinacije obeh možnih mehanizmov – perifernega ali centralnega značaja (Behm idr., 2016). Periferni meha- nizmi vključujejo zmanjšanje mišične in kitne togosti, kar lahko negativno vpliva na mehansko stabilnost sklepa. Centralni me- hanizmi povečanja OG po raztezanju pa se nanašajo na spremembe na ravni živčnega sistema, pri čemer aferentni prilivi iz mišic in sklepov zavrejo nociceptivne signale, kar skupaj s sproščanjem enkefalinov z analge- tičnim učinkom iz internevronov v hrbte- njači zviša bolečinski prag in s tem poveča toleranco za razteg (Ham, Kim, Choi, Lee Y. in Lee H., 2020; Miyamoto, Hirata, Miyamo- to-Mikami, Yasuda in Kanehisa, 2018; Yu idr., 2022). Objektivno vrednotenje gibljivosti je osno- va za načrtovanje in vrednotenje vadbe- nega ali rehabilitacijskega programa, pri čemer lahko merimo aktivni ali pasivni obseg giba (Kisner idr., 2018; Miyamoto idr., 2018). Oceno pasivne gibljivosti definirata raztegljivost mehkih tkiv in oblika sklepnih površin, navadno je večja od aktivne in predstavlja predpogoj za aktivno gibljivost, za katero pa je potrebna sposobnost zave- stne mišične kontrakcije (Kisner idr., 2018). Izmerjen OG zajema celostno oceno gi- bljivosti obravnavanega sklepa, vključujoč togost mišic, vezi, sklepne ovojnice in tole- rance za razteg, ne omogoča pa izolirane ocene posameznega tkiva. Zato se vse bolj uveljavlja metoda ultrazvočne elastografije s strižnimi valovi, ki omogoča objektivno vrednotenje togosti posameznega tkiva (Roots, Trajano in Fontanarosa, 2022). Gre za diagnostično metodo, pri kateri je di- namičen ultrazvočni impulz doveden pra- vokotno na opazovano strukturo in v njej generira strižne valove. Ti se po strukturi širijo pravokotno na ultrazvočni žarek ozi- roma vzporedno po opazovani strukturi. Hitrost širjenja strižnih valov določa togost tkiva – o njej se lahko poroča kot o dejan- ski hitrosti širjenja (m/s) ali pa se z upora- bo Youngovega modulusa pretvori v kPa in poroča kot strižni modul (Djurić, Pleša, Kozinc in Šarabon, 2022; Sigrist, Liau, Kaf- fas, Chammas in Willmann, 2017). Čeprav je elastografiji v zadnjih letih v znanstveni literaturi namenjene precej pozornosti, ni povsem jasno, kakšna je povezava med gibljivostjo oziroma OG in togostjo mišic. V naši raziskavi zato želimo ugotoviti more- bitno povezavo med izoliranim merjenjem mišične togosti zadnjih stegenskih mišic (v sproščenem položaju) z ultrazvočno ela- stografijo s strižnimi valovi in gibljivostjo, izraženo kot obseg giba v sklepu. Glede na številne druge dejavnike, ki prispevajo k gibljivosti sklepa, predvidevamo, da bo mišična togost v sproščenem položaju v majhni ali zanemarljivi korelaciji z obse- gom giba. Ker pa bi tudi izhodiščna togost (torej togost, merjena v sproščenem polo- žaju) lahko vplivala na togost v nadaljnjem obsegu giba, je smiselno preveriti, ali dolo- čena povezava vendarle obstaja. Rezultati raziskave bodo pripomogli k razumevanju osnovnih mehanizmov gibljivosti ter poja- snjevanju pomena perifernih in centralnih sprememb. „ Metode Preizkušanci Izvedli smo raziskavo med mladimi, zdravi- mi prostovoljci z merjenjem obsega giblji- vosti kolka in kolena ter merjenjem mišične togosti zadnjih stegenskih mišic (dvoglave stegenske mišice in polkitaste mišice) do- minantnega spodnjega