Zmeda in borba v Rusiji* MiroTna pogajanja v Brestu Litovskera so yrt~ lcinjena do 20. januarja. Ali in kako se bodo nadaiiovala, ja odvisno od notranjega razvoja aa Ruskem. Ą Rusiji j« namreS prišlo med tem do velikih izprememb. UstaTodajna skupšCina, ki bi uaj odločilaobiiko ia na&in nove ruske vlade, se je po kratkem posvetovanju z veliko večino izjavila proti državnim na žrtora strajike boljševikov. Boljševiki so namreč pu ^tvoritri skupšcine dne 18. januarja predlagali^ naj Bstavodajna skupščina potrdi odloke boljševiškega iz?ršilnegt odbora o tera, cia se na.j v Rusiji odpravi zasebno imetje, da naj uelavceni j.npada ves prideiek, da s« naj upelje prisilno dielo, delavci se uaj »borožijo, ostali stanovi pa se naj razorožijo, ustanovi se naj socialdemokratičiia' armada, prekliče so Teljavnost posojil. V tej izjavi boljševikov se še tndi povdarja, da preide rnoft izključno na sovjet wlavcey, yojakov in kmetov. Med sejo, v kateri je za»topnik boljševikov prečital to izjavo, so na hodnikih zborovaloe palače stali mornnrji, oboroženi s puškami in bajoneti. Pri vhodu v zborovalno poslopje sta bila postaTljena dva poljska topova. Kljub teinu pa je astavodajna skupščina z 273 proti 140 glasovi sklenila, da se posvetovanje o tej boljševiški izjavi preloži. Boljšeriki so nato zapustili čhoraao. Ostali člani ustavodajne skupščine so kljub grožnjam oborožene sile zborovali naprej in so napravili protisklep glede posesti zemlje ter so tudi sklenili, da pošljjejo vojskujofiim se državam odposlanstva, naj se sklene svetovni mir. Ob 4. uri zjutraj so oboroženi mornarji »drli v zborovalno, 'dlvorano in so razgnali ustavodajno skupščino. V petrograjskih ulicah je prišlo že »ed zborovanjem skupščine do krvavih nastopov. Vsevprek se je streljalo z navadnimi io strojnimi puškami. Meščani so se borili proti boljševiški rdefii gardi. S streh so metali boinbe na ranožlce, ki so se pretepavale po ulicati. Med meščanstvom, pa tudi ža med ljudstvoin izgubljajo boljševiki vedno več zauparja, ker ho&eio vladati z brutalno silo. Vlada boljšeMkov je po raznih svojih odborih izdala oklic na železničarje in postajne nafielnike, naj z vserai sredst,vi skušajo vzdržati red pri železniškem proraeui, sicer grozi zlasti armadli na fronti lakota,. Boljševišk , vlada pravi v tera oklicu ined drugim: ,,Dajte bojbi 8rti kruha, dajte vojakom živil, rešite jih pred lakoto!" Boljševiki so tudi izdali oklio na rusko Ljudslvo, v katerem se zagovarjajo radi razpusta ustavodajne skupšSine. Iz vseiga tega je razvidno, da vlada v Rusiji zopet velika zmeda. Boljševiki nimajo ve6ine ljudstva za seboj in se skušajo vzdržati na krmilu s pomočjo oborožene sile. Toda tudi v armadi so že krha za.upanje db boljiševikov. Težko pa je prernkovati, kdo bo zmagal v tej novi državljanski vojski na Ruskem. Boljševiška moč pada. To je usoda vsake moči, ki je utemeljena na konic© — bajonetov!