uda. V raziskavi je sodelovalo 16 mladih in rekreativno tele- sno dejavnih prostovoljcev (9 žensk; starost: 24 ± 1,22 leta; telesna višina: 168,7 ± 6,3 cm; telesna masa: 61,8 ± 7 ,4 kg; in 7 moških; sta- rost: 24,3 ± 1,38 leta; telesna višina: 181,4 ± 7 ,73 cm; telesna masa: 81,8 ± 16,3 kg). Vklju- čeni so bili preiskovanci brez predhodnih ali trenutnih poškodb zadnjih stegenskih mišic, kakršnih koli trenutnih poškodb spodnjih udov ali trupa, miopatij, živčno- -mišičnih in nevroloških motenj. Vnaprej so bili seznanjeni s potekom in namenom raziskave, kar so pisno potrdili. Naproše- ni so bili, da vsaj dva dni pred meritvami ne izvajajo intenzivne vadbe proti uporu. Uporabljene preiskovalne metode in inter- vencije so neinvazivne in neškodljive ter v skladu s Helsinško deklaracijo in odobritvijo Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št.: 0120-321/2017-4). Potek eksperimenta Pred izvedbo meritev smo pridobili osnov- ne demografske podatke in določili domi- nantnost noge z vprašanjem: »Če bi želeli brcniti žogo v gol, s katero nogo bi to stori- li?«, ki je zanesljivo pri določanju dominan- tnosti spodnjega uda v bilateralnih giba- njih (van Melick, Meddeler, Hoogeboom, Nijhuis-van der Sanden in van Cingel, 2017). Pri vseh preiskovancih smo ugotovili dominantnost desnega spodnjega uda. Pred meritvami so preiskovanci 5 min mir- no ležali na terapevtski mizi z namenom izničenja vplivov predhodnih aktivnosti. V tem času smo določili natančno lokacijo merjenja togosti – na polovici med sednič- no grčo in lateralnim kondilom golenice za dvoglavo stegensko mišico ter na polovici med sednično grčo in medialnim kondilom golenice za polkitasto mišico, upoštevajoč priporočila SENIAM za meritev EMG (Her- mens et al. 2000)most methodological developments have taken place locally, re- sulting in different methodologies among 116 the different groups of users.A specific objective of the European concerted acti- on SENIAM (surface EMG for a non-invasive assessment of muscles. Togost smo izme- rili z uporabo diagnostičnega ultrazvoč- nega sistema (Resona 7, Midray, Shenzhen, Kitajska) z metodo elastografije s strižnimi valovi. Preiskovanci so sproščeno ležali na terapevtski mizi, obrnjeni s trebuhom nav- zdol. Kota v kolenih in kolkih sta bila tako ~ 0°. Sistem je bil nastavljen na mišično- -skeletni način, ob predpostavki gostote mišičnega tkiva 1000 kg/m 3 . Uporabljena je bila srednje velika linearna sonda (mo- del L11-3U, Midray, Shenzhen, Kitajska) z vodotopnim hipoalergenim ultrazvočnim gelom (AquaUltra Basic – Ultragel, Budim- pešta, Madžarska). Velikost območja zani- manja je bila 1 × 1 cm, globina merjenja pa je bila določena individualno. Mišično togost smo izrazili kot strižni modul (enota: kPa). Končna vrednost meritve je povpre- čje dveh serij, ki sta vsebovali zaporednih osmih meritev, kar je maksimalna zmoglji- vost shranjevanja naprave. Slika 1 prikazuje primer ultrazvočne meritve. Meritve gibljivosti so obsegale dva te- sta – pasivni dvig iztegnjene noge (angl. »Straight Leg Raise« – v nadaljevanju SLR) in aktivni izteg kolena (angl. »Active Knee Extension« – v nadaljevanju AKE). Oba testa sta bila izvedena v položaju leže na hrbtu, z uporabo inklinometra, pritrjenega tik nad gležnji. Preiskovanci so pred izvedbo SLR prejeli navodila, naj bodo med izvedbo te- sta čim bolj sproščeni in naj ne dvigujejo noge sami. Preiskovalec je dvignil preisko- vančev iztegnjeni spodnji ud do prvega občutka blagega nelagodja ob raztegu, v tem položaju je bila odčitana vrednost z inklinometra. Izvedbo testa SLR prikazuje Slika 2. Med testom AKE je izhodiščni polo- žaj predstavljalo 90° upogiba v kolku in ko- lenu, preiskovancem je bilo naročeno, naj maksimalno iztegnejo koleno v zrak, tam je bila odčitana vrednost. Oba testa gibljivo- sti sta bila ponovljena dvakrat, netestiran spodnji ud pa je v obeh primerih iztegnjen počival na podlagi. Meritve so bile izvede- ne v klimatiziranem prostoru s temperaturo med 22 in 23 °C. Metode obdelave podatkov Statistična analiza je bila opravljena v programu SPSS (IMB, Armonk, NY, ZDA). Podatki opisne statistike so predstavlje- ni kot povprečje in standardni odklon. Normalnost podatkov je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom in vizualno oce- no histogramov. Povezava med obsegom giba in togostjo je bila ovrednotena s Pear- sonovim korelacijskim koeficientom (r), pri čemer smo moč povezanosti definirali kot zelo šibko (r < 0,1), šibko (r = 0,1–0,4), zmer- no (r = 0,4–0,7), močno (r = 0,7–0,9) in zelo močno (r = 0,9). Statistično značilne razlike in povezave smo potrdili pri stopnji zaupa- nja α < 0,05. Slika 1. Meritev mišične togosti z ultrazvočno elastografijo Slika 2. Test gibljivosti – SLR glas mladih 117 „ Rezultati V Tabeli 1 je zbrana opisna statistika odvi- snih spremenljivk. Statistična analiza je pokazala, da med mi- šično togostjo in obsegom gibljivosti ni statistično pomembne povezanosti. Rezul- tati testa SLR niso bili v korelaciji ne s togo- stjo dvoglave stegenske mišice (r = –0,06; p = 0,809) ne s togostjo polkitaste mišice (r = –0,14; p = 0,591). Prav tako ni bilo sta- tistično značilnih korelacij niti med testom AKE in togostjo dvoglave stegenske mišice (r = 0,02; p = 0,932) niti togostjo polkitaste mišice (r = –0,17; p = 0,536). Rezultati so prikazani na Sliki 3. Testa gibljivosti sta bila med seboj v visoki pozitivni in statistično značilni korelaciji (r = 0,79; p < 0,001). Vre- dnosti togosti ene in druge mišice so bile v pozitivni, a zmerni in statistično neznačilni korelaciji (r = 0,49; p = 0,054). gibljivosti sta bila sicer v visoki, pozitivni in statistično značilni korelaciji. Večina že opravljenih raziskav, skladno z našimi ugotovitvami, poroča o odsotno- sti povezave med OG in mišično togostjo (Brandenburg idr., 2015; Hirata, Yamadera in Akagi, 2020; Konrad in Tilp, 2014; Miya- moto idr., 2018; Nakamura idr., 2021; Salsich, Brown in Mueller, 2000). Raziskave se med seboj precej razlikujejo, tako po proučeva- uporabile metodo ultrazvočne elastografi- je, proučevali pa so mečne mišice. Zaradi razlik v mišični arhitekturi, kot sta delež mi- šičnih vlaken tipa I in II ter vsebnost kola- gena, rezultati niso popolnoma primerljivi z našo raziskavo. Raziskava, opravljena na zadnjih stegenskih mišicah, je pokazala negativno povezanost gibljivosti z mišično togostjo (Magnusson idr., 1997), česar naši rezultati niso potrdili. Za vrednotenje gibljivosti so uporabili test predklona stoje, mišično togost pa so vre- dnotili z vidika odnosa med pasivnim na- vorom in kotom, pri čemer pasivni navor ni najbolj veljavna metoda za vrednotenje mišične togosti, saj ne poda informacij le o togosti mišic, temveč zajema upor vseh okoliških tkiv (Ichihashi idr., 2016). Na OG pomembno vplivajo tako centralni (tole- ranca na razteg) kot periferni mehanizmi (mišična togost) (Behm idr., 2016; Ham idr., 2020; Miyamoto idr., 2018; Yu idr., 2022). K mišični togosti prispevajo prečni mostički, ki jih sestavljata aktin in miozin, citoskelet in znotrajmišično vezivno tkivo, kot so epimi- zij, perimizij in endomizij (Gajdosik, 2001). Poleg mišičnega tkiva periferni dejavniki zajemajo tudi vsa okoliška vezivna tkiva, kot so fasije in živci, ki pa so bolj toga od mišič- nega (Hirata, Miyamoto-Mikami, Kanehisa in Miyamoto, 2016), kar dodatno pojasni odsotnost korelacije med mišično togostjo in OG. V potrditev teorije o pomembnem vplivu nemišičnih tkiv priča tudi raziska- va avtorja Andrade idr. (2018), v kateri so pokazali, da raztezanje ishiadičnega živca povzroči povečanje OG brez sprememb v mišični togosti. Drugi izmed dejavnikov, s katerimi lahko razložimo odsotnost povezave med mi- šično togostjo v sproščenem položaju in OG, so centralni mehanizmi. Veliko raziskav namreč poroča o povečanju OG po razte- zanju zaradi povečanja tolerance za razteg (Konrad in Tilp, 2014; Yu idr., 2022; Miyamo- to idr., 2018). Predvideva se, da aferentni signali iz mišic med raztezanjem zavrejo nociceptivne signale, kar zviša bolečinski Tabela 1 Opisna statistika Spremenljivka Povprečje SO Minimum Maksimum Dvig iztegnjene noge (SLR) 85,7 11,9 66 107 Aktivni izteg kolena (AKE) 74,2 10,1 59 95 Togost BF (kPa) 9,9 1,9 5,7 12,8 Togost ST (kPa) 11, 2 3,1 7,1 19,7 Opomba. SO = standardni odklon; BF = m. biceps femoris; ST = semitendinosus. Slika 3. Prikaz korelacijskih analiz Opomba. BF = m. biceps femoris; ST = m. semitendinosus; SLR = straight leg raise (dvig iztegnjene noge); AKE = active knee extension (aktivni izteg kolena). „ Razprava Z raziskavo smo želeli ugotoviti morebitno povezavo med gibljivostjo in togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic v spro- ščenem položaju. Rezultati so pokazali, da statistično pomembne povezanosti med obsegom gibljivosti (tako AKE kot SLR) ter izolirano mišično togostjo (v sproščenem položaju) dvoglave stegenske mišice in polkitaste mišice ni, na podlagi česar lah- ko potrdimo našo domnevo, da je mišična togost v sproščenem položaju v majhni oziroma zanemarljivi korelaciji z OG. Testa nem vzorcu, mišični skupini in načinu vre- dnotenja mišične togosti. Glede na starost rezultati niso skladni – Brandenburg idr. (2015) povezave niso zaznali pri otrocih, starih med 2 in 12,6 leta, Hirata idr. (2020) pa o povezanosti poročajo prav med mla- dimi, medtem ko je pri starejših preiskovan- cih niso zaznali, kar potrjujejo tudi Nakamu- ra idr. (2021). Avtorji poročajo tudi o razlikah glede na spol. Miyamoto idr. (2018) pove- zave niso odkrili pri ženskah, pri moških pa poročajo o negativni korelaciji. Omenjene raziskave so za vrednotenje mišične togosti 118 prag, hkrati pa se iz internevronov sprošča- jo enkefalini, ki delujejo analgetično (Yu idr., 2022). To povzroči višjo toleranco za razteg, kar omogoča večji OG ob enakih mehan- skih lastnostih mišice. Teorijo centralnih mehanizmov podpira tudi ugotovitev av- torja Heimburga (2022), da raztezanje živca zmanjša živčno vzdražnost in s tem refle- ksno inhibicijo. Za popolno razumevanje prispevka perifernih in centralnih meha- nizmov h gibljivosti so potrebne nadaljnje raziskave. Naša raziskava ima nekaj omejitev, med njimi je majhen vzorec mladih preiskovan- cev, kar onemogoča posplošitev rezultatov na druge populacije. Prav tako smo togost merili le na enem delu mišice in le v nje- nem sproščenem položaju. Togost razte- gnjene mišice, merjene pri skrajnem obse- gu giba, bi morda pokazala povezanost z OG. Veliko predhodno izvedenih raziskav je za vrednotenje mišične togosti uporabi- lo manj veljavne metode, ki ne omogočajo izoliranega vrednotenja mišične togosti. V večini dosedanjih študij so se osredotočili na mečne mišice oziroma gibljivost gležnja v bočni ravnini. V prihodnosti bi bilo zato smiselno izmeriti mišično togost z ultraz- vočno elastografijo s strižnimi valovi na večjem in starostno bolj pestrem vzorcu, na več mestih mišice, pri različnih kotih v sklepu in različnih mišičnih skupinah, kar bi omogočilo posplošitev rezultatov na širšo raven. „ Zaključek Na obseg giba kot merilo gibljivosti vpliva veliko dejavnikov. Naša raziskava je pokaza- la, da je mišična togost le zanemarljiv del teh, saj povezanosti med mišično togostjo v sproščenem položaju in obsegom gi- bljivosti nismo zaznali. Domnevamo, da h gibljivosti pomembneje pripomorejo cen- tralni mehanizmi, kot je toleranca za raz- teg, in togost drugih okoliških tkiv, kot so fascije in živci. Ker je raziskava vključevala merjenje togosti zadnjih stegenskih mišic ter gibljivost kolka in kolena, rezultatov ne moremo posplošiti na druge mišične sku- pine. Za boljše razumevanje mehanizmov v ozadju gibljivosti in potrditev domnev so zato potrebne dodatne raziskave, ki bodo vključevale tudi meritve togosti drugih tkiv in omogočale hkratno spremljanje cen- tralnih sprememb ter akutnih in kroničnih sprememb togosti mišice in obsega giba kot posledico raztezanja. Zaključimo lahko, da uporaba elastografije (vsaj za merjenje mišične togosti v sproščenem položaju) v športni praksi najverjetneje ni smiselna v kontekstu ocenjevanja gibljivosti, lahko pa je uporabno orodje v raziskavah, katerih cilj je razumeti dejavnike gibljivosti in meha- nizme v ozadju sprememb OG. „ Literatura 1. American College of Sports Medicine (ACSM). (2022). Acsm‘s guidelines for exerci- se testing and prescription (1th ed.). Wolters Kluwer. 2. Andrade, R. J., Freitas, S. R., Hug, F., Le Sant, G., Lacourpaille, L., Gross, R., … Nordez, A. (2018). The potential role of sciatic nerve stiffness in the limitation of maximal ankle range of motion. Scientific reports, 8(1), 14532. https://doi.org/10.1038/s41598-018-32873-6 3. Behm, D. G., Blazevich, A. J., Kay, A. D. in McHugh, M. (2016). Acute effects of muscle stretching on physical performance, range of motion, and injury incidence in healthy active individuals: a systematic review. Ap- plied physiology, nutrition, and metabolism = Physiologie appliquee, nutrition et meta- bolisme, 41(1), 1–11. https://doi.org/10.1139/ apnm-2015-0235 4. Brandenburg, J. E., Eby, S. F., Song, P., Zhao, H., Landry, B. W., Kingsley-Berg, S., … An, K. N. (2015). Feasibility and reliability of quan- tifying passive muscle stiffness in young children by using shear wave ultrasound ela- stography. Journal of ultrasound in medicine : official journal of the American Institute of Ul- trasound in Medicine, 34(4), 663–670. https:// doi.org/10.7863/ultra.34.4.663 5. Caspersen, C. J., Powell, K. E. in Christenson, G. M. (1985). Physical activity, exercise, and physical fitness: definitions and distinctions for health-related research. Public health re- ports (Washington, D.C. : 1974), 100(2), 126–131. 6. Díaz-Soler, M. A., Vaquero-Cristóbal, R., Espe- jo-Antúnez, L. in López-Miñarro, P. Á. (2015). EFECTO DE UN PROTOCOLO DE CALEN- TAMIENTO EN LA DISTANCIA ALCANZADA EN EL TEST SIT-AND-REACH EN ALUMNOS ADOLESCENTES [The effect of a warm-up protocol on the sit-and-reach test score in adolescent students]. Nutricion hospitala- ria, 31(6), 2618–2623. https://doi.org/10.3305/ nh.2015.31.6.8858 7. Djurić, D., Pleša, J., Kozinc, Ž. in Šarabon, N. (2022). Uporaba ultrazvočne elastografije za ocenjevanje mišične togosti pri športnikih: ponovljivost, medmišične in znotrajmišične razlike. Šport, 70(1/2), 188–194. 8. Gajdosik R. L. (2001). Passive extensibility of skeletal muscle: review of the literature with clinical implications. Clinical biomecha- nics (Bristol, Avon), 16(2), 87–101. https://doi. org/10.1016/s0268-0033(00)00061-9 9. Ham, S., Kim, S., Choi, H., Lee, Y. in Lee, H. (2020). Greater Muscle Stiffness during Con- traction at Menstruation as Measured by Shear-Wave Elastography. The Tohoku jour- nal of experimental medicine, 250(4), 207–213. https://doi.org/10.1620/tjem.250.207 10. Heimburg T. (2022). The effect of stretching on nerve excitability. Human movement sci- ence, 86, 103000. https://doi.org/10.1016/j. humov.2022.103000 11. Hermens, H. J., Freriks, B., Disselhorst-Klug, C. in Rau G. (2000). Development of recom- mendations for SEMG sensors and sensor placement procedures. J Electromyogr Ki- nesiol 10:361–374. https://doi.org/10.1016/ S1050-641 1(00)00027-4 12. Hirata, K., Miyamoto-Mikami, E., Kanehisa, H. in Miyamoto, N. (2016). Muscle-specific acu- te changes in passive stiffness of human tri- ceps surae after stretching. European journal of applied physiology, 1 16(5), 911–918. https:// doi.org/10.1007/s00421-016-3349-3 13. Hirata, K., Yamadera, R. in Akagi, R. (2020). Associations between Range of Motion and Tissue Stiffness in Young and Older Peo- ple. Medicine and science in sports and exerci- se, 52(10), 2179–2188. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000002360 14. Ichihashi, N., Umegaki, H., Ikezoe, T., Naka- mura, M., Nishishita, S., Fujita, K., … Ibuki, S. (2016). The effects of a 4-week static stret- ching programme on the individual muscles comprising the hamstrings. Journal of sports sciences, 34(23), 2155–2159. https://doi.org/10 .1080/02640414.2016.1172725 15. Kawai, T., Takamoto, K. in Bito, I. (2021). Pre- vious hamstring muscle strain injury alters passive tissue stiffness and vibration sen- se. Journal of bodywork and movement the- rapies, 27, 573–578. https://doi.org/10.1016/j. jbmt.2021.05.002 16. Kay, A. D. in Blazevich, A. J. (2012). Effect of acute static stretch on maximal muscle performance: a systematic review. Me- dicine and science in sports and exerci- se, 44(1), 154–164. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e318225cb27 17. Kisner, C., Colby, L. A. in Borstad, J. (2018). Therapeutic exercise: foundations and tech- niques (7th ed.). McGraw-Hill Education LLC. 18. Konrad, A. in Tilp, M. (2014). Increased range of motion after static stretching is not due to changes in muscle and tendon structu- res. Clinical biomechanics (Bristol, Avon), 29(6), 636–642. https://doi.org/10.1016/j.clinbio- mech.2014.04.013 19. Magnusson, S. P ., Simonsen, E. B., Aagaard, P ., Boesen, J., Johannsen, F. in Kjaer, M. (1997). Determinants of musculoskeletal flexibility: viscoelastic properties, cross-sectional area, EMG and stretch tolerance. Scandinavian jo- urnal of medicine & science in sports, 7(4), 195– glas mladih 119 202. https://doi.org/10.1111/j.1600-0838.1997. tb00139.x 20. Medeiros, D. M., Cini, A., Sbruzzi, G. in Lima, C. S. (2016). Influence of static stretching on hamstring flexibility in healthy young adults: Systematic review and meta-analysis. Physi- otherapy theory and practice, 32(6), 438–445. https://doi.org/10.1080/09593985.2016.1204 401 21. Miyamoto, N., Hirata, K., Miyamoto-Mikami, E., Yasuda, O. in Kanehisa, H. (2018). Associ- ations of passive muscle stiffness, muscle stretch tolerance, and muscle slack angle with range of motion: individual and sex dif- ferences. Scientific reports, 8(1), 8274. https:// doi.org/10.1038/s41598-018-26574-3 22. Nakamura, M., Sato, S., Kiyono, R., Yahata, K., Yoshida, R., Fukaya, T., … Konrad, A. (2021). Association between the Range of Motion and Passive Property of the Gastrocnemius Muscle-Tendon Unit in Older Population. He- althcare (Basel, Switzerland), 9(3), 314. https:// doi.org/10.3390/healthcare9030314 23. Roots, J., Trajano, G. S. in Fontanarosa, D. (2022). Ultrasound elastography in the asses- sment of post-stroke muscle stiffness: a sys- tematic review. Insights into imaging, 13(1), 67. https://doi.org/10.1186/s13244-022-01191-x 24. Salsich, G. B., Brown, M. in Mueller, M. J. (2000). Relationships between plantar flexor muscle stiffness, strength, and range of mo- tion in subjects with diabetes-peripheral neuropathy compared to age-matched con- trols. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 30(8), 473–483. https://doi. org/10.2519/jospt.2000.30.8.473 25. Sigrist, R. M. S., Liau, J., Kaffas, A. E., Cham- mas, M. C. in Willmann, J. K. (2017). Ultraso- und Elastography: Review of Techniques and Clinical Applications. Theranostics, 7(5), 1303– 1329. https://doi.org/10.7150/thno.18650 26. van Melick, N., Meddeler, B. M., Hooge- boom, T. J., Nijhuis-van der Sanden, M. W. G. in van Cingel, R. E. H. (2017). How to de- termine leg dominance: The agreement between self-reported and observed per- formance in healthy adults. PloS one, 12(12), e0189876. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0189876 27. Yu, S., Lin, L., Liang, H., Lin, M., Deng, W., Zhan, X., … Liu, C. (2022). Gender difference in effects of proprioceptive neuromuscular facilitation stretching on flexibility and stiff- ness of hamstring muscle. Frontiers in physi- ology, 13, 918176. https://doi.org/10.3389/ fphys.2022.918176 Petra Železnik Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Polje 42, 6310 Izola 97210503@student.upr.